SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de octubre - 8. oktobra 1998
^KO KREMŽAR
DEJSTVA
/z naše preteklosti
Komisija za raziskavo povojnih množič-pobojev, ki jo je po volitvah leta 1990 Imenovala občinska skupščina v Cerknici, ^ založila leta 1966 delo dipl. zgodovinarja Staneta Okoliša z naslovom „Žrtve dru-*e svetovne vojne na ožjem Notranjs-
Od 168 strani, ki jih ima knjiga, jih je okrog 60 posvečenih pojasnilom, ostalih strani pa ‘Statističnim ugotovitvam’ in Ogledu žrtev druge svetovne vojne’, ^tor nas v sklepni besedi opozarja, da leitlelji „pregled žrtev na več ali manj ned-Vomnih dejstvih” in da ,je nastal z veliko •ttero soglasnosti” med člani omenjene Ko-da pa to „ne velja za njihovo inter-tetaeijo”. Prav zato je morda primeren Slednji povzetek podatkov, ki jih je avtor ^ skrbno zbral in uredil.
Naslov te zgodovinske razprave ni *°^en, še več, lahko bi rekli, da bralca ^ja. Če pregledamo priloženi seznam slovenskih žrtev v vojnem in povoj-P" času na ožjem Notranjskem, vidimo,
da
je 31,3% (str. 66) vseh žrtev izgubilo
a%nje po končani vojni ali, kot pravi ^or, daje bila ..povzročena skoraj tretjina žrtev z obravnavanega področja” po Wieanih bojnih operacijah, to je po 15. Nu 1945. (str. 73) Komisija, ki je delo “bočila, je imela kot namen tudi raziskavo TOojnih pobojev. Zakaj potem skupna oz-^ka vseh pobitih kot ‘žrtve vojne’, ko to ne Ogovarja resnici niti glede na čas niti po '7-rokih? Ali bi kdo rad kolikor mogoče pkril, če že ne dejstva komunistične revo-
lucije, ki je med vojno in po njej divjala na Slovenskem, pa vsaj njen obseg in posledice?
Avtor pojasni, da pomeni „delovanje partizanskih enot v povezavi s krajevnimi in terenskimi odbori OF... nastop revolucije”. (str. 24) Tega dejstva preprosto ni mogoče utajiti. Lahko pa mu je vzeti pomen, ki ga ima, za razumevanje tedanjih dogodkov na Slovenskem. Avtor nato omer\ja, da se revolucija pri nas ..prekriva z osvobodilnim gibanjem” in ponovi misel tudi na strani 44, ko poudari, da so bili partizani ..oborožena sila revolucije” in hkrati „osvobodilno gibanje”. Pove nam tudi, da se je ..navdušenje” za partizansko odporniško gibarye počasi ohlajalo in da se je od i\jega veliko ljudi odvrnilo. Na take odločitve ..posameznikov” naj bi ..vplival predvsem revolucionarni značaj gibanja”. Nekateri rojaki naj bi se z revolucionarji ne strinjali, po avtorjevih besedah, „zaradi gospodarske politike... drugi niso hoteli sodelovati zaradi nazorskih in političnih .opredelitev”. O delovanju partizanov pa beremo, da so bile „na eni strani... omejene vojaške akcije proti Italijanom, na dragi strani pa nastopi proti Slovencem, ki so bili obtoženi sodelovanja z okupatorjem ali snovanja ‘bele garde’ oziroma protirevolucije.” Da so bile partizanske vojaške akcije proti okupatorju resnično zelo omejene, razberemo iz statistične priloge na str. 164, kjer so zapisana imena v boju padlih Italijanov. Vidimo, da so partizani na omenjenem Nad. na 3. str.
Papež razglasil kardinala Stepinca za blaženega
!>el
Papež Janez Pavel II. je 2. oktobra pris-na drugi državni in pastoralni obisk na '' ^ško. Hrvaški predsednik Tudman je v travnem govoru poudaril zgodovinski ^ ^en tokratnega papeževega obiska zara-(. Uglasitve hrvaškega kardinala Alojzija J" ®Pinca za blaženega ter menil, da pomeni Ajegova beatifikacija prizanje vsem žrtvam I ^Učenikom fašizma in komunizma. ,
I.	Papež Janez Pavel II. je v soboto na pesnem evharističnem slavju v Mariji ‘ strici razglasil kardinala Alojzija Stepinca blaženega. Na mašni slovesnosti se je približno 400.000 vernikov.
I Pred obredom beatifikacije je zagrebški skof Josip Bozanič na kratko predstavil Oinalovo živ^enje. Kardinal Stepinac je ^ ^a današnji dan leta 1946 pred komunis-, sodiščem v Zagrebu obsojen na za-
I	1110 kazen pod obtožbo sodelovanja z ^ skin\ režimom, dejansko pa zaradi k^strašenega odpora proti komunizmu. ^ Pij XII. ga je v času izgnanstva leta razglasil za kardinala, 1960 pa je umrl
Než
>^53 vhis
lis' m PriPoru' Papež Janez Pavel II. je f Jal daje Stepinac tretji hrvaški blaženec,
POZDRAVLJENI, ROJAKI!
Naša politična emigracija je v Argentini že pol stoletja. Presajena je bila na silo, da si je rešila življenje. Gostoljubna Argentina jo je sprejela in ji dala možnosti, da se razvija in raste po svoje. In res, v teh petdesetih letih je dosegla s trdim delom in napori „argentinski čudež“, ki ni čudež, ampak sad prizadevanj in volje. Že 42 let še dobivamo rojaki na slavnostnem dnevu, ki je priložnost za srečanja oddaljenejših rojakov, za pogovor in družabnost, pa še, da se poveselimo ob lepem kulturnem programu.
To nedeljo je naše veliko praznovanje.
Pozdravljeni med nami, gospod škof Uran! Pred leti nas je prišel obiskat naš izseljeni škof dr. Rožman, še v svinčenih časih nadškof dr. Šuštar, nato mons. Pirih in dr. Rode. Cerkev je ena in mi smo trdno povezani z njo in njenimi vodniki. Hvala vam in tudi slovenski cerkveni organizaciji Družina, ki je pripravila ta obisk.
Pozdravljeni, rojaki, ki ste prihiteli k nam na ta dan iz naše rodne ali duhovne domovine! Večkrat so nas že obiskali posamezniki, sorodniki, kulturniki, politiki in državniki, tudi večje skupine kakor planinci, kulturniki ali pevski zbori. A iz Slovenije v tako velikem številu še nikdar. Veseli smo, da boste tako od blizu spoznali našo skupnost, da bomo lahko navezali stike in se bolj spoprijateljili. K^jti Slovenija je na sončni strani Alp in tudi ob Srebri reki!
Pozdravljeni rojaki, ansambel z imenom Čuki, ki ste nas prišli razveseljevat s svojo umetnostjo, glasbo in pesmimi. Pove-
zali boste slovensko mladino doma in tukaj, tako da bo tudi med nami zrasel uspešen stik.
Pozdravljeni, rojaki iz notranjosti države, predvsem naši gostje iz Mendoze in Bariloč. Že smo imeli priložnost poslušati vas, zato smo zadovoljni ob novem vašem obisku. Enako pozdravljeni tudi drugi posamezniki iz raznih oddaljenejših krajev širne Argentine; naša skupnost v tej državi je s tem močna in enotna.
Pozdravljeni, vsi rojaki iz našega velemesta. Sicer se pogosto vidimo, večkrat se snidemo v kakšnem Domu ali na prireditvi, predavanju ali mašah. A danes je prav naš dan, naš skupni dan, kjer se lahko poveselimo med seboj in med gosti iz vse države ali vsega sveta. Posebno letos, ko praznujemo 50 let, odkar smo prišli semkaj in se povezali, odkar sme* skupno gradili naš živelj, čeprav smo začeli praznovati Slovenski dan šele leta kasneje.
Pozdravljeni, rojaki iz San Justa, ki letos praznujete tudi svoj dan, 42. po vrsti. Vaš mogočni dom nudi naši krovni organizaciji prostor, da letos priredi pri vas svoj veliki dan. Hvaležni smo vam za ves trud, ki ste ga vložili v pripravo odra in programa, zabave in dobrot.
Pozdravljeni pa tudi vsi, ki se ne boste mogli udeležiti Slovenskega dne, a boste v duhu z nami, k^jti duh je tisti, ki oživlja.
Bog z vami in nami, dragi rojaki in gostje!
TD
e>
Drobnič o barbarski Sloveniji
in poudaril, da gre za eno najsvetlejših oseb katoliške Cerkve in da se v njegovem mučeništvu odraža vsa tragedija hrvaškega ljudstva v tem stoletju, ki so ga obeležila tri velika zla: fašizem, nacizem in komunizem.
Po razglasitvi za blaženega so razprostrli sliko kardinala Stepinca, papežu Janezu Pavlu II. poklonili relikviarij s prstancem desne roke Alojzija Stepinca. Skrinjico s Stepinčevim posmrtnim ostankom je papežu izročilo 18-letno dekle iz Dubrovnika, za katero verjamejo, da je po priprošnji h kardinalu Stepincu ozdravela po cerebralni paralizi.
