-----    145    -----
Kmetijstvo.
Koristni ptiči.
Posebno razne ptice pevke so jako koristne za kmetijstvo, zato pa poljedelec umno ravna, ako jih varuje in skuša privabiti na svoje posestvo. Žal, da se po nekaterih krajih baš ptiči love in preganjajo. Koliko pokončajo lastovk Italijani, kadar potujejo preko Italije v Afriko ali se vračajo od tod. Priporočalo se je, da naj bi se sklenil mejnarodni zakon v varstvo koristnih ptičev, a storilo se do dandanes še ni nič v tem oziru. Stvar je težavna. Treba bi bilo pogajanj mej raznimi vladami in razni parlamenti bi morali sklepati. Dolgo bi trajalo, predno bi se doseglo kako sporazumljenje. Jako dvomljivo je, da bi Italija privolila v tak zakon, kateremu bi nasprotovala večina italijanskega prebivalstva. Veliko vprašanje je pa, kako bi se ta zakon izvajal, ko bi se tudi uvel. Nekatere države bi se zanj nič ne zmenile. Ostal bi zlasti v južnoevropskih deželah na papirju, ko bi dotične države vedele, da jih s kakim posebnim pritiskom nikdo ne bode silil k spolnovanju. Vsaj nas skušnja uči, da se še v naši državi zakoni v varstvo koristnih ptičev kaj površno izvajajo v nekaterih občinah.
Treba je torej gledati, da na drugi način varujemo ptice in skrbimo za njih pomnoženje. Posebno je odvisno od tega, da se število koristnih ptičev množi ali manjša, kakor imajo priložnost za gnezditev. Baš v tem oziru so se razmere v sedanjem stoletju mnogo na slabše obrnile. S trnjem in ločjem prerastena močvirja in bajerji, s koreninami prerasli nad vodo viseči bregovi ob potokih, večji in manjši živi ploti, stara otla drevesa, gozdiči na polju zginjajo in ptiči vsled tega nimajo kje gnezditi. Ko se vrednost zemlje vekša in prebivalstvo množi, se cela močvirja in jezera posuše in z grmovjem obrasli kraji se preminjajo v njive.
Intenzivneje kmetijstvo in gozdarstvo ni nič kaj ugodno za ptiče. Vsa odlišna in zlasti otla drevesa, kjer so gnezdili razni duplarji, se kar odpravijo, z gostim grmovjem  prerasli  srednji  visoki  gozd se vedno  bolj
umika visokemu  gozdu, ob  potih in robovih se grmovje več ne trpi.
Če pomislimo, da se železnice, brzojavi, napeljave električne razsvetljave in druge take naprave, ki motijo mirno življenje ptičev, vedno bolj množe, se pač moramo le čuditi, da imamo še toliko ptičev. Seveda zaradi ptičev ne bodemo popustili intenzivnega poljedelstva ali gozdarstva, ki nam mnogo več donaša, kakor je do-našalo obdelovanje zemlje po stari navadi, tudi grajenja železnic in drugih podobnih naprav zaradi ptičev ne bodo nikjer opustili. Treba je, da na drugi način ptičem preskrbimo za nadomestilo, kar se jim je vzelo s predruga-čenjem kulturnih razmer.
To tudi ni tako težko, kakor bi si morda kdo mislil. Nikakor ni potreba, da bi zemlja zaradi tega morala povrniti se v prejšnje stanje. Ptice se nikakor ne drže posebno trdno starih navad, navadijo se hitro novim življenjskim razmeram. Treba je samo, da vsaj nekoliko stvari uravnamo po potrebah ptičev, da.jim omogočimo življenje.
Pri vsem, kar storimo zunaj v prosti prirodi, mislimo na ptice in povsod glejmo, kako da jim preskrbimo priložnost za gnezditev. Zasajajmo gozdiče, kakeršni so ugodni za gnezdenje ptičev, obešajmo na drevesa škat-Ije, v katerih bodo ptice gnezdile in varujmo ptice pred njih sovražniki.
Pri prenovljenju poljedelskih in gozdarskih razmer ni potreba, da bi se vselej s starim kar pomedlo. Večkrat se lahko v tem oziru malo popusti. Marsikateri živi meji, marsikateremu staremu drevesu, marsikateremu grmičevju ali z grmovjem obrobljenemu potoku se lahko prizanese. Večkrat se staro jedino zaradi tega kar odstrani, da se le malo ložje zemlja obdeluje. S tem se pa na drugi strani več izgubi, kakor se na jedni strani pridobi.
Tudi pri gozdarstvu se lahko mnogo stori za ptiče, ne da bi se dohodki gozdov dosti pomanjšali. Seveda veliko izlišnih dreves se ne more puščati, a nekatera stara za gnezdenje ptičev posebno pripravna drevesa bi se lahko pustila. Njih lesna vrednost že tako ne more priti v poštev, ker se po zemlje izgubi, se pa na drugi strani obilno povrne, ker se ohranijo koristni ptiči in netopirji. Ravno v tem oziru se mnogokrat silno greši. Kak posebno moder gozdar da posekati vse staro drevje, da potem gozd več donaša. Tiči, ki gnezdijo v votlih drevesih, potem nimajo kje gnezditi, in posledica temu je, da se pomnože gosenice po sosednem polju in vrtih, ker jih ptiči ne preganjajo. Pa tudi v gozdu se škodljivi mrčesi množe.
