2/2018 letnik CXX 43 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Napenjanje žice in vtiranje satnic Glede trdnosti in higienskega vidika je žica iz nerjaveče­ ga materiala primernejša. Slaba stran nerjaveče žice je se­ grevanje pri vtiranju satnice, saj zaradi povečane upornosti tega materiala poteka segrevanje žice nekoliko počasneje. Z napenjanjem žice počakamo do vtiranja satnic. Če je žica napeta, se lahko satnik v sredini prej ukrivi. Na eni strani satnika, kjer je začetek oz. konec žice, zabijemo žebljiček do polovice, nato okoli njega navijemo žico ter žebljiček za­ bijemo do konca v les. V nadaljevanju zabijemo žebljiček še na drugi strani žice, ponovno samo do sredine. Nato začne­ mo napenjati žico. Paziti moramo, da je žica dobro napeta čez vsako luknjico. Ko imamo žico napeto, jo ovijemo preko žebljička. Na koncu žebljiček zabijemo do konca in odre­ žemo višek žice. Žico lahko po potrebi še dodatno napne­ mo in nazobčamo z napenjalcem. Nato satnico položimo v sredino satnika na žico. Priporočljivo je satnice ob vtiranju segreti na sobno temperaturo, saj so hladne satnice zelo krhke in se nam kaj hitro lahko poškodujejo. Tudi čas segrevanja žice je pri toplej­ ših satnicah krajši. Za vti­ ranje uporabimo električni zažičevalnik, lahko tudi na­ vaden akumulator, in žico previdno segrevamo, da se utopi v satnico. Pri segreva­ nju moramo paziti, da nam satnica ne pade skozi žico, zato je bolje žico segrevati po posameznih odsekih. Ocena potrebnega števila novih satov Satje je večnamenski prostor, ki ga čebele uporabljajo za vzrejo zalege in za skladiščenje medu, medičine in cve­ tnega prahu. Zato je še kako pomembno, da pri čebelar­ jenju menjamo staro satje z novim. Priporočljivo je, če je le mogoče, da se letno zamenja vsaj tretjina starega satja, kar upoštevamo pri pripravi zaloge mladega satja. Pri za­ logi upoštevamo tudi sate, ki jih potrebujemo za izdelavo narejencev, ometencev, morebitnih rojev in ob zamenjavi poškodovanih satov. Ko seštejemo vse te dejavnike, lahko upoštevamo, da letno potrebujemo kar polovico rezervnih satov. Nič hudega ni, če nam ob koncu sezone kakšen sat ostane, večja težava je, če ga nimamo, ko ga potrebujemo. Nazobčana in nenazobčana žica Fo to : A le š B oz ov iča r Fo to : A le š B oz ov iča r Napenjalec žice Kumafos vsebujeta sredstvi CheckMite za poletno zati­ ranje varoj in Perizin za zimsko zatiranje, timol sredstvi Apiguard in Thymovar, amitraz pa Apivar ter Varidol. Ki­ logram medu lahko vsebuje največ 100 µg (ali 0,1 mg/kg) kumafosa oz. največ 200 µg (ali 0,2 mg/kg) amitraza ali njegovih razpadnih metabolitov. Kljub temu da za timol ni predpisane vrednosti, pa te snovi pri senzorični analizi medu ne smemo začutiti. Vsebnost vode in HMF-a Vrednosti vode so bile v območju od 14,3 % do 17,8 %, vsi vzorci so ustrezali zahtevam Pravilnika o medu pa tudi zah­ tevam za med višje kakovosti (Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo). Vrednosti HMF­a so bile pri devetih vzorcih medu v območju od LOQ (1 mg/kg) do 8,4 mg/kg, Čebelarji imajo že nekaj let v okviru Uredbe o izva- janju programa ukrepov na področju čebelarstva možnost brezplačnih analiz kakovosti in varnosti medu. V zadnjih letih je analize izvajal Kmetijski inštitut Slovenije. V letu 2017 je bilo zaradi slabe pašne sezone analiziranih manj vzorcev. Meritve vsebnosti vode, električne prevodnosti, vsebnosti HMF-a ter senzorično in mikroskopsko analizo so opravili pri desetih vzorcih, pri 84 vzorcih pa so merili vsebnost kumafosa, timola in razpadnih produktov amitraza. Poročilo o rezultatih interne kontrole kakovosti in varnosti slovenskega medu Mag. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si 2/2018 letnik CXX44 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2015), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF­a. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO decembra 2017 Število članov, ki so izstopili decembra 2017 Število vseh članov SMGO decembra 2017 12 1 364 Za vključitev v kakovostno shemo Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo navežite stik z go. Natašo Lilek po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. preko e­pošte: natasa.lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, in sicer v rubriki SMGO. eden vzorec je imel HMF­a 537 mg/kg, kar je krepko nad dovoljeno mejo. Botanično poreklo Botanično poreklo medu so določali s pelodno in senzo­ rično analizo ter merjenjem električne prevodnosti. Štirje vzorci od desetih so bili napačno določeni. Vzorec, ki je imel zelo visoko vrednost HMF­a, je imel tudi zelo nezna­ čilno nizko električno prevodnost (0,097 mS/cm) ter za med neznačilne senzorične lastnosti, peloda pa skoraj ni imel. V vzorcih leta 2017 je bila vsebnost peloda zelo pestra, tudi manovi elementi so bili po večini dobro zastopani. Vsebnost ostankov kemičnih sredstev Pri 50 od 84 (60 %) vzorcev ostankov timola, kumafo­ sa in amitraza niso zaznali oziroma so bile vrednosti pod mejo kvantitativnega določanja LOQ (amitraz: LOQ = 0,01 mg/kg, kumafos: LOQ = 0,009 mg/kg, timol: LOQ = 0,07 mg/kg). V 9 od 84 vzorcev (10,7 %) je bila vsebnost kuma­ fosa nad mejo kvantitativnega določanja (> 0,009 mg/kg). Razpon vrednosti je bil v območju od 0,01 do 0,032 mg/kg. Najvišja dopustna vrednost (MRL) za kumafos v medu je 0,1 mg/kg. Prisotnost amitraza so določili v 25 od 84 vzor­ cev (29,7 %). Pri 18 vzorcih so določili amitraz v koncentra­ cijskem območju od 0,01 do 0,02 mg/kg, pri treh vzorcih so določili vrednost v območju od 0,03 do 0,04 mg/kg, trije vzorci so vsebovali med 0,06 do 0,08 mg/kg amitraza, en pa 0,12 mg/kg. Noben vzorec ni presegel vrednosti MRL, ki je za amitraz 0,2 mg/kg. Najvišja izmerjena vrednost je bila 0,12 mg/kg (polovica dovoljene). Timol so našli v enem vzorcu, in sicer 0,022 mg/kg. Timol ne povzroča tveganja za zdravje ljudi, zato slovenska in EU zakonodaja ne pred­ pisujeta najvišje dovoljene vsebnosti za timol. Kljub temu pa lahko timol vpliva na okus medu. Zakonodaja v Švici predpisuje MRL za timol 0,8 mg/kg. Po raziskavah je ta vrednost še sprejemljiva in ne vpliva na senzorične lastno­ sti medu. Sklep Analize kakovosti medu je brez dvoma treba nadaljeva­ ti. Čebelarje pozivamo, naj izkoristijo to pomoč države, saj s tem spremljajo in nadzorujejo svojo proizvodno prakso. Tudi zakonodaja nam nalaga, da moramo svoj proizvodni proces vsake toliko časa preveriti z analizami. V letu 2016 so v okviru istega ukrepa zaradi zanimanja čebe­ larjev število razpoložlji­ vih vzorcev povišali, v letu 2017 pa bi lahko naredili še 16 vzorcev za analizo ostankov več, pa jim jih ni uspelo zbrati. Čebelarjem, ki posumijo, da zaradi njihove prakse ob­ staja možnost neskladnosti vzorca medu z zakonodajo, svetujemo, da opravijo kontrolni pregled svojega medu. Za nasvet lahko prosijo Javno svetovalno službo v čebelarstvu (JSSČ) in veterinarje, ki delujejo v okviru Nacionalnega ve­ terinarskega inštituta. V primerjavi z letom 2016 so v letu 2017 ugotovili večji delež vzorcev, pri katerih so določili amitraz nad mejo kvantitativne določitve metode (2016: 24 %, 2017: 30 %). Tudi onesnaženost s kumafosom je bila 2017 večja (11 %) v primerjavi z letom 2016, ko je bila 5 %. Tudi najvišja izmer­ jena vrednost je bila 2017 višja. V raziskavah iz obeh let pa so ugotovili, da je s timolom onesnažen majhen delež vzor­ cev medu (2016: 2,5 %, 2017: 1 %). Določitev vrste medu ni vedno preprosta, posebej v le­ tini, kot je bila v letu 2017, ko smo v spomladanskem času namesto cvetličnega natočili gozdni med. Čebelar, ki se je zanašal na pretekle izkušnje in medu ni pokusil ali celo iz­ meril električne prevodnosti, je zelo verjetno med označil Zakonodaja nam nalaga občasno preverjanje medu z analizami. 