Slovesnosti v Mariji Bistrici so se med drugim udeležili tudi kardinali in škofi z vsega sveta, med njimi tudi kardinal Ambrožič ter ljubljanski nadškof Franc Rode. Papež Janez Pavel II. je vernike iz Slovenije ki so v velikem številu prišli na Stepinčevo beatifikacijo, pozdravil v slovenskem jeziku.
Papež je pred odhodom v nedeljo še daroval mašo v hrvaškem jeziku v Splitu in v pridigi pozval mednarodno skupnost, naj čimprej najde rešitev za krizo na Kosovu.
Objavljamo dobesedno izjave, ki jih je državni tožilec dr. Anton Drobnič podal letos v Dragi in so dvignile v Sloveniji med levičarji veliko prahu, tako da se je celo Kučan obregnil obei\j. Mi se popolnoma strinjamo s temi izjavami, ker so- resnične. Vemo pa, da je v Sloveniji pogosto kriv tisti, ki pokaže na komunistični zločin, ne pa zločinci sami. Bralci lahko sami presodijo.
„ Vsi veste, da so pred kratkim diplomati v Rimu sklenili ustanoviti mednarodno sodišče za vojne zločince. Slovenija se je po besedah zunanjega ministra Frleca temu priključila. Do tukaj se vse lepo sliši. Druga pla t resnice je, da Slovenija kot država do danes ni odkrila enega umora, enega vojnega zločina, čeprav vemo, da je bilo med vojno storjenih nešteto vojnih zločinov in da je bilo samo po vojni pobitih 12.000 domobrancev. O tern uradna Slovenija ne ve ničesar. Tudi mi na državnem tožilstvu o tem uradno ne vemo ničesar. Vemo samo, kar beremo ali kar ljudje pišejo. Republika Slovenija pa s svojimi organi odkrivanja ni do danes podala ene same ovadbe. O tem sem nekajkrat govoril s prvim notanjim minis-
trom Igorjem Bavčarjem, govoril sem tudi z drugim, Ivom Bizjakom, šele tretji, Andrej Šter, seje zavzel za to, da bi glede tega kaj naredil, a so bile stvari že tako zaledenele, da tudi on ni uspel. Da pa ne govorim o sedanjem ministru, Mirku Bandlju, ki se o tem niti ne pogovarja. V takem stanju sem večkrat opozarjal pristojne, da je Slovenija barbarska drsava, ker ne poskrbi niti za ugotovitev svojih mrtvih niti za izkop kosti iz brezen, prepadov, rudniških jaškov in za civilno ureditev te zadeve. V kulturno uredi tev te zadeve spadajo tudi ustrezni sodni postopki proti krivcem.
Nič ni pomagalo, zato sem lanskega 25. novembra poslal posebno pismo predsedniku vlade dr. Drnovšku, ga na to opozoril in zahteval akcijo. Do danes odgovora nisem dobil. Pred letošnjimi počitnicami julija šem podobno pismo poslal notranjemu ministru Bandlju v zvezi z nekim konkretnim primerom in na splošno. O konkretnem primeru sem dobil odgovor, ki ne pove ničesar', o problemu kot celoti ni nobenega odgovora. Takšno je uradno stanje v Sloveniji. ”
STRAN 4:
Prihod v Argentino
NEDELJA, 11. OKTOBRA
43. SLOVENSKI DAN
NAŠ DOM SAN JUSTO
Ill'll IHIHilICTiMililirpilMillUlMI''lilllMIIMMI'P111*1
Spominska slovesnost na Teharjah
Na Teharjah pri Celju je bila 4. oktobra spominska slovesnost, posvečena žrtvam povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču. Versko slovesnost s kulturnim programom sta pripravila Nova slovenska zaveza in Župnijski urad Teharje, mašo pa je daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Spominske slovesnosti se je udeležilo približno tisoč ljudi, med njimi tudi preživeli taboriščniki in svojci teharskih žrtev iz vse Slovenije. Tokrat so si lahko prvič ogledali zametek spominskega obeležja in kostnice, ki so jo začeli graditi na kraju nekdanjega taborišča.
Škof Krambergerje zaželel, da bi prihodnje leto tam končno blagoslovili spomenik žrtvam povojnih pobojev, in sicer kot mejnik, ob katerem „bomo izročili preteklost božjemu usmiljenju in odpuščai\ju”. Teharje nas učijo in svarijo, so kraj, kjer se razkriva predolgo zamolčana resnica o nedolžnih žrtvah povojnih pobojev v teharskem taborišču, v Kočevskem Rogu in števi-
lnih drugih krajih, je še dejal škof Kramberger.
V	imenu Nove slovenske zaveze je govoril Justin Stanovnik. Med drugim je dejal, da se je „v zadnjem času začelo nekaj, čemur ne moremo reči drugače kot napoved vojne”. Komunisti so poklicali pod orodje vse, Id jih imajo zapisane na svojih seznamih, vendar je nedavna razprava v državnem zboru, po Stanovnikovih besedah, pokazala, da komunisti ne morejo več razumno utemeljevati svojega preteklega in sedai\jega obstoja, medtem ko so predstavniki NSZ v razpravi lahko govorili resnico. Justin Stanovnik je v nagovoru okrcal tudi medije in njihovo poročanje o razpravi o državnem zboru. Mediji so po njegovih besedah večinoma še vedno agenture postkomunistične levičarske politike, ki se boji resnice In Nove slovenske zaveze, predvsem pa se boji Cerkve, ki brani človeka. Dokler bo Cerkev imela vpliv, pa si človeka ne bo mogoče povsem podrediti.
Zgodilo seje v Sloveniji...
KARDINAL AMBROŽIČ BO OBISKAL SLOVENIJO
Torontski nadškof kardinal Alojzij Ambrožič se bo v drugi polovici tedna mudil na obisku v Sloveniji. Slovenski kardinal iz Kanade bo v ljubljanski stolnici daroval slovesno mašo, v petek, 9. oktobra, pa ga bo sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. Kardinal Ambrožič je v nedeljo v
Križev pot Slovencev
KOČEVSKI ROG, 1998
ENAJSTA POSTAJA
Slečene naložijo na kamione.
Z žico zvezane peljejo na morišče.
Rimu prevzel cerkev sv. Marcelina in Petra, ki mu jo je papež Janez Pavel II podelil na zadr\jem konzistoriju, udeležil pa se je tudi proglasitve kardinala Steopinca za blaženega.
JELINČIČ SPET TOŽI DROBNIČA
Poslanec SNS Zmago Jelinčič je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani proti generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču vložil že drugo kazensko ovadbo, in sicer zaradi kaznivega dejanja „sramoti-tve RS. V razlagi ovadbe opozicijski poslanec piše, da je generalni državni tožilec Drobnič storil navedeno kaznivo dejar\je s svojo izjavo, „da je že večkrat opozarjal pristojne, da je Slovenija barbarska država”, ki jo je izrekel v Dragi pri Trstu (študijski dnevi Draga 98 v začetku septenv bra), torej na ozemlju druge države.
OBISK V MEHIKI
Slovenski premier Janez Drnovšek je opravil prvi uradni obisk Mehiki. Premier in mehiški predsednik sta po pogovoru objavila odpravo vizumov med državama.
KORUPCIJA
Skupina poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) je v državni zbor vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za obrambo Alojza Krapeža, in sicer zaradi zlorabe uradnega položaja za osebno okoriščanje. Podpisniki predlagajo, da DZ po končani razpravi o interpelaciji obrambnega ministra razreši s funkcije. Podpisniki ugotavljajo, da si je minister brez zakonite podlage dodelil nadstandardno stanovanje v Ljubljani in je pri tem očitno zlorabil uradni položaj z namenom, da bi si pridobil nepremožergsko korist.
SLOVENIJA IN KOSOVO
Svet za nacionalno varnost, pod vodstvom predsednika vlade Janeza Drnovška je na seji obravnaval naraščajočo možnost vojaškega posega na Kosovu. Svet za nacionalno varnost pričakuje, da bodo oblasti v ZR Jugoslaviji izpolnile zahteve mednarodne skupnosti ter z miroljubnimi sredstvi omogočile enakopraven politični dialog s predstavniki kosovskih Albancev. Pristojnim ministrstvom je svet naložil, da spreml-jajo razmere ter dopolnijo že izdelane ukrepe za zagotovitev varnosti in stabilnosti naše države v primeru vojaškega posredovanja sil zvezo NATO.
Iz življenja v Argentini
Spreten politik je tisti, ki ima posluh za narodove skrbi in se jih na ta ali oni način loti. In kaj danes skrbi argentinskega človeka? Gotovo je med prvimi vprašanje korupcije. Ko je Solidarna fronta pričela kovati s tem kladivom, so se njene volilne obresti pričele krepko množiti. Seveda ni zasluga fronte, ki obtožuje, marveč tistih, ki ji dajo tvarine za obtožbe. Korupcija je svetoven pojav, a v Argentini je že pred časom dobila domovinsko pravico. Zadnji dogodki to le še potrjujejo.
