Bnaelveriranlspr^ ВМ #15
KamwanWn3ok
y«rle« UDd SoiutfUeHuDg:: SOagtaHutt, BUmurekilag U, Foatteeb U« / Bemepqweie (im тоимв 1аШмг) monattteh HM 1,— trat H&im (etaMoUtoftOoh RM OM StuateUgebObr ▲bbeeteUuasfao der Zeltung (flr deo naahf<^g«DdeB Mooat werdeo nar eduiftUob шИ шг Mm X. do leufandHi Monati eagenoomitti
Nr. 78.
Krafaiburg, 4. Oktober 1944.
i. JaJirgang
Račnn z izsiradanjem temeljilo prekrižan
Ravno v lem letu se je signrno obnesla nacionalsocialistična politika proizvodnje ' Radijski govor Reiehsministra Rackeja
Berlin, 3. oktobra. N« dan doietkor te
obrnil Reiohsminister in Relchsbauernhib-r&r Herbert Backe т radijskem nagovoru do nemškega naroda. Relchsminiet«r Back* I* izjavil:
Srednja dobra letina
V celoti lahko gledamo nazaj na ■r«<in)o, dobro letino. Vreme je bilo našemu delu pozimi in spomladi ugodno v večini nemških pokrajin. Izredna suša, ki se je dolgo vlekla skozi poletje In Jesen, v nekaterih Gauih, zlasti v vzhodnih pokrajinah Nemčije ni uresničila visokoletečih upov. Te reakcije pa so prizadele samo delna ozemlja, do&m je bilo vreme v drugih delih ugodno naši proizvodnji. To je pač znak nacionalsociali-stične agrarne in prehranjevalne politike, da ne pospešuje samo enostranskega pridelovanja sadežev, ampak vse panoge kmetijstva in gospodarstva z živalmi v njihovem harmoničnem vzajemnem učinku. Zaradi tega neugodne vremenske prilike lahko oškodujejo samo nekatere proizvode. Ravno т tem letu se je z gotovostjo obnesla politika proizvodnje, ki je temeljila na široki podlagL
Letina žita ki krompirja
Pred enim letom мпо lahko • ponosom poudarili zelo dobro letino žita т četrtem TO|nem letu. Z zadoičenfem lahko agotori-mo, da toletna letina krsinih Sit bistveno me saostaja za lansko. To f« ogromen uspeh kmečkega ljudstva, zlasti če pomislimo, da je bilo v zadnjem letu na razpolago manj, deloma zelo malo ljudi in obratnih sredstev, kakor preje. Sicer stojijo tej z^o dobri letini krušnih žit nasproti izpadki, ki so nastali z opustitv^o zasedenih ozemelj in ker j« odpadla Romunska. Pa tudi tukaj j* dale-koridna nemška politika prehrane poskrbela s tem, da je od lanske letine vzela v zalogo znatne količine žita, s katerimi sedaj lahko izravna. K temu pride še, da odpadejo znatni nemški prispevki žita za nenemške pokrajine — kakor Belgijo in Finsko.
Letina žit za krmljenje, zlasti ovsa je pod vplivom suše znatno trpela. To je v prvi vrsti vzrok, da se je krušni obrok zmanjšal za povprečno 200 gramov v tednu; kajti nI bilo mogoče, kakor prejšnja leta, uporabiti za oskrbo s kruhom tudi ječmen. Kmečko prebivalstvo ve, kako velike skrbi mag čakajo ne področju krme, enkrat zaradi zahtev oborožene eile po ovsu za vojsko, ki jih mora kriti sedaj »koro izključno Nemčija, drugič zaradi tega, da še z ostalimi ostanki krme dosežemo najvišjo mero mesa ki masti. Take Skrbi pa za nas niso nič novega. Trdno smo prepričani, da bomo brez težave prebili, četudi x najtršo štednjo na man] važnih področjih zlasti pri reji malih živali In pri krmi konj.
Slično kakor pri žitu za krmo, se zaradi suše tudi niso izpolnili naši visoki upi v t o -letno letino krompirja. Vsekakor pa v nasprotju s slabo lansko letino lahko računamo s srednjo letino krompirja. Te letina krompirja nam olajša, da spravimo sknpaj jedilni krompir. Ne bo pa mogla razbremeniti sektorja za krmo, ker se morajo izpolniti višje zahteve pri predelavi krompirja ne industrijskem in oboroževalnem sektorju.