2/2018 letnik CXX 45 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Viri: Kmecl, V. in sod. (2017): Zaključno poročilo analize medu v letu 2017, Sklop 1: Kontrola kakovosti medu, Kmetijski inštitut Slovenije. Kmecl, V. (2017): Zaključno poročilo analize medu v letu 2017, Sklop 2: Kon- trola ostankov kemičnih sredstev za zatiranje varoj, Kmetijski inštitut Slovenije. napačno. Pri določitvi vrste medu vam lahko pomagajo te­ renski svetovalci. Omeniti moramo tudi, da mora med, ki se daje v pro­ met, ustrezati Pravilniku o medu. Med z visoko vsebnostjo HMF­a, zelo nizko prevodnostjo in malo peloda si ne zaslu­ ži imena med in ga ne smemo dati v promet. Glede na rezultate čebelarjem svetujemo, da uporabijo pomoč laboratorijev pri zagotavljanju varnosti in kakovo­ sti medu. Analize kakovosti opravljamo tudi na ČZS, kjer lahko oddate med v kontrolni pregled. Analiza je do pora­ be razpoložljivih sredstev za čebelarje brezplačna. Več na: www.czs.si/content/G1. Rezultati so nastali v okviru Pro­ grama ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Slo­ veniji 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije. Popolnoma drugačno vlogo kakor v srednji Evropi pa igra čebelja paša na boru na nekaterih grških otokih, na vzhodnem delu Peloponeza in v priobalnem pasu jugoza­ hodne Turčije. V okolici turških mest Mugla, Marmaris in Kudasi so vasi, kjer se vsi prebivalci ukvarjajo s čebelar­ stvom in živijo izključno od prodaje borovega medu. Če ima družina s petimi ali več člani med 200 in 300 panjev, čebele vsem zagotavljajo človeku dostojno življenje. Bor medi redno in obilno vsako leto in donosi na panj se giblje­ jo od 50 do 100 kg. Glavna paša se začne prve dni avgusta in traja do septembra. Mano izloča kapar z latinskim ime­ nom Marchalina hellenica, ki živi na alepskem boru (Pinus halepensis), na piniji (Pinus pinea) in na brucijskem boru (Pinus brutia). Zanimivo je, da se ta proizvajalec mane pojavlja samo v manjšem delu Turčije in Grčije, drugod v Evropi pa ga ne najdemo, z izjemo italijanskega otoka Ischia, ki leži v Ti­ renskem morju, torej daleč proč od egejskih otokov. Tu so ga prvič opazili leta 1984 in kmalu se je s prvotnega žarišča razširil po vsem otoku. Obstaja sum, da so ga iz Grčije na otok prinesli čebelarji. Dobil je celo ime – grški kapar. Turi­ stične delavce je obšel nemir, saj živi pretežni del prebival­ stva od turizma, turistom pa nikakor ni bilo všeč, da na njih kaplja sladka mana, ko se zadržujejo v senci borov. Strah se je polotil tudi varuhov narave, ko so opazili, da se bori zaradi množičnega napada novega parazita sušijo. Italijan­ ska država je nedavno celo izdala odlok, da je treba novega rastlinskega sovražnika z vsemi sredstvi uničiti, preden bo ta uničil borove sestoje na otoku. Sredi julija 2017 sem s skupino prijateljev obiskal grška otoka Rodos in Patmos v Egejskem morju. V živo sem videl, kako je videti ta sporni proizvajalec mane, o katerem sem že veliko slišal in ki predstavlja za čebelarje na egejskih otokih in v majhnem delu Turčije pravi blagoslov. Prve kolonije tega kaparja sem našel v borovem gozdu na Patmosu v neposre­ dni bližini votline, v kateri je pred skoraj 2000 leti evangelist Janez pisal znamenito knjigo Razodetje (Apokalipsa). Debla, veje in celo deli korenin alepskega bora so bili prekriti z beli­ mi kosmi, podobnimi vati. Nitke v kosmih so iz voska, ki ga proizvajajo kaparji, da se zaščitijo pred vročino in sovražni­ ki. Ličinke so skrite v razpokah lubja, kjer sesajo drevesni sok in ga predelanega v obliki sladkih kapljic izločajo iz svojih zadkov, da potem kapljajo z vej ali polzijo po deblu. Mede­ nja žal nisem mogel opazovati niti fotografirati, ker se začne pojavljati šele v avgustu. Toda videl sem kar precej mladih dreves, ki so bila tako napadena, da so se sušila, na starejših borih pa so odmirale nižje rastoče veje. Eden od domačinov mi je povedal, da so borove sušice najnevarnejše v primeru gozdnih požarov, ker gorijo kakor bakle. Zanimivo je, da o medenju bora v Sloveniji ne vemo kaj dosti. V Slovenskem čebelarju je bilo v preteklosti sicer objavljenih nekaj poročil o medenju rdečega bora pri nas, vendar so se vsi pisci strinjali, da medi le redkokdaj in da za če- belarstvo ni pomemben. Medenje bora Franc Šivic franci.sivic@gmail.com Del borove veje s kosmi bele vate, pod katerimi se skrivajo rumene ličinke borovega kaparja. Fo to : F ra nc Ši vi c