NEKAJ SMRDI OB REKI
Trenutno sta na prvih straneh dnevnikov kar dva primera korupcije v velikem obsegu: prodaja in tihotapstvo orožja v Ekvator, na Hrvaško in v Bosno, pa informatizacija Narodne banke, ali bolj poznan „škandal IBM”. Temu bi lahko dodali nikdar rešeno afero okoli carine na letališču Ezeiza, pa še primer umrlega (?) Yabrana, ki je bil obtoženi obraz mafije.
Zadnje dni je vso pozornost pritegovala afera okoli orožja. Ker se ob njem igra usoda vsaj dveh ministrov in vojaškega poveljnika, je bil ta primer središče raziskovanj in ugibanj. Kruto pa je udarla vmes smrt Marcela Cattanea, ki so ga našil obešenega ob neki zapuščeni zgradbi ob reki de la Plata. Sumnja o nesrečnem koncu se je pojavila že prej, ko družina nekaj dni ni imela nobenih vesti o njem.
Kdo je bil Marcelo Cattaneo? Za časa, ko se je odvijala pogodba med Narodno banko in IBM je bil direktor poletja CON-SAD, ki je bilo vključeno v izvedbo projekta. Šlo je za nov infomatizacljski sistem, za katerega je Narodna banka plačala 250 milijonov dolarjev. Mreža je imela še nadomestni sistem („muletto”) za primer, če bi glavni odpovedal. Ta alternativni sistem je stal dodatnih 37 milijonov, zanj pa je mora-
lo	poskrbeti poletje CCR. Izkazalo se je, da ni bil nikdar inštaliran. CRR je od omenjenih 37 prejelo 21 milijonov, od katerih je 12 plačalo drugim poletjem (ki so se potem izkazala za nerealna), 8 pa vložilo v razne račune v inozemstvo. Ves ta denar pa je bil dejansko podkupnina od strani IBM kot plačilo („veselje” so menili opazovalci) za pogodbo z Narodno banko. CONSAD pa je bila pravna lastnica alternativnega sistema. Mnogi člani direktorija CCR so bili obenem tudi v direktoriju CONSADa, med r\jimi Juan Carlos Cattaneo, Marcelov brat in bivši namestnik Kohana, glavnega tajnika predsedništva države.
Po nekaterih novinarskih pisanjih in po obtožbi dveh direktorjev Narodne banke, je bil Marcelo Cattaneo tisti, ki je razdelil „nagrade” med zarotnike. On naj bi torej vedel točno, kdo in koliko denarja je dobil, in kam je ta denar šel. Ne pozabimo, da je tu govora o 21 milijonih dolarjev. Marcelo je vedno zanikal, da bi imel kaj opraviti s tem. Nakazoval je celo, da je to bratovo maslo. Bil je postavljen pred sodišče, a nato oproščen. Stopil je v stik tudi z nekaterimi poslanci, katere je skušal orientirati pri raziskovanju afere, baje, da bi s tem dokazal svojo nedolžnost. A to so le domneve. Res pa je, da ima Guillermo Francos, poslanec Cavallove skupine, vrsto vprašanj v zvezi z afero, kf mu jih je približal Marcelo.
Glavno dejstvo je, da je sedaj mrtev. Vlada podpira mnenje, da gre za samomor, ker je zašel v hude finančne težave. Del novinarstva in javno mnenje pa se nagiba na stran umora, da bi s tem zamašili usta neljubi priči. Jasno je, da je Marcelo več vedel kot je povedal, da se je bal, in da si je po njegovi smrti marsikdo globoko oddahnil.
Tone Mizerit
ZLOČIN IN KAZEN
Če se sedsy povrnemo na .javne skrbi normalnega državljana, se bomo znašli tudi z dejstvom, da ne verjame v učinkovitost sodnega sistema. Večina smatra, da je argentinska pravica podkupljena, da tožilci ne tožijo, sodniki ne sodijo in se mogočniki šopirijo ne da bi se bali kazni.
Za to imajo pač mnogo dejstev, trdno povezanih z raznimi primeri korupcije. P0-neverba fondov, izneverjanje davčnih obveznosti vladnih prijateljev in podobni pn-meri so vsakdanja praksa. Te dni je tudi omenjeni glavni tajnik predsedništva Alber-to Kohan priznal, da je »pospešil" nek potljetniški postopek egiptovskega mogotca Gaitha Pharaona, ki ga sedaj zasledujejo zaradi mednarodne bančne poneverbe.
Vlada je pred časom napovedala »etično neurje”, ki pa nikdar ni prešlo kategorije tople sapice, ki je blažila lica vladnih prijateljev. Te dni je tudi negativno odjeku1' la v javnosti sodba senatorja in bivšega kordobskega guvernerja Angeloza. O'5' tožen nepravne obogatitve, torej speljave javnih fondov v privatne namene, je bil ® leta v preiskovalnem sodnem postopka Državni senat mu je odvzel inmuniteto, sodila ga je kordobska zbornica, končno Pa je bil razglašen za nedolžnega. Sodni sklep je bil objavljen isti dan, ko so našli obešenega Cattanea.
Yabran ni bil prvi, katerega nenadna smrt je ustavila raziskovanje zarotniške mreže. 30. decembra 1990 je storil samo-mor(?) bivši direktor carinske ustanove, brigadir Etchegoyen, ki je marikaj vedel o milijardskem tihotapljenju preko letališč Ezeiza. Dvomljive okoliščine r\jegove sirtfO' ki so krepko osporavale teoriji samomora, niso bile nikdar razjasnjene. Pred dobrih mesecem (23. avgusta tl.) pa je kapeta*1 Horacio Estrada tudi naredil samomor(?)v trenutku, ko so ga vsi kazali kot ključu0 pričo v zadevi prodaje orožja. Res, zanim1' vo kako hitro se v policijskih in sodnih aktih pokaže beseda samomor. To pot Je sodnica kmalu popravila oznako za „dvouJ' jiva smrt”. Vprašanje je, koliko časa bo ta nova oznaka ostala in če bomo kdaj sploj1 vedeli, kakšna je bila usoda Marcela Catta-nea. A jasno je, da v Argentini zločin 10 kazen nista bližnja pojma.
VOLILNO OROŽJE
Nedvomno je, da bodo ti primeri ja'me korupcije postali volilno orožje v rokalj opozicije. Tega se bo seveda posluževa1 tudi Duhalde, čeprav je kot del vlad116 stranke za to tudi odgovoren. A predno b° volilna tekma zakrvavela, morajo eni ^ drugi rešiti svoje notranje probleme.
Opozicija, ali bolje Povezava, ima tudiv tem svoje senčne strani. Zadnjič smo op1' sali, kako Solidarna fronta gnjavi radikal vse primere korupcije, ki so jih odkril1 mestni upravi Buenos Airesa. De la ^ enostavno odgovarja, da je mestna vlad'1 sama odkrila te primere, jih razkrinkala postavila pred sodišče.
Duhalde ima drugačne težave. Tud1 njegovi bližini so ljuclje, katerim Uuf*s^
mner\je ni naklonjeno v tej zadevi. Prev je takih, ki se ne morejo preveč ponašat1 čistimi rokami.
■vet
Ki\j drugačen pa je primer Cavalla-
Sod'
nljsko so ga nehali preganjati, marši kat ^ ra njegova tožba se izkazuje za prilično, P še v mednarodnem oziru je zrasel njeg ugled gospodarstvenika. Zato ni čuduo, ga snubi Duhalde. Govorili smo že o je® čku na tehtnici. In jeziček zadnje Čase P11 dno raste.
900-letnica cistercijanskega reda in stoletnica oživitve Stične
PISMI BRALCEV
V soboto in nedeljo so potekale v cistercijanski opatiji v Stični sklepne slovesnosti v okviru jubilejnega leta za cisterci-Junski red po vsem svetu, ki sovpada tudi s stoletnico oživitve cistercijanske opatije v Stični.
Jubilej so v stiski baziliki počastili v s°boto z izvedbo oratorija skladatelja Avgusta Ipavca Ad Missam in agris - Maša na Polju; v nedeljo pa je glavno in sklepno teašno slovesnost vodil ljubljanski nadškof 111 slovenski metropolit dr. Franc Rode.
V stiškem samostanu prvič v zgodovini Meka tudi mednarodni kongregacijski ka-Melj cistercijanskih opatov, opatinj, delegatov in delegatinj Mehreravske kongrega-ct)e, ki se ga udeležuje tudi cistercijanski Shieralni opat Mauro Esteva.
Slovenski skladatelj Avgust Ipavec, ro-v soški dolini leta 1940, duhovnik, ffebenik in dirigent, sedaj živi na Dunaju, je Mašo na polju napisal posebej za omen-teUe jubileje. Ipavec je eden redkih, če ne e®ui slovenski skladatelj, ki se predvsem ^ načrtno ukvarja s pisanjem kantat in Oratorijev na teološke teme. Mašo, pri kate-
11	je pod dirigentskim vodstvom Marka Muniha sodelovalo več kot 250 izvajalcev -Mje solisti, številni zboristi, Simfonični °rkester RTV Slovenija, pa še pritrkovalci z ®rezjj in otroci iz Stične, je Ipavec ustvarjal ^ sedem let; tudi vsa besedila je izbral Satn, iz Svetega pisma ter besedil sv. Ber-Mda in sv. Hildegarde.