Letina sladkorne pese, kakor vse kaže, vzlic suši v nekaterih pokrajinah ne bo zaostala za lanskim letom, kar je zlasti največjega pomena za gospodarstvo s krmo. Tukaj bodo seveda naat&U me neznatni Izpadi iz zasedenih ozemelj.
Preskrba z ma#t)o In mesom
Kljub vsem težavam je proizvodnja presnega masla le neznatno zaostala za lanskim rekordnim letom. To je ogromen uspeh z ozirom na pomnožltev pridelovanja krme nasproti mirni dobi za skoraj polovico in z ozirom na to, da so izpadla dodatna
Visoko odllliovanie za LandesbauernfUhrerja Hubra
Berila, 3. oktobra. Pri slavju nemikega ra dlja za nemško- kmetijstvo je bilo odlikovanih osem posebno zaslužnih mož kmečkega prebivalstva, ki jim je Ftthrer po predlogu Reichsministra Herberta Backeja podelil Rit-terkreuz zum Kriegsverdienstkreuze (viteški križec k vojiTemu zaslužnemu križu). Ob tej priliki je govoril razen Reichsminlstra Bak-keja Relchminlster dr. Goebbels, ki je sporočil nemškemu kmečkemu ljudstvu POhrer-jevo zahvalo In priznanje.
Med odlikovnnci s tem visokim odlikove-njem se nahaja Gauamtslelter №r da« Land yolk in LandesbauernHil.rer kmet Reinhold Huber iz KAmtna.
sredstva za krmo. To M storitev, ki se mora pripisati ravno srednjim, malim in najmanjšim kmečkim obratom, obratom, v katerih morajo sedaj skozi več let nadomestiti vodjo obrata njegova žena, njegove še v otroški dobi stoječe sinove in hčerke stari ljudje aH odgovorni uWlužbenoL
Poleg tega bo letina oljevitih sadežev dosegla rekordni uspeh lanskega leta. Sicer je donos letine pri oljevitih sadežih v tem letu manjši, če ga računamo na hektar. Ta primankljaj bo pa popolnoma Izravnalo razširjenje pridelovalne površine za 25 odstotkov. Kaj pomenijo te storitve na polju, gospodarstva z mlekom in saditve oljevitih rastlin, bodo mogli v celem obsegu presojati tisti, ki se še spominjajo na obroke masti v prešnjl svetovni vojni od 1916, leta naprej.
Na polju gospodarstva z mesom lahko z zadoščenjem ugotavljamo, da je
■ tanje našega goreda. ki smo ga morali ie pred dvema letoma xmanjiati, dane; zopet doseglo stanje mirne dobe. Povedalo se je tudi po načrtu število svinj, ki je bilo pred dvema letoma na najnižji točki. Položaj glede krme, bo v tem letu moralo povzročiti nekakšno zmanjšanje tega števila. Meso, ki se ga bo na vsak način več pridobilo, bo v velikem obsegu služilo za izravnanje izpada maščob ter mesa iz izpraznjenih ozemelj.
Večja oddaj« proizvajalca
Izravnanje se mora doseči z letino in še povišano oddajo kmetijstva! Bolj kakor kdajkoli je stvar odvisna od nemške letine in nemške proizvodnje. O tem si moramo biti vsi — proizvajalci tn potrošniki — na jasnem, da pridelane letine ne moremo pomnožiti po mili volji. Ona je glede svoje visokosti določba po našem delu in vremenu.
Sunday Express: ^TVemški Tojaki so najboljši na STetu!^
Nemčija se ne vda nikoli
a
^Zavezniška ofenziva na Zapadn ne more паргеГ - »Mogočne sile Nemcev"
Stockholm, 3. oktobra. Cm človek misli na mogočne sUe, ki ie spayafo ▼ Nemčiji, BKtra uvideti, da se ae sme precenjevati moč zaveznikov, pa na| li bo ie tako velika. Edjnott ia delovna volja nemškega naroda sta danes večji kakor kdajkoli. Te atavke piše aagleSki časopis »The Nimeteenth Century«, ki pravi dalje, da je samo ob sebi razumljivo, da se nemški narod ne bo nikoli vdal. Anglija, ki je toliko pričakovala od 20. julija, je globoko razočarana. Nemška vojska je danes močnejša od one v prvi ave-tovai vojni.