Nadalje se lahko mnogo stori za ptiče, ako se v visokih gozdih ob potih in mejah poskrbi za nasade grmičevja. To se da z malimi stroški doseči, za to je posebno ugoden gaber, beli trn in dren. Ta drevesa naj se vsakih deset let jedenkrat posekajo. Tako dobimo gosto grmovje, ki se da v hrastovih gozdih za zmiraj, v babo v ih pa dolgo ohraniti. Tudi pod jesenov jem vspeva taka
grmičevje. Tako grmovje pa ni le ugodno za ptiče, temveč je tudi ugodno za lovce.
Ptiči tudi gnezdijo v gozdih v skladovnicah napravljenih drv v kupih hoste. Kjer razmere dopuščajo, naj se drva ne odpravljajo iz gozdov, koder gnezdijo ptiči in s tem se tudi mnogo gnezd ohrani.
Ravno tako kakor gozdar, pa tudi poljedelec in vrtnar lahko mnogo storita za varstvo ptičev. Marsikako staro drevo na vrtu in polju, marsikako drevje, marsikak grm lahko brez škode ostane.
Skušnja uči, da ptiči posebno radi gnezdijo v gozdih, v katerih leži staro listje. Menda ptiči dajo prednost takim krajem zaradi tega, ker se poprej čuje v listju, ako se bliža kaka nevarnost.
Na mesto žičnih plotov naj se napravijo živi pla-tovi, da v njih gnezdijo ptiči. Taki plotovi naj se obrezujejo jeseni in v zgodnji pomladi, nikakor ne po letu, da se ptiči pri valjenju ne vznemirujejo.
Dobro je pa tudi, če se na primernih krajih zasadi nalašč grmičevje v varstvo ptičev. Za tako grmičevje so najboljši beli trn, česmimovje, gaber, bezeg, brinje, divje rože, mej katere se zasadi kot jesen in hrast. Grmičevje postane jako gosto in gnezda so v takem trnju zlasti varna pred hudobnimi ljudmi. To grmovlje se čez nekaj let poseka pa ne prav pri tleh; posamični grmi se pa kar puste. Potem namreč se gostejše israste.
(Konec sledi.)
-----    146   -----
-----    156    -----
Koristni ptiči.
(Konec.)
Bolj 6e je gost grm, rajši gnezdijo ptice v njem, ker najdejo boljše varstvo proti raznim sovražnikom Zaradi tega, je treba tako grmovje večkrat pomladiti. Dobro je, če je blizu grmovja kaka voda, bodi si tudi le kak osuševalni jarek. V takih grmovjih se ptice kmalu naselijo, če se grmovje zaradi nekaki golišavi, včasih zares precej ne pridejo ptiči, ker ga ne najdejo. Drugače je blizu gozdov, če so le ptiči kje v bližini, naselijo se v takem grmovju.
Seveda ni vsakemu mogoče večjega prostora zasaditi z grmovjem, ki mu tako dosti ne donaša, a vedno se najde močviren ali kamnit kot, ki sicer dosti ne nese, ki se pa da z grmovjem zasaditi, da se dobi zavetje za ptiče.
Posebno dobro varstvo za ptiče so dolgi drevoredi ob cestah in železnicah. Vlaki ptic nikakor ne begajo. Dr. Lieber je našel na stotine ptičjih gnezd v trnovi ograji posajeni ob gera-eichiški železnici.
Tudi radi ptiči gnezdijo v vrbovju jagnetov, katerim se odseka vrh in se večkrat obsekajo, da imajo potem gostejše veje. Posebno v duplih starih vrb radi gnezdijo razni ptiči.
Ob jednem je pa treba za duplarje napravljati škat-Ijice in jih obešati na drevesa, da gnezdijo v njih. Pri tem je pa vendar treba omeniti, da se ptiči precej ne navadijo, da bi gnezdili v takih škatljah. Odločijo se za to, če ni druge priložnosti za gnezdenje. Potem ko se pa navadijo, pa gnezdijo v vsaki škatlji, bodi si kakor koli obešena. Kar se tiče škorcev, je treba omeniti, da je treba škatlje za gnezdenje jim visoko obesiti in precej daleč od človeških stanovanj, a pri vsem tem prva leta ni računati na poseben vspeh. Najboljša je taka škatlja, ako je razen strehe, narejena iz jednega kosa lesa. Na dnu mora imeti izdolbeno jamico, v katero lahko ptiči kar polože jajca, kajti nekateri ptiči ne delajo še posebnega gnezda.
Škatlje za gnezdenje ptičev pa morajo imeti debele stene in dno, da lahko po svoji navadi gnezdo razširijo in poglobe. Največja ovira za razobešanje tacih škatelj za gnezdenje ptičem je to, da so običajno predrage.
Kmetijstvo.
s tem pa še ni zadosti, da se da ptičem priložnost za valitev, mora se jih tudi varovati pred raznimi sovražniki. Jako nevarni sovražniki koristnih ptičev so kune, dihurji, srake, sokoli in mačke, katere je treba pokončavati. Mačka, katera se drži doma, je koristna žival, če se pa jame potepati po polju, je pa vprašanje, če naredi več škode pri tičih ali pa več koristij z lovljenjem misij. Nekateri trdijo, da mačka, ki se navadi ptiče loviti, ne mara več za miši. Treba je napovedati vojno raznim sovražnikom naših ptičev.
Seveda jeden najnevarnejših sovražnikov je pa človek. Mladi dečki večkrat trgajo tičja gnezda. Tu je naloga učiteljev in duhovnikov, da poučujejo prebivalstvo o koristi ptičev, da jih ljudje potem ne bodo preganjali. Tukaj si lahko pridobe velicih  zaslug za ljudski blagor.