Slovesno somaševanje več kot 60 dulio-'toikov in škofov je v polni baziliki vodil lju-"Uanski nadškof in metropolit dr, Franc °be. V svoji pridigi je predvsem govoril o Rodovini stiškega samostana in opatije, od aMnitve samostana leta 1784 do ponovne °zivitve, ko je prav na današr\ji dan pred si° leti ljubljanski škof Jeglič blagoslovil
»EJSTVA.
v.
s 1. str.
^etnjju v letih 1941-1943 povzročili smrt 9 Cvetih) italijanskih vojakov.
Iz statističnih podatkov o italijanskih JUptesalijah na civilno prebivalstvo je razvi-
lo.	da so te zahtevale 266 žrtev, katerim Motamo prišteti še 16 talcev. Teh 282 slo-. ''riških življenj je cena za smrt devetih banskih vojakov in nekaj sabotaž. Re-^esalije italijanske vojske nad civilnim ^rivalstvom so brez dvoma vojni zločin.
, ° Pa ne zmanjša odgovornosti partizans-v?a vodstva, to je KPS, ki je represalije ^alo z dejanji, katera so bila z vidika Jetovne vojne popolnoma brez smisla, ^vidno so bili „nastopi proti Slovencem” ui na Notranjskem višje na listi partizans-jv Prioritet kot toliko propagirani boj pro-°kupatorju. Avtor zapiše, da so partizani °"iU že v prvi polovici leta 1942 „več slednih osebnosti iz katoliškega tabora”, Udar o njili ni posebne tabele.
» Celotno število žrtev na Notranjskem, oseb, predstavna 12,6% vsega prebi-'Ustva na tem ozemlju. Kdo je neposredni uvzročitelj teh smrti? Na str. 66 najdemo %>vor.
po teh podatkih je zakrivila največ smr-Jugoslovanska armada” in sicer 610 eb ali 28.3% vseh žrtev. Sledijo ji Italijani, (r s° zakrivili smrt 547 oseb ali 25,3%. Na Jljenri mestu so zapisani partizani (358 |.e^ in 16,6%), potem Nemci (305 oseb, nato domobranci (130 oseb, 6%), . ° so na vrsti samomori (58 oseb, 2,7%), gju OZNA (55 oseb, 2,5%), slede vaške (21 oseb, 1%), četniki (2 osebi, 0,1%), it h-* *n neug°tovljeni (72 oseb, 3,3%). Kdo *‘a omenjena Jugoslovanska armada, ki
samostanske prostore, težav v polpretekli zgodovini ter vse do današnjih dni, ko samostan vodi opat dr. Anton Nadrah.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v petek odlikoval cistercijanski samostan v Stični z najvišjim državnim odlikovanjem - zlatim častnim znakom RS. Odlikovanje je izraz hvaležnosti in spoštovanja do pomembnega prispevka samostana pri kulturnem, duhovnem in civilizacijskem razvoju slovenskega naroda.
Svet koroških Slovencev pristal v finančnih težavah
Svet koroških Slovencev se je zaradi izostanka dotacij z Dunaja in iz Ljubljane znašel v finančnih težavah, zato se je odločil za korenite varčevalne ukrepe, ki se nanašajo tudi na časopis Naš tednik.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip bo od 1. oktobra letos opravljal brezplačno to funkcijo. Generalni sekretar Franc Wedenig je poleg svojih sedanjih dolžnosti prevzel še druge obveznosti. Skupini za sanacijo na čelu z Olipom so naročili, naj do 16. oktobra pripravi varčevalni načrt za časopis Naš tednik, s katerim bi zmanjšali njegove letne finančne izdatke.
Težak položaj je po Olipovih besedah pripisati avstrijski vladi, ki je ponovno zanemarila račune slovenskih organizacij in društev. Tudi slovenska vlada je dala vedeti, da morata svet in časopis računati z občutnim krčenjem denarnih sredstev.
je pomorila več Slovencev kot Italijani? Odgovor najdemo na strani 44: .Jugoslovanska armada, v katero so se dotlej že povsem vključile tudi slovenske partizanske enote, predstavlja okvir, v katerem je revolucija opravila poboje.” V poglavju ‘Medvojne in povojne žrtve’ pa beremo, da sta v statistiki „med povzročitelji Jugoslovanska armada in OZNA prepoznavni oznaki, ki opozarjata, da gre za povojne žrtve. Te so tako vojaki - domobranci - kot tudi civilisti. Za vse povojne žrtve je značilno, da so bile pobite razorožene v končnem obračunu.. Zato so vstavljene v kategorijo likvidacij.” (str. 73)
Če hočemo dobiti po omenjeni tabeli število vseh neposrednih žrtev komunistov na Notranjskem, moramo sešteti žrtve Jugoslovanske armade, partizanov in OZNE, kar znese 1023 oseb ali 47.4% vseh pobitih. Protikomunisti, to je Vaške straže, domobranci in četniki so povzročili 153 žrtev kar je 7.1% celote. Okupatorja, Italijani in Nemci, sta povzročila na Notranjskem 852 smrti (39,4%) in sta drugi povzročitelj pobojev, takoj za komunisti. Pri tem ni odveč misel, da ne bi bilo ne Vaških straž ne domobrancev pa tudi ne njihovih žrtev, če slovenski komunisti ne bi zavedli odporniškega gibanja v revolucijo.
Kako so umrle navedene žrtve vojne in revolucije? Statistika na str. 67 odgovarja takole: Likvidiranih je bilo 1048 oseb, kar predstavlja 48,5% vseh žrtev, medtem ko je v boju padlo vsega skupaj 348 oseb (16,1%). Ta številka je dovolj zgovorna in osvetli pravo naravo NOB in komunistične revolucije na Slovenskem. Likvidacije rojakov in ne osvobodilni boj so bile ena od prvenstvenih partizanskih dejavnosti.
Na strani 68 pa nas pretrese še en podatek. Glavna žrtev vojne in revolucije
Rudolf Smersu v Domu sv. Vincencija
Ko sem obiskovala svoje drage starše v zavetišču, sem naletela na Rudolfa Smersuja. Videl se mi je izredno bister in fizično prizadet zaradi bolezni. Osebno sem ga spoznala, ko sva pred mnogimi leti spremljala ob bolniški postelji Miloša Stareta pred njegovo smrtjo. Dobro se je spomir\jal teh časov. S prijazno besedo, ki je izdajala njegovo globoko človeško občutljivost, se mi je v številnih, kratkih pogovorih zopet približal. Znal je z lahkoto prestopiti daljave, ki so naju ločile.
Ob smrti tega velikega človeka, voditelja slovenskega naroda, se sprašujemo kje nam je najbli^ji, kje s svojo mislijo, kje s svojim delovanjem najbolj prizadevajoč, s svojo bolečino sorodni. Smersu se je celo življenje zavzemal z vsem srcem za občo blaginjo. Nedvomno je, da so mu medvojna leta prinesla marsikatero bridkost. Značilno za povojne izseljence je okrepljeno razmerje do naroda. Narod je bistvo, okoli katerega je Smersu zgracjil svoj svet, ki ga je osebno doživljal v hudih časih. Poleg družine in vere je bil narod najmočnejša opora romarju, obenem pa eden od najbolj bolečih dejstev. Njegovo pričevanje je bilo
Slovenski tisk v ZDA in Kanadi
V	ponedeljek, 5. oktobra, so v galeriji Družina v Ljubljani odprli razstavo Slovenski tisk v ZDA in Kanadi v letih od 1940 do 1997. Razstavo, ki bo odprta do 23. oktobra, je pripravil raziskovalni inštitut Studia Slovenica pod vodstvom dr. Janeza Arneža
Najstarejši slovenski časopis Ame-rikanski Slovenec je letos v 108. letu izhajanja, Ameriška domovina obhnja stoletnico življenja v Clevelandu v Združenih državah. Vsi ti in drugi listi so izpolnjevali večje ali mapjše kulturno in družbeno poslanstvo med slovenskimi izseljenci. Obenem pa so dediščina, ki jo je treba sprejeti.
Kot ugotavljnjo organizatorji razstave, so slovenski tiski ne glede na to, kje izidejo, del narodove kulturne dediščine. Tisti tiski, ki so nastali zunaj matične domovine, pa imajo še dodaten pomen. Prikazujejo namreč stopnjo slovenske navzočnosti v tnjem svetu, obenem pa so mera nacionalne zavednosti slovenskih izseljencev in njih potomcev. Razodevajo tudi, koliko je slovenska skupnost v nekem delu diaspore še živa in željna samoohranitve, saj je slovenska beseda tista identifikacijska oznaka, ki resnično opredeli narodno skupnost.
so bili na Notranjskem civilisti. Od vseh poznanih žrtev je bilo civilistov 852 (39,5%), vaških stražarjev, domobrancev (med njimi je posebej omenjen en kurat) in četnikov je med žrtvami 783 (36,3 %), partizanov 460 (21,3%), partizanskih dezerterjev 8 (0,4%).