Ko so Anglo-Amerlkaael aačeli s svojim napadom na Francijo, so upali, da bo to za nje razmeroma lahka igra; kmalu se je pa to izkazalo kot varljivo upanje. Z žrtvami ljudi in materiala so morali plačati to, česar niso bili vkalkulirali v svoja najsmelejša preračunavanja. In ko se jim potem ni posrečilo, suniti proti mejam Reicha, so se znova vdajali nadam, da bodo vsaj sedaj imeli lahko delo, ker so pričakovali, da je nemška bojna moč zelo oslabljena in so špekulirali na notranji polom Nemčije. Ko se to ni posrečilo in so nasprotno naleteli na izredno oj-a-čen odpor, ki je prevrgel važne dele njihovih strategičnih načrtov, so se seveda zelo začudili.
To se tudi vedno znova Izraža v sovražnih Izjavah, najpreprosteje morda v svarilu nekega vojnega dopisnika, ki ga je izrekel v »Sunday Express«: >N* podcenjujte nemških vojakov«. Dopisnik ponovi spoznanje, da odloči končni izid vojnega poteka vojak na bojišču in ne premoč vojnega materiala, ter da s tem spoznati, kako močno so se bill zavezniki zanašali ravno na mno-štveno uporabo materiala. On mora tudi priznati, da s o nemški vojaki najbolj-iinasvet«. In poparjeno dostavlja, da ve-
do. za kaj gre, in da se bojujejo kakor obsedeni. Morda je Angleža k tej opazki spod-bodlo dejstvo, da se v izjavah britanskih in severnoameriških vojakov vedno znova oči-tuje, da ti pač ne morejo doumeti smisla svojega boja. On zopet izvaja, da se zavezniške čete ne vdajajo nobenim utvaram glede zmožnosti Nemcev. V pouličnih in hišnih bojih, kjer je vse odvisno od iniciative posameznika, so morali na žalost preskusiti, da se nemški vojaki tudi pametno vojskujejo. Pri Angležih in Severno-amerikancih torej to menda ni slučaj.
Angleški časopis »John Buli« občuduje zlasti držo »18 do 19 letnih nacijev«, ki se bojujejo z brezprimernim fanatizmom In imajo kot ujetniki nedostopne obraze in kljubovalno zapirajo usta. Edino, kar človek sliši od njih, je stavek: »In vendar bomo zmagali mil«
ljudsko sodišče"
sodi Filovn in princu Ciriin
Bern, 3. oktobra. Bolgarski narod j« pozdravil sovjetske čete kot osvobodilno armado, tako misli, da lahko sporoča turška poročevalska služba. To mnenje pač ne drži, ker bolgarski narod sploh ni bil vprašan. Pa cel6, če bi imeli prav turški opazovalci, to že dandanes k temu dodajo, da je neka) dni sovjetske zasedbe zadostovalo, da je (Sinilo vse navdušenje.
Poročila Iz Sofije nam javljajo nedvoumno, da se terorističen režim nadaljuje. Profesor Filov in princ Ciril, oba najvažnejša člana regentskega sveta, prideta v kratkem pred »ljudsko sodišče«. Da bosta obsojena po navodilih Kremlja, je popolnoma gotova stvar.
Med tem pa hiti sedanji bolgarski režim, da vrne Zidom vse posebne pravice. Ravno v teh ukrepih se spozna ljudstvu sovražno zadržanje Georgijevega kabineta. 2id je mučil in goljufal twlgarskega kmeta. Sovraštvo do Zidov je torej bilo globoko vkoreninje-no. To nam kaže nov razgled na to, da bodo vasi po Židih vnovič obubožale.