Glede padlih partizanov je pomembno naslednje avtorjevo opozorilo: „Med partizani, ki so postali žrtve druge svetovne vojne, so številni primeri žrtev, katerih povzročitelji so bili sami partizani. Vzroki teh smrti... so zelo raznovrstni: osebna nasprotja, politične opredelitve, dezerterstvo itd.” (str. 45) O veličini NOB na Notranjskem pa najbolj zgovorno priča statistični seznam nemških vojakov, ki so bili uničeni v osvobodilnih akcijah. Iz seznama je razvidno da je pobila štiri nemške vojake avgusta 1945 OZNA v cerkniških zaporih, štirje (4) pa so padli junija leta 1944 v boju. (str. 164)
Zanimivo je tudi, da statistični pregled žrtev navaja za večino po vojni pomorjenih
v tem: v svetu političnega delovanja. Težka pot brezdomovinstva je bila naša usoda. Naši voditelji, kot Rudolf Smersu, so bili luč na tej poti, ki nas je vodila v novo domovino. Za velik del današnjih dobrin se mora naše ljudstvo zahvaliti svojim voditeljem. Pristno delo Rudolfa Smersnja, ki je izhajalo iz duha ljubezni, pa ni iskalo odobravanja. Življenje v skupnosti pa od nas zahteva, da nikoli ne prenehamo dajati vsakemu zasluženega priznanja, čeprav ga velik človek ne pričaknje. Po drugi strani pa, če smo sprejemljivi za dobroto in veličino, moramo oblikovati svoje življenje po teh zglednih ljudeh, kot je bil Rudolf Smersu. Če pa nismo več sprejemljivi za veličino in smo otopeli za dobroto in bolečino, pa nimamo ljubezni.
Veličina R. Smersnja ni bila samo v delovanju, še večja je bila v trpljenju. Zadnje čase je preživel v Domu sv. Vincencija; to je bil čas neizmerne preizkušnje. Zdelo se je, kot da od žalosti umira. Ni mogel razumeti, zakaj je moral biti tako sam; med štirimi stenami so se mu ure neizmerno vlekle, dan je bil enak noči. Njegov izraz je bil žalosten in solze so mu tekle iz slepih oči, ko se je spominjal svojega dragega doma. V tem dejstvu je bilo zaobseženo vse neposredno tragično, ki se je začelo uteleševati v njegovem življenju in nedvomno v takem dejstvu tudi tragedija naše skupnosti. O Rudolfu Smersuju pa lahko rečem, da je bilo trpljenje prvina, ki ga je odlikovala in vodila do končne veličine.
R.S.
Nezaželeni naslovi
Spoštovani g. urednik!
V	39. številki Svobodne Slovenije Jože Rant v pismu bralcev pod naslovom Nezasluženi naslovi opozarja na to, „da je kaznivo vsako prisvnjanje ali uporabljanje nedoseženega naslova”.
Dogodilo pa se je, da sem bila sama, le profesorica, v Zborniku dela v zvestobi in ljubezni, ki ga jfe izdalo društvo Zedinjena Slovenjja (zasnoval in napisal pa ga .je ravno Jože Rant) spremenjena v licenciata. Ne potegujem se za noben naslov, še manj pa za takega, ki mi ne pripada.
Skoraj prepričana sem, da gre v mojem primeru za gospodovo „nepoznai\je” moje osebe in za „nenamemo zlorabo”. Strinjam pa se z njim, da je pametno biti previden, snj s svojim izražanjem lahko škodujemo posamezniku ali vsej skupnosti.
Miriam Jereb Batagelj
likvidirancev kot kraj smrti „Vetrinj itd”. Avtor pojasni, da so bile žrtve iz tega koroškega kraja odpeljane in nato „pobite po različnih krajih Slovenije, največ okoli Teharij... v Kočevskem Rogu... pa tudi v Rakovem Škocjanu.” Zadnji tak umor je registriran „več let po koncu druge svetovne vojne iz leta 1959... na južnem obrobju Loške doline.” (str.44) Tudi ta je na seznamu vojnih žrtev.
-Zgodovinska študija Staneta Oliša predstavlja le izsek iz obdobja komunistične revolucije na Slovenskem, a osvetljuje tedanje dogodke bolj kot večina šolskih knjig, po katerih nuj bi mladi slovenski državljani spoznavali preteklost svojega rodu. Kdor hoče, lahko odkrije v njej strašno enačbo, ki ponazarja slovensko tragedijo medvojnih in povojnih let: na eni strani smrt devetih italijanskih in štirih nemških vojakov, na dingi pa dva tisoč sto petinosemdesetih slovenskih žrtev. To je resnična vsebina partijskega mita NOB.
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
32. „Naš dan” je za nami. Obhajale smo ga zelo skromno, sodeč po videzu, ki pa tudi ni vse! Zbrane smo potrdile dolgo dobo obstoja in delovanja - upoštevajoč posebno naše štiri gibalne sile: vzgajati naše otroke, da so slovenskega rodu; posredovati naši mladini slovenske običaje in tradicije; pomagati osamelemu in pomoči potrebnemu rojaku ter ostati zvesti načelom, zaradi katerih smo zapustili našo domovino.
V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši msgr. Oreharja - blagega spomina, na 1. soboto v septembru smo se skupaj ob oltarni mizi z mašnikom asistentom dr. Juretom Rodetom zahvalile za vse prejete blagoslove v preteklem letu. s prošnjo za naprej in za vse duše pokojnih mater in žena. Posebno smo se spomnili dveh zvestih in za vse dobro v naši skupnosti vnetih žena: M. Železnikarjeve in C. Urbančičeve. Evangeljsko sporočilo za 23. navadno nedeljo je zgoščeno razložil dr. Rode o preudarni odločitvi za Kristusa brez zemeljskih navezanosti in vztrajnosti na svobodno odločeni poti. Berili sta posredovali Pavlina Dobovšek in Irena Fajdiga, darove pa so prinesle Pavla Škraba, Ani Podržaj in Anica Zakrajšek. Da so orgle lepo donele ima zasluge Mirjam Klemenc, za ubrano ljudsko petje pa Vida Bedenčič. Tajnica Zveze Mirjam Rant je vodila mašno slavje in ga zaključila s povabilom na nadaljne srečanje v obednici, kjer je bila pripravljena majhna zakuska
Po pozdravu predsednice Pavline Dobovšek je prevzel besedo dr. J. Rode, ki je strnil našo obletnico z večimi, važnimi obletnicami v letošnjem letu in še sovpadajoči ,,Dan emigrantov”. Nepozabljiva pa bo ostala za večino beguncev 50. obletnica prihoda v novo deželo - Argentino; za mnoge le začasno... Iz Evrope smo se morali
umakniti, nas niso več marali nikjer... Vsa krutost usode zbledi ob spoznanju in ovrednotenju življenja, ki smo ga po neskončni božji Previdnosti ohranili, ga svobodno nadaljevali ob Reki srebra...
Vendar rane z izgubo dragih žrtev -domobrancev, vojnih prisiljencev, toliko nedolžnih civilnih rojakov, celo mater, žena in deklet ter otrok, domov in domačij, se niso zaprle, se nočejo z leti zapreti, kajti krivice bolijo in rane svežijo, a obenem dajejo moči, volje in tudi veselja delati med in za slovensko skupnost do novih obletnic! Bog daj!
Do srca so segle govornikove misli -najlepša hvala!
Srce je tudi simbol Zveze. Socialno delo oblikuje krščanska zapoved - srce. O tem delu je poročala Tončka Rožanec, ki deli delo z Marto Jeločnik v njeni odsotnosti. Majhen doprinos k velikim težavam naših rojakov je res ,,kaplja v morju”, a z dobro voljo dano in sprejeto, je veliko!
Predsednica Pavlina Dobovšek je razdelila spominček, sliko sv. Družine z molitvijo k sv. Trojici, s podpisom Družinski blagoslov - Metod Pirih - koprski škof in narodni ravnatelj za Slovence po svetu. Na Pristavi, 16.11.1994; vsem zastopnicam okrajnih Domov s prisrčno prošnjo k Bogu za njegovo čimprejšne okrevanje!
Ob skrbni postrežbi velikodušnih žena smo se zadržali v prijetnem vzdušju. Hvaležne vsem za vse velike in drobne pozornosti do sedaj se poslavljamo v upanju za isto pomoč tudi v bodoče!
Bog povrni!
Zveza
V dobrodelni sklad so darovali:
Ga. Julči Zupan $ 1.000.-, N.N. Hurling-ham $ 20.-, N.N. 100 dolarjev.
Bog plačni!
IVAN ŽNIDAR
(D
PRIHOD V ARGENTINO
Pred časom je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj zahvalna sv. maša ob petdesetletnici prihoda v Argentino, ko se je čez 450 slovenskih emigrantov beguncev izkrcalo z vojaške lac^je gral. Stevard. Po maši pa je bila v veži dvorane kratka zakuska, Kjer so se navzoči v medsebojnem pogovoru prepoznavali in obujali vesele ter žalostne spomine.
Med novodošlimi so bile številne družine iz raznih italijanskih taborišč, največ iz taborišča Barleta in iz Tranija. Iz tega taborišča je bilo razen nekaj družin čez 200 mladih fantov doma iz Štnjerske in Gorenjske, ki so bili med okupacijo nasilno mobilizirani v nemško vojsko, se nahajali na zapadni fronti, bili zajeti ali so se sami predali zaveznikom. Za ujetnike, ki so bili Ujeti v Italiji, Franciji, Grčiji in Afriki, je bilo zbiralno taborišče v Aversi blizu Neaplja pod amerikansko komando. Ujetniki so bili razdeljeni po narodnosti. V slovenskem taborišču je bilo čez 600 ujetnikov; nekatera poročila govore o 800 možeh. Življenje v tem taborišču je bilo udobno, v primeri z življenjem v nemški vojski, potem pa prehod v ujetništvo. Bilo je pa monotono, zato so se posluževali iger, šaha in športa. Ustanovil se je pevski zbor. Ime so mu dali „Haš„, po sestavi dnevne hrane, ki je bila iz zmletega mesa in zelenjave kašaste oblike. Pevovodja je bil Roškar, doma iz Kapele pri Radgoni.
Pojavljalo pa se je domotožje, suj nekateri niso imeli še 18 let, ko so bili že v Ujetništvu, pisemskih stikov z domom pa še ni bilo. Začelo se je govoriti, da so pri
Pisali smo pr
Prireditev Duhovnega življenja
Tukajšr^a slovenska mesečna revija „Duhovno Življenje” slavi letos 15-letnico izhajanja. To lepo obletnico bo proslavila s prireditvijo, ki bo 17. oktobra ob 15. uri popoldne v salonu San Jose, Aczuenaga 164. Na sporedu je poleg Jalnove ljudske igre „Dom” tudi nastop močnega slovenskega pevskega zbora in orkestra. Vstopnina: odrasli $2.-, otroci $1.-; vstopnice si dobite v predprodaji.
Vsi novi Slovenci bodo gotovo radi prišli na to proslavo. Oni vedo, kaj je „Duho-vno življenje” za Slovence v tujini, oni tudi vedo, da se je v rijem vodila borba za naše
dobro ime, ki so nam ga kradli, še preden smo stopili na argentinska tla; oni tudi vedo, kuj je storil za našo vselitev č. g-Hladnik, častni predsednik Društva Slovencev v Argentini. Zato pač ne bo nobenega novega Slovenca, ki bi ta dan s svojim prihodom ne pokazal hvaležnosti č. g- Hladniku za njegovo delo ter mu podprl m proslavil jubilej tega lista. Nuj bo to resnično prva ..vseslovenska” proslava v tem mestu, ki naj koristi našemu medsebojnemu stiku.	A
Svobodna Slovenija, št. 19> 1. okt. 1948
Slovenija,	m
Samostan Stična
Leta 1132, trideset let po ustanovitvi cistercijanskega reda (1098) je skupina redovnikov prišla v Stično. Tam so namreč ustanovili Višnjegorski grofje v zvezi z oglejskim patriarthom Peregrinom nov samostan. Važnost tega poudarja dejstvo, da je prvotno stiško cerkev gradil francoski mojster. Samostan je postal z leti in stoletji najmočnejši samostan na Kranjskem S svojimi gospodarskimi in trgovskimi vezmi je segal daleč preko deželnih mej. Bil je izredno važno cerkveno središče v srcu Slovenije, ki jo je drugače upravljal le od daleč oglejski patriarh in maloštevilni in slabo izobraženi župniki. Stična je bila tudi važno kulturno središče. V enem od številnih stiških srednjeveških rokopisov se je ohra-
Stična danes
komandi taborišča oficirji Kraljeve vojske in letalstva, ki je do sporazuma Tito -Šubašic in še nekuj časa pozneje obstajala. Večina se je prijavila in seznam je bil v kratkem času napisan, z njim pa je nastalo neko rahlo nasprotovanje, zakuj kraljeva vojska, zakuj ne partizanska. Seznam je bil napisan, vendar iz zanesljivih virov nikdar oddan. V taborišče sta prišla dva Dalmatinca in sta ostala, pozneje ravno tako neki Srb ali Črnogorec; nihče ni polagal dosti važnosti na to. Začele so se pojavljati skupinice, pozneje skupine, eni za partizane, drugi proti. V nekuj dneh je ameriški kapetan, poveljnik taborišča, sklical zbor, da pride jugoslovanski oficir, radi odhoda v domovino. Vsesplošno veselje se je spremenilo v razočaranje. Prišel je partizanski poročnik, rojak iz Dolenjske, ki pa ni znal govoriti o drugem kot o junaških bojih partizanskih enot. Pozneje so se pojavili oficirji kraljeve vojske, vendar jih Ame-rikanci niso pustili v taborišče. Menda so tudi takrat po zanesljivih virih spraševali za seznam. Kje je ostal, je vedel le vodja Goltes, ki je bil po vojni miličnik v Slovenski Bistrici.
Po nekaj tednih je prišel v taborišče starejši Dalmatinec s titovko na glavi z rdečo zvezdo. Vsaka druga beseda je bila: „Što vas nye šteda, tako mladi pa u nema-čkoj vojski”, to so mnogi šteli za grožnjo in ponižanje. Niso hoteli več govoriti z njim in vodja ga je spremil do vrat. Po tem obisku niso Amerikanci pustili v taborišče predstavnikov Jugoslavije. Postali so manj naklonjeni. Sledilo je poročilo za preselitev k
nil doslej edini znani primerek ustavnovn6 listine cistercijanskega reda. Poleg verske vzgoje so stiški menihi poučevali okolica"® v boljšem ekonomskem poljedeljstvu, ih*6 so tudi šolo.
Po darovih raznih dobrotnikov je s" mostan naglo rasel, a v turških napadih J® utrpel veliko škode. Svoj razcvet je dožu' v 17. stoletju, ko je bil vodilno kulturl'° središče na Kranjskem.
Cesar Jožef II. ga je 6. oktobra 1784 Je ukinil, češ da ni „koristen ljudstvu”. Se pred 100 leti so se menihi povrnili v štab samostan. Od teduj se njihova vloga slovenski cerkvi in kulturi veča. Prireja)0
razna predavanja, versko kulturne pri
iredi'
Model samostana v XIII. stoletju
tve, ustanovili so verski muzej itd.
Angležem. Sredi januarja 1945 je bilo izdano povelje, da vsi razložijo svoje stvari in se pripravijo za odhod. Naslednje jutro so zasedli živinske vagone in transport je odpeljal proti vzhodu v taborišče britanske armade v Grumo blizu mesta Bari. Taborišče je bilo sestavljeno na športnem igrišču, drago pa izven igrišča. Poveljnik je bil angleški kapetan, ki je govoril več jezikov, tudi nemško. Procedura je bila kot pri Amerikancih, toda vse bolj preprosto, skromno. Bilo je mnogo preštevanja, mary športa, le pevski zbor je še obstajal. Na vhodu taborišča je vihrala jugoslovanska zastava. Blizu taborišča pa so imeli partizani svojo bolnico, z zastavo in rdečo zvezdo. Tako enim kot drugim je to šlo na živce.
Po prihodu v Grumo so se medsebojni odnosi poslabšali. Ujetniki so se začeli deliti na tiste za kraljevo vojsko in na tiste, ki so bili za komuniste. Horjak, ki je bil do sedaj vodja, je odstopil in se pridružil skupini za odhod v partizane, prav tako absolvent medicine Hergov in bivši vodja Goltes, oba Dalmatinca in Srb. Vodstvo je prevzel Jože Berce doma iz Slovenj Gradca, ki je skušal pomirjevati, vendar ni imel dosti uspeha. Porajale so se groži\je: če bomo prišli domov kot pristaši kralja, nas ne čaka nič dobrega.
Angleški kapetan, mogoče kot pobudnik, je najavil, da pridejo predstavniki Ju-
goslovanske armije v taborišče, da 11 odpeljejo. Nekega dne je dobil Berce P°v^ lje, naj skliče zbor pred zastavo-taborišče je prišel major titove vojsk6 nekim malim oficirjem in tolmač61"' Angleški oficir je v lepi nemščini vse nag0-voril in povedal, daje prišel oficir Jugos
pa5
vanske armije, da prevzame oblast m popelje v domovino osvajat sovražni vendar je odločitev odvisna od vsak6*, posameznika. Začel je govoriti partizan
oficir, se namršil in z gromkim
glasoi"
dejal: „Drpgovi, nišam došel, da vas m1
oli1"’
tražim, da koji hoče da ide u JugosloV6"®
krt narnrlnn nmiiin nni i770^0 koil ^	.
ko narodno armijo naj izzače, koji
lOSl"
onoga zaveznici i čejo enako vratiti P1 rata”. To je še enkrat ponovil, medtem P je^strumno nastopil angleški kapetan, ^ želel pretolmačene besede in mu Je
besedo, ker o tem se nihče ni pogov'
da bodo po vojni vrnjeni, da je to gr0.
,Ž#
Angleški kapetan je nato z odločnim
nal
som pozval, kdor želi v .lugoslavl)0' izstopi na desno ven. Isto je ponovil, m
rib1
je izstopilo kakih 90 fantov, po P°n°. 0
orali V
pa še 35. Tisti, ki so izstopili, so nio:	^
svoje stvari v šotore in so odkorak
voli"0;
drugo taborišče. Ostali so imeli vu’ jjj vendar ne preje, dokler ni zadnji zaP^ taborišča. Bali so se izgredov in gl° odhajajočih.	jjf
Nadaljevanje prihod™
Novice iz Slovenije
DEKANI - V tej istrski vasici so prosla-'ili 60-letnico organiziranega nogometa in ®dali zgodovinsko brošurico o domačem bu Jadran. Opisan je razvoj in rast vašega nogometnega kluba, ki se je v sedemdesetih letih povzpel v prvo slovensko S°- Poleg podatkov o nogometu, štirih ge-neracUah nogometašev in trenerjev je najti todi ves zgodovinski okvir dekanske vasi v vseh teh letih.