Tudi zunanjepolitično so usmerili svoje delovanje po načrtih boljševikov. Bolgarska vlada se vidi primorano, da ponudi maršalu Titu zavezništvo. Skupno s poglavarjem tolp upa pučist Georgijev, da bo vzpostavil mlT na Balkanu. Potem ko je Tito že davno zahteval Macedonijo za svojo sovjetsko Jugoslavijo, je, kakor se nam zdi, kabinet v Sofiji pripravljen, da to ozemlje, radi katerega je bilo toliko sporov, odstopi, čeprav je Georgijev pri svojem nastopu vlade zagotovil, da ne odstoipll niti pedi bolgarske zemlje.
Med tem je boljševizacija Bolgarije doseg-gla novo stopnjo. Po nekem poročilu Rusom naklonjenega ministra Stajnova je Bolgarije po zahtevi Sovjetov svojo armado predale boljševikom in jo podredila sovjetskemu poveljstvu Tolbuhina. Ta zahteva je morala biti izpolnjena, čeprav dosedaj Bolgarija ie ne ve niti kraja, niti časa pogojev premirja, ki naj odločijo o njeni usodi. Zunanji minister fe moral priznati, da Bolgarija do sedaj še ni bila pozvana, da bi sprejela pogoje in da nimajo pojma, kje se bodo vršili razgovori in kakšne vrste bodo pogoji.
SevernoameriiM minister za aotran|« poala
Ickes sporoča, da so stavke v premogovnikih Zedlnjenih držav v preteklem tednu povzročile, da je izpadlo 463.000 ton premoga. V štirih tednih do 16. septembra je vsega skupaj izpadlo 1,16 milijonov ton.
Gauleiter Jose! BQr&ei umri
Berlin, 3. oktobra. Gauleiter in Reiobeetat^ halter Josef BUrckel je po kratld bolezW umrl V Neustadt, WeinstraBa, za potledicant pljučnice. 2 njim »gubi nemški narod enega izmed najstarejših in najzvestejšlh FOhrerje-vlh sotrudnikov, prvobojevnikov nacional-socialistične ideje v nemški mejni krajini. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno bof« za nemško #vob<xlo in bodočnost
Sedem iioi/ih naredb za totalno i/ojno službo
Tičejo se izobrazbe uradnišlia, goslilniskib in gostinskih obrli, razstav, hranilnic itd.
BwHm, 1 oktobra. Reichsbevollmachttgter (Or den totalen Einsatz (državni poverjenik za totalno vo|no ilužbo) Redohmmlniater dr. Goebbels жрогоба:
1.	Generalbevollmechtigter fttr die Reich«-▼erwaltung (glavni poverjenik za državno upravo) je pozval vse najvišje državne oblasti, da do nadaljnjih odredb ustavijo šoltlco izobraževanje in dopolnjevanje Izobrazbe uradnikov. Uradniki, ki #o se doslej v posebnih tečajih pripravljali za predpisane skušnje, naj uporabijo vso svojo delovno moč za nujne vojne naloge. Ustrezne šole se ukinejo. Šolsko izobraževanje in dopolnjevanje izobrazbe uradnikov se bo v bodoče vršilo samo ie pri vojnih poškodovancih in za posebne vojnovažne svrhe.
2.	Pr&sldent des Rechnungshoies (predsednik računskega dvora) je izdal v svojem službenem delokrogu večje število ukrepov za tehnično poenostavljenje.' Med drugim se bodo vršile potrebne pre-skušnje na kraju samenl in se bo takoj nato s takojšnjo odločbo med upravo im kontrolno oblastjo ustno razpravljalo o ugotovljenih hibah. Vsako dopisovanje pri tem odpade. Možje, ki se lahko uporabijo za vojno, se pri računskem dvoru ne bodo več zap os lili- Delovanje računskega dvora, ki je za po. iteiMBt državnih poslov ravno v 6а#& voj-
ne nujno potrebno, ni samo zavarovano, ampak bo še po novih ukrepih Intenzivneje ojačeno.
3.	Obrati kreditne In zavarovalne obrti bodo po odredbi Reichswirtschaftsministra (državnega ministra za gospodarstvo) oddali znaten del svojega uslužbenstva oboroženi sili in za oboroževalno službo. Proglasiti koga za nepogrešljivega v teh panogah obrti se bo smelo samo še v redkih izjemnih primerih, ki jih mora odobriti Reichswirtschafts-minister. Obrati si morajo prizadevati, da z ostalimi uslužbenci še nadalje popolnoma Izpolnijo svoje naloge nasproti občinstvu.