VOLČJI GRAD PRI KOMNU - Na do-Rožančevih na Krasu so podelili ^Srado Marjana Rožanca za najboljšo zbir-
0	esejev, objavljeno v zadi\jih dveh letih, etčlanska žirya sklada Marjana Rožanca, ji odslej predseduje dr. Manca Košir, je 18 knjig oziroma šestih v ožjem ®boru za najboljšo razglasila zbirko šestih ®yših esejev Aleša Bergerja z naslovom ^ji in beležke, ki je letos izšla pri ^ožbi Obzorja v zbirki Znamenja.
VELENJE - Letos so odprli že 9. Pikin es*ival, največjo otroško prireditev v Slo-enJji. Festival vsako leto obišče več otrok staršev iz vseh delov Slovenije. Lani so našteli približno 70.000. V galeriji Velen-'e Pa so odprli razstavo Pika Nogavička otroki vsega sveta.
Maribor
16. septembra so se na
'^jskem trgu v Mariboru v okviru izteka-Cega se festivala Glasbeni september ’98 J^dstavili kot del spremljevalnih priredi-^ tudi mladi glasbeniki in potencialni °doči umetniki, ki utegnejo nekoč sodelo-
1	na festivalski prireditvi. Na posnetku je ^borski kvartet flavt med nastopom.
BOROVNICA - Deset jamarjev iz Jamarskega kluba Borovnica je očistilo Brezno treh dimnikov na Logaški planoti, v katerega je pred časom neznanec odvrgel dvesto-litrski sod s strojnim oljem. Brezno treh dimnikov je eno od petih kraških jam in brezen, ki so jih letos izbrali na razpisu Helio-sovega sklada za ohranjanje voda. V njem se zbirajo sredstva od prodaje vodnih premazov tega podjetja - po petdeset tolarjev od vsakega litra okolju prijaznih barv. Doslej so očistili že Babjo jamo v občini Trebnje, Brinščico v občini Hrpelje-Kozina in Ravbarjeve jame v občini Sežana, na vrsti je pa še Severjevo brezno pri Moravčah.
STOCKHOLM/LJUBLJANA - Na 16. za-sedanju Kongresa evropskih pisateljev je približno sto delegatov zvez oz. društev pisateljev ter opazovalcev in gostov iz 42 držav soglasno sprejeli kot novega člana kongresa Društvo slovenskih pisateljev, ki ga je v Stockholmu zastopal Iztok Osojnik. Največ so razpravljali o zaščiti avtorskih pravic in moralnih pravic avtorja v elektronskih medijih in komunikacijskih mrežah; v okviru javnega foruma so razpravljali tudi o položaju knjige v Evropi in ugotovili, da raven branja in bralske kulture po Evropi ne upada - prej nasprotno, morali pa bi urediti odnose med založniki, pisci in upra-vljalci novih elektronskih medijev.
TEHERAN/MARIBOR - Na osmi mednarodni iranski fotografski razstavi sta bila nagrajena tudi člana Fotokluba Maribor Branko Zorovič in Branimir Ritoja. Zorovič je dobil prvo nagrado v kategoriji na svobodno temo, Ritoja pa je v kategoriji dokumentarna fotografija osvojil tretje mesto. Za razstavo je žirija med 6437 fotografijami avtorjev iz 59 držav izbrala 268 del fotografov iz 34 držav.
LJUBLJANA - Z namenom spodbujanja in razvijanja sodelovanja sta Indijska nacionalna akademija znanosti in Slovenska znanstvena fundacija (SZF) podpisali Memorandum o znanstvenem sodelovanju. Obe strani si bosta prizadevali za podporo in spodbujanje sodelovanja na področju znanosti ter za izmenjavo raziskovalcev.
Ureze;
'ioval
Ljubljana - Slovenski nogometni re-'Mant Ermin Šiijak, ki se je poško-
Gti
™ na kvalifikacijski tekmi za EP proti
Obijam. Na podlagi rentgenskih slik je
v cUi’ je bil operiran na Ortopedski kliniki (jf ^bljani. Na podlagi rentgenskih slik je * •_ vinko Pavlovčič ugotovil, da gre pri ^ ku za težjo poškodbo skočnega sklepa 2a izpah gležnja desne noge s popolnim ^ °rn. Po operaciji bo moral nogometaš carskega Servetta iz Ženeve razgibavati najmanj tri mesece, s treningi pa bo tku ° V n*yk°y®em primeru začel ob zače-(e\Topske) spomladanske sezone.
“ZIC - Na mednarodni tekmi v teku na dol ^ V Je P™ ženskah 6,5 kilometra
“"ali,
8° progo najhitreje pretekla Andreja
druga je bila Andreja Grašič, tretja pa
Jjjnika
Maria Theurl. Pri moških je na 8,5 ^ttietrov dolgi progi slavil Vasja Rupnik, Da t *e	Albio	di Gregorio, tretji
teti 0rna^ Globočnik. V mladinski konku-v* sta bila najboljša Tina Hižar in Matej Tekme se je udeležilo več kot 200 w 0vaicev, med r\jimi slovenske repre-■ Jance v biatlonu, nordijski kombinaciji sjjučarskih tekih.
' Slovenska reprezentanca v ka-fjerit ?' kanuju na divjih vodah je na štu-,,V0"«n svetovnem prvenstvu v Metzu tre,jJ1 a *)rvo kolajno. Dejan Kralj je osvojil je kjj UK'st0 v slalomu med kajakaši. Kralj ^ na cilju sicer četrti, a se je vodstvo ezentance pritožilo, nakar so organiza-
Slovenci v Argentini
San Justo
19.	septembra smo v Balantičevi šoli otroci, učitelji in starši proslavljali učiteljski dan ob spominu na ustanovitelja slovenskih šol škofa Antona Martina Slomška.
Gospodična Pavlinka nas je v duhu povedla daleč v Slovenijo v čas, ko je živel škof Slomšek. Povedala nam je nekatere anekdote, ki jih je doživel z otroki in kako se je trudil, da bi otroci ljubili materinščino in jo čuvali kot n a, j dražji zaklad.
Gospodična Ivana je lepo govorila staršem o Slomšku, prisrčno pa je nagovorila otroke in jim razložila pomembnost
Slomškovih naukov. Učiteljice vseh razredov so naučile otroke razne nastope za to priliko. Prisluhnili smo recitacijam Kje smo mi doma Mirka Kunčiča, Jaz..., M. Hrobath, Slomškovim: Sedanji svet, Zvonček naše vesti, Zlati čas in dvem uspavankam. Uprizorili so Maček v črnilu in zapeli Sij^j, sijaj, sončece, Jaz sem muzikant, Zajček, Predi-ca in V nebesih sem doma.
Zaključili smo proslavo z zahvalo Bogu, ker je naš vzornik škof Slomšek že med blaženimi.
KJQ
43. slovenske smučarske tekme v Bariločah
torji ugotovili, da so k njegovemu času neupravičeno dodali pol sekunde. - Med kajakašicami je bila najhitrejša Slovakinja Jelena Kaliska, Helena Lahovec je bila v kvalifikacijah 23. in se ni uvrstila v finale.
JESENICE - Kanadski hokejist slovenskega porekla Ed Kastelic je podpisal pogodbo za Acroni Jesenice. Pogodba je veljavna do konca sezone, prvič pa bo Kastelic zaigral za „železarje" 24. septembra, proti EC Gradcu. Na zvezi bodo skušali urediti vse formalnosti, da bi Kastelic v Sloveniji igral in nastopil tudi na novembrskih kvalifikacijah za nastop reprezentance na prvenstvu skupine A svetovnega hokeja.
VELENJE - Dvakratni zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka (Triglav Krarg) je na poletnem državnem prvenstvu ubranil naslov v smučarskih skokih. Zbral je 230 točk, skočil pa je 80 in 81,5 metra. Drugi je bil Damjan Fras (218,5), le pol točke za Frasom pa je bil Jure Radelj.
LJUBLJANA - Za največje presenečenje na tradicionalni veslaški regati na Ljubljanici, ki je bila letos namenjena tudi obeleži-tvi 90-letnice najstarejšega kluba, je poskrbel Izolan Niko Medvešček, ki je bil na 200-metrski progi hitrejši od Luke Špika in rekonvalescenta Janija Klemenčiča. Posebej presenetljiva je Izolanova zmaga zato, ker je Špik kasneje na isti progi na Čop challengerju ugnal vso svetovno veslaško elito. .
Slovensko planinsko društvo priredi vsako leto septembra ali oktobra slovenske smučarske tekme, ki so nadaljevanje dolgoletne tradicije.