Hranilnice bodo v posameznih dnevih v tednu, kar je v Berlinu že izvršeno, ustrezno ureditvi občevanja z občinstvom pri oblastih in v prodajalnah, dalje časa odprte.
4.	S prlčetkom 68. dodelitvene periode s« bo podaljšala doba veljavnosti karte za kadilce na štiri dodelitvene periode, da se s tem prihranijo papir In delovne moči.
5.	Razstave, velesejml In slične prireditve se za dobo vojne ne bodo več vršile. Tudi vse ustrezne priprave, kakor tudi udeležba pri takih prireditvah v inozemstvu so ustavljene.
6.	Ustrezno ukrepom, ki so blH izdani In že objavljeni na področju posamezne trgovine, bo ReichswirtsehaftsminlstM' po predlogu
StaatssekrSterja №r Fremdenverkehr (državnega tajnika za tujski promet) prilagoidil potrebam totalne vojne službe tudi gostihU-ško in gostinsko obrt. Taki obrati, ki so po-trebnl za preskrbo delovnega prebivalstva torej vojnovažni, bodo ie naprej obetajaJL četudi bodo morali s popolno ra^remembo svojega osebja in s krožno menjavo o& dati čim največ delovnih moči oboroženi sili In za oboroževanje. Stanje osebja se mora v toliko zmanjšati, da j# zajamčeno nadaljnje obratovanje v najpreprostejšem okviru. K obratom, ki so važni za preskrbo spadajo v prvi vrsti gostilne, ki dajo prehrano, skupnostni prehranjevalni o-brati in za poklicni potniiki promet potrebni hoteli. Nezaščitene obrate bodo v svrho popolne uporabe osebja, vitevii imetnika obrti, Arbeltsftmter ustavili. Odločba o tem, da 11 je kakšen obrat važen za preskrbo, bo izdana v vsakem primeru zelo vestno upoštevaje krajevne prilike ia z uporabo strogega merila.
7. Reichsminister dec Innem (državni minister za notranje posle) je že avgueta t. u odredil, da se zapro tri v Relchu še obstoječe javne Igralnice v Baden — Baden, Zop-pot In Baden pri Wienu. Tam zaposlene, po večini inozemske delovne moči so že bUa stavljene na razpolago ma delo oboroiitv..
etren t, — ifer. 78.
KARAWAXKEX BOTB
ВгМа, 4. oktobre 19*4.
lisoke anglosaksonske zqiibe \ seiilembrn
Uspešni nemški napadi na Zapadu - N emško-ogrski napadi na Jugovzhodu
Oberlcommando der Wehrmacht ]• dne 3. oktobra objivilo:
Ob prekopu Antwerpen - Turnhout in severno od Turnhoula se nahajajo na*# čete v silnih obrambnih bojih zoper kanadske skupine, ki ie dalje napadajo iz svojih vdornih mest. Napadne čete vojske in Waffen-^f so vdrle med spodnjim Rheinom in Wallom v britanske položaje in vrgle žilavo bojujo-čega se nasprotnika proti zapadu. Jugovzhodno od Gennepa smo prestregH močnejši sovražni napad; pri tem smo v obeh zadnjih dneh uničili 32 oklopnjakov. Sovražnikov pritisk na Maezyok je popustil V trajno hudih bojih pri Chateau-Salins in v gozdu pri Parroy je nasprotnik pridobil sveta. Skupine VII. ameriške armade so poskušale včeraj iz doline Mortagne pri Ram-bervlllersu pridobiti zapadna predgorja Vo-gezov. Po bojih, ki so valovali sem in tja, so ostali položaji v naši roki. V prostoru pri Lure so naši zbori zavrnili vse sovražne napade in vrgli sovražnika v nekaterih odsekih nazaj. Boji za popolnoma razdejani Calais se bližajo svojemu koncu. Ostanki posadke se še bojujejo v svojih oporiščih. Težke pomorske baterije pri rtiču Grls Nei so po najhrabrejšem odporu v boju iz bližine podlegle sovražni premoči. V septembru so imele anglo amerikanske armade na Zapadu naraščajoče zgube ljudi in materiala. Naše čete so pripeljale 10.650 ujetnikov In uplenile ali uničile 1149 oklopnjakov in 243 oklopnih izvldnlških vozov, velike količine tovornih jadralnih letal in drugega vojnega materiala. Sovražnikove krvave iz-
gube so velike. Nad zapadnim prostorom |« razen tega zgubil 451 letal.
V Srednji Italiji lo \nglo-Amerikanci izvršili številne brezuspešne napade na dosedanjih žariščih. Ob Jadranski obali so gre-nadirji naših oklopnjakov na nekem mestu preko Rubikona prodrle Britance vrgli zopet nazaj. Italijanske tolpe v ozadju Italijanske vojne so morale še dalje s krvavimi zgubami plačati svoje napade in sabotažne čine. V drugI polovici septembra je bilo ubitih 1336 banditov In pripeljanih je bilo 500 ujetnikov, številni bojni položaji In taborišča so bil! razdejani in pripeljan bogat plen orožja m zalog.
Na Balkanu se je še nadalje ojačll sovjetski pritisk na ovinek Donave na obeh straneh Železnih vrat. Nemški in ogrski odredi so s pomočjo naših bojnih letalcev nadaljevali s svojimi nasprotnimi napadi med Szegedi-nom in Velikim Varadinom. V severnem delu szekeljske pokrajine so se grenadirji in gorski lovci pri Sachsisch-Regnu ubranili več po oklopnjakih podprtih boljševiških napadov. Ob prelazih vzhodnih Beskidov so vrše š* vedno srditi boji. Ponovne napade Sovje-tov smo odbili ali prestregH. Sovražnik je zgubil tukaj oba zadnja dneva 46 oklopnjakov. Od ostale vzhodne fronte ne poročajo o nobenih večjih bojnih dejanjih razen o brezuspešnih napadih boljievikov med Dvino in zalivoia pri Rigl.
Britanska letala se zadnjo noč odvrgla bombe na Braunschweig In na rheinsko -westfalsko ozemlje.
ŽID
Povzročitelji In podal^ievalec volne
Kdo je bil pdvzročitelj te vojne vemo; t ktkinimi sredstvi se bojuje Žid, smo zvedeli; kako je pa naravnost zverinska uničevalnost amerikanskega židovstva, o tem pričajo te štiri izjave, ki so v svoji peklenski razbrzdanosti in brutalnosti svojih izjav grozno priznanje in nam prikažejo, kako neizprosen mora ostati boj proti tem svetovnim zločincem.
... »Mi smo glavni povzročitelji vojn in glavni izkoriščevalci takega morjenja narodov ...«
2id Eli Ravage v amerlkanskem Časopisu »Century Magazine«.
»Mi Zidj« It bomo lotili tega, da bomo po-učili nai« mlade mož*, ki gredo lahko na To|sko, kako se sovražniku prepara z bajonetom trebuh, kako se žene In otroci sovražnika uničijo z letalskimi bombami, kako se prekadi s strupenimi plini, in kako se po mtndra z oklopnjaki.. .*
židovski glas v angleškem časopisu »Dally News< z dne 16. novembra 1938.
»Naša stvar je, da brex milosti napovemo vojno Nemčiji. In zato naj bodo tukaj tudi popolnoma prepričani: mi se bomo bojevali, da zelencem ne bo več treba letati k prodajalcu orožja, da bi s krvjo maščevali nesrečo biti Zid.o
2id Lecache v »Le droit de vlvre« z dne 19. novembra 1938.
»Vojna je ogromno trgovsko podjetje, blago, ki se pri tem prekupčuje, niso varnostni brivski aparati, mila in hlače, temveč kri in življenje.«
židovski novinar Isaak Marcos »on na nekem banketu »American Luncheon Club« o avetov-nl vojni.
strah pred „gladujočimi trumami Evrope"
Stockholm, 3. oktobra. V Ameriki so si docela in v vsem na jasnem o tem, da pomeni »osvoboditev« Evrope po zaveznikih toliko, kakor glad In bedo v brezprimerni izmeri. To dejstvo smatrajo v širokih krogih Zedinje-nih držav za tako samo ob sebi razumljivo, da j* sedaj na primer predsednik amerikan-skih vojnih veteranov Brunner v nekem javnem govoru zahteval, da mora vlada Zedi-njenih držav takoj ob koncu vojne uvesti splošno in striktno prepoved priseljevanja, da sa prepreči, da bi »gUdujoče trume Evrope«, kakor se je doslovno izrazil, planile na Zedinjene države in naredile razmere na delovnem trgu še težavnejše, kakršnih se j* nadejati.