Prve tekme so se vršile že leta 1951 v pogorju Nireco, od tam so jih naši predhodniki premestili na dosti pristopnejši hrib Otto, od leta 1965 naprej pa so obširna katedralska smučišča prizorišče vsakoletnega srečanja naših smučarskih tekmovalcev.
V	hladni, delno oblačni nedelji 20. septembra se je zbrala kar številna družba na zgornji postaji Roblesove žičnice. Proga za običajni veleslalom, imenovana „Dva tisoč”, je bila pripravljena na grebenih „Prin-cese”, ki jih je zapozneli sneg velikodušno na sveže prekril z belo odejo.
Na tekmah se je zvrstilo 23 tekmovalcev, med katerimi je bilo letos veliko majhnih otrok, ki so prvič doživeli „tekmovalni krst”. To je za društvo velika spodbuda za bodočnost, še posebno, ker veteranov zmanjkuje.
Rezultati tekem so sledeči:
1. Bogdan Bertoncelj......................16,93
2. Andrej Bertoncelj......................17,77
3. Blaž Razinger ml.......................17,92
4. Matjaž Kambič..........................19,94
5. Martin Jerman..........................20,59
6. Marjan Mavrič..........................21,13
7. Nikolaj Jerman.........................21,81
8. Veronika Grohar........................24,15
9. Aleks Grohar  .........................25,44
10. Marko Magister........................26,42
11. Nataša Grohar.........................26,52
Občni zbor Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča
bo v soboto, 24. oktobra, ob 17. uri v Slovenski hiši Ob 19. sv. maša za raj. R. Hanželiča, R. Smersuja in za žive in rajne odbornike in dobrotnike
Vsi člani lepo vabljeni!
12. Boris Kambič........................27,65
13. Tatjana Ballestero..................27,73
14. Franci Jerman.......................28,25
15. Julka Ballestero....................29,02
16. Tomaž Jerman........................32,28
17. Nataša Jerman.......................35,95
18. Ivana Jerman........................38,14
19. Milan Magister ml...................45,34
20. Mirica Razinger...................  52,51
21. Nežka Petek.........................59,74
22. Nacija Magister...................1’15,92
23. Luka Mavrič.......................7’05,99
Vsakoletnega zmagovalca čaka prehodni pokal, v katerega se vreže njegovo ime. Pokal nosi naziv „Jože Polegek” v spomin na že dolgo pokojnega člana društva, ki je bil na prvih tekmah zadnji, toda vedno prvi pri društvenem delu.
S tekmami smo zaključili zimsko smučarsko sezono z veselim zadoščenjem, da je naša srenja ostala povezana, danes kakor včeraj, tudi v tej dejavnosti.
Blaž Razinger ml.
ml
Rojstvi: V družini Andreja Rezlja in ge. Lorene roj. Albreht se je dne 28.9. rodila hčerka porvorojenka, ki bo pri krstu dobila ime Ljudmila Marija.
V	petek, 25. septembra se je rodil Milan Avguštin, sin Milana in ge. Monike roj Keršič.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroka: V kapeli loretske Matere božje v Benavidezu sta se poročila 26. septembra inž. Rihard Valter Bevčič in Delija Marija Mazza; za priče so bili i\juni starši Rihard Emilijan Bevčič ter Roza Zvezdana roj. Vazquez in Horac Karel Mazza ter Delija roj. Tedin. Poročni obred je opravil župnik iz San Martina, g. Franc Šenk. Čestitamo!
Umrla je Mija Markež (75), slovenska učiteljica, voditeljica Prešernove šole na Pristavi in dolgoletna sodelavka Zedinjene Slovenije.
Naj počiva v miru!
DR. VITAL ASIC
odvetnik
sporoča, da uraduje tudi v mestu Buenos Airesu Parana 830, 5. nadstr., tel. 811-8186 Prijave na tel/faks: 796-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar
Mali oglasi
ČEVLJI - tudi po meri. Od preprostih do najmodernejših italijanske mode. Pridem na dont. Kličite na tel.: 624-8876 od 15. ure dalje.
TURIZEM
'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva v?*7*/ hotelov, nqjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyeri 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18, ure- LavaUe 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2" B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351,1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmaiye z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-GaribaJdi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-rhail; marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcušnaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradtge ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marya Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20, ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov
36 posnetkov 10x15 z albumom $ 10.-(v 24. urah)
Prodija filmov:
Fiyi in Agfa x36 $ 3,50; Kodak x36 $ 4,-Marko Vombergar - fotograf Tel/Fax: 659-2060 - Garibaldi 2308 V. Luzuriaga E-mail: marko@pinos.com
Najlepši res bo tisti fant, ki nosil bo slovenski gvant. Ob njem deklica bo blestela si nošo narodno odela.
Za Slovenski dan narodne noše na plan!
Z izvedbo slovenskega dne so povezani številni in visoki stroški. Da jih bomo mogli kriti, vabimo vse obiskovalce za velikodušne
prostovoljne prispevke.
V	kritje stroškov bo namenjena tudi
vstopnina za festival skupine Čuki,
tako v Našem domu kot na Pristavi. Prosimo za razumevanje.
„Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija.”
43. SLOVENSKI DAN
42. obletnica Našega doma
V petek, 9. oktobra na mednarodnem letališču Ezeiza
6.35 Sprejem škofa Urana in večje skupine rojakov iz domovine
(polet Lufthansa 526). K sprejemu vabljene delegacije vseh domov.
V petek, 9. oktobra v Slovenski hiši
20.30 Koncert Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze in Mladinskega pevskega zbora iz San Justa
V soboto, 10. oktobra v Slomškovem domu
12.00 Recital pevske skupine Čuki za otroke slovenskih šol
V nedeljo, 11. oktobra v Našem domu v San Justo
11.00 Zbiranje v domu
11.30 Sv. maša v sai\juški stolnici. Maševai\je bo vodil ljubljanski pomožni škof mons. Alojz Uran. Po maši na trgu poklon pred spomenikom generala San Martina. Govori prof. Tine Vivod.
13.30 Kosilo.
17.00 Akademija. Slavnostni govor predsednik ZS Marjan Loboda.
19.30 Folklorni video-festival.
Sodelujejo vsi slovenski domovi v Argentini.
Pevski zbori Gallus, iz Mendoze, Mladinski iz San Justa in otroški ZS.
Recitacije, folklorni plesi.
Ves dan na razpolago okrepčilo pri tradicionalnih štantih naših domov. Prisotni bodo številni obiskovalci iz Slovenije.
Za zabavo bodo poskrbeli „Čuki”.
To bo naš taveseli dan. Pripravite se nanj!
Slovenski pevski zbor iz Mendoze Mladinski pevski zbor San Justo
prirejata
KONCERT
ob 50. letnici Zedinjene Slovenije, 43. Slovenskem dnevu in ob 50. letnici Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze
Dvorana škofa Rožmana - Slovenska hiša.
Petek 9. oktobra 1998 ob 20,30 uri.
Vstopnice v predprodaji na razpolago pri pevcih.
ČUKI NA PRISTAVI
POSLOVILNI VEČER 12. oktobra, ob 19. uri Na razpolago večerja	Pridi, ne bo ti Žal!
TOMBOLA V SAN MARTINU
v soboto, 17. oktobra, ob 20. uri
Glavni dobitek: računalnik in še vrsta bogatih dobitkov.
Pridite! Sreča vas čaka!
IMETI ALI NE IMETI...
To je vprašanje. Pot do imetja vodi preko varnih in donosnih naložb. Z mahnimi vlogami je možno ustvariti veliko. Če imate Karto Slogo boste deležni mnogih ugodnosti in udeležbe pri nagradnem žrebai\ju za dve letalski vozovnici
BUE-LJU-BUE
Ne zamudite zlate priložnosti.
Obiščite ali kličite nas: 656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STAKE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar
e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
TARIFA REDUCIDA Concesion N" 7211.
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P®11 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošilianle z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre^
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.B.L-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-viail: vilko(šfciudad.com.ar
Obvestila J
PETEK, 9. oktobra:
Sprejem ljubljanskega pomožne#1 škofa msgr. Urana in gostov iz SloveiUle’ Na letališču Ezeiza ob 6.35
Koncert Mešanega pevskega zbor® iz Mendoze in Mladinskega pevske^® zbora San Justo ob 20.30 v Slovenski hi& NEDELJA, 11. oktobra:
43. Slovenski dan in 42. obletnic® Našega doma v Našem domu v San Justu>s celodnevnim programom.
SOBOTA, 12. oktobra:
Poslovilni koncert skupine čuki o
19.	uri na Slovenski pristavi.
SOBOTA, 17. oktobra:
Redni pouk Slovenskega sredaie šolskega tečaja ob 15. v Slovenski hlSl Redni sestanek sanmartinske zve*e žena-mati.
Tombola v San Martinu ob 20. uri'
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
6.	oktobra 1998
1 dolar	154,76 SIT tolarji
1 marka	94,52 SIT tolarjev
100 lir________9,56	SIT tolaggtj
Nov GuinnesoV rekord!
Najbolj prodana knjiga v slovens*1 skupnosti v Argentini pretekli W#seC je bil zgodovinski
ZBORNIK
Ta rekord bomo kmalu posekali-Kdaj? Na
Slovenski dan
v Našem domu, ko boste tu Vi kupili naš „best seller