Komunistična tulska leglla v Italiji
Milan, 3. oktobra. Kakor poroča milanska radlooddajna postaja, je pričala italijanska komunistična stranka popolnoma javno nabirati za »čisto komunistično tujsko legijo«, popolnoma po vzoru nekdanjih rdečešpan-skih legij, ki so povzročile komunistično revolucijo v Španiji. Vsem prostovoljcem obljubljajo dobro oskrbo, veliko plačo in vojaško uporabo samo »v primeru čisto ideološkega boja«. Z eno besedo, komunisti v Italiji hočejo že sedaj vojaške enote, katerih naloga bo, ob prvi priložnosti urediti sovjetsko Italijo. In niti »italijanska« vlada Bo-nomija, niti anglo - amerikanske okupacijske oblasti si ne upajo, iz strahu pred njihovimi moskovskimi gospodarji, da bi proti temu uriovarjaUL
Winston Churchill
Nov zamolčujoč govor Churchilla
Stockholm, 3. oktobra. Eden najhujših po-vršnežev angleškega parlamenta, spodleteli minister in sedanji vodja frakcije delavske stranke Greenvood, je dal v govoru v Spodnji zbornici uničevalcu Anglije, Winstonu Churchillu, v četrtek, pridevek »naravnost mojstrski«. Ce se ozremo na to, da se čuti delavska stranka nekako na pol že v volilnem boju proti konservativcem in da zato vsako neumnost, vsako odpoved z vodeče konservativne strani hvaležno pozdravi, se da presoditi, kako klavrn je bil ta nastop cel6 za angleške pojme.
Značilno je bilo — že notranjepolitično —, to, česar se Churchill ni upal dotakniti, namreč vsi tisti žgoči povojni problemi, na katere nujno čaka angleški narod. Da se je moralo brozgi pretiranih upanj v neposredno pred-stoječ konec vojne, ki so jo pre)« točili, deliti mnogo vode, je bilo pričakovati radi najnovejših dogodkov v Holandiji. Ker je imel Churchill smolo, da je govoril baš po dogodkih v Arnhelmu, mu pač ni preostalo drugega. Z močnim naglasom glede angleških vojnih uspehov na Zapadu, je skušal priti preko mrtve točke. Bilo mu je to pač potrebno po različnih krizah okoli Montgome-ryja In dejstvu, da se je še cel6 pri angleški javnosti utrdilo mnenje, da gre samo za amerikansko razstavo s slabo angleško udeležbo.
Bogata s pojasnili o ozračju vsega govora in poslušalstva je ugotovitev nevtralnih opazovalcev, da )e zadajal Churchill v prvi vrsti preveč bahavim Amerlkancem naravnost uničujoče udarce. Seveda je sam porabil tovrstno amerikansko Igranje s štftvllkaml, s tem,
—	klovn Kremlja
-	Duševni In politični bankrot
da je na primer dozdevne nemške zgube razsipno mnogo više ocenil, kakor je bilo sploh število v Franciji udeleženih čet.
Kar se tiče pravega glavnega vprašanja, ki ga postavi vsaki, še cel6 najbolj zaostali Anglež, namreč glede povojnih volitev, odnosov med velikimi zavezniki, obljub malim narodom Itd. je bil duševni in politični bankrot starega ljudskega goljufa toliko razkrinkan, da so rekli še cel6 naklonjeni švedski poslušalci, da mora računati »nekoliko platonski značaj« njegovih zunanjepolitičnih Izjav, na hudo kritiko. Manjka najmanjšega konstruktivnega obeležja, manjka mu samosvojega In v bodočnost zaupajočega naglasa. Mesto tega je bilo samo mnogo pen, baha-vostl in — zamolčanja.
Da je Churchill hvalil »umerjenost« Sovje-tov nasproti Finski In Romuniji, da fe pozval Poljake kljub goljufivim načinom govora, naj se podvržejo Sovjetom, da je prosjačil za lepo vreme v Moskvi, se pri najboljši volji ne more smatrati za Izraz nekakšne angleške politike. Se cel6 staremu zvitemu Igralcu manjka s časom trikov.
Ali seveda se je vse končalo z običajnim saltomortale, v katerem so bill predstavljani »presrčnl, zapeljivi In odkritosrčni« odnosi do Zedlnjenlh držav In Sovjetov kot osnovni pogoji za obstoj sveta. Neki švedski udeleženec seje Spodnje zbornice je rekel: samo en obraz se nI spremenil med 105 minut trajajočim govorom In je obdržal svoj nespremenjeni Izraz, sovjetskega veleposlanika na diplomatski tribuni. On bo že vedel, zakaj. Niti Kremelj se več ne smeji stavkom svojega angleškega klovna.
C ZIRCALO ČASA )'
Predsednik hrvatskega Sabora, doglavnlk Marko Došen, ]e umrl v noči na 8. september v 86. letu starosti. Bil je najožji sodelavec obeh hrvaških aarodnih voditeljev Ante Starčeviča in Stjepana Radiča. Njegov življenjski cilj in življenjska borba sta bila uresničenje hrvaške nezavisnosti. Od ustanovitve ustaškega gibanja je bil eden najbolj požrtvovalnih čjanov tega gibanja.
Goethejev* kolajna je bila podeljena profesorju v pokoju dr. Leopoldu W e n g e r j u iz Oberfellach v KSmtnu ob priliki njegove 70-letnlce.
Razgovori med Gandhljem, vodjo kongresne stranke In Jinnahom, vodjo muslimanov radi zedinjenja o sestavi enotne fronte obeh glavnih pđlitičnih strank Indije, so se praktično, kakor javlja Reuter iz Bombaya, razbila .
2347 sovražnih ladij je uničila, pokvarila ali uplenila japonska mornarica v času od izbruha vojne v Pacifiku od dne 8. decembra 1941. 1. do 7. septembra t. 1., medtem ko znašajo japonske zgube v tem času 129 potopljenih ali pokvarjenih ladij. Te številke je dal na znanje japonski mornariški glasnik iz Sanghaja.
Morate priti in London zopet na novo 'zgraditi, je vzkliknil minister za dela Bewin na nekem potovanju v New York k tamoš-njim gradbenim rokodelcem. »V vaših rokah je zdravje Londona. Pozimi mu grozijo hude epidemije. Vaša pomoč je vojna službal«
Kakor poročajo romunski begunci iz Te-
mešvara, je prišlo tam zaradi terorja sovjetskih komisarjev do krvavih spopadov med domačini In boljševiki. Prebivalstvo je imelo številne mrtve,
Pogiavnik je podpisal zakon o delovni službi, ki opravičuje državo, da razpolaga z delovno silo vsakega državljana po interesih hrvatske države.
Letalski napadi tudi Osijeku niso prizanesli. Za prizadeto prebivalstvo po dosedanjih letalskih napadihT so Osiječani sami zbrali 8 milijonov lir, 7 vagonov živil, dva vagona posode In precej oblek. Prizadetim družinam so v Osijeku pričeli graditi na mestnem svetu tudi higienske hišice. Stanovanjski prostori so zgrajeni po nemškem vzoru ter Imajo po dve majhni sobi, in kuhinjo, dve postelji, mizo, štedilnik In nekaj stolov. Hiše so dolge 7 m.
Beograjska »Donau Zeitung« poroča o vedno novih aretacijah v Sofiji, odkar prevzemajo oblast v Bolgariji sovjetl. Med drugimi uglednimi osebnostmi se je ob bolgarskem razsulu nahajal v Sofiji tudi bivši jugoslovanski ministrski predsednik Dragih Cvet-kovlč, kateremu se je pa, kakor smo že poročali, posrečilo pobegniti v Turčijo.
Švicarska vlada je, kakor sporočajo uradno Iz Berna, sklenila, da z učinkom od 1. oktobra udavi Izvoz vo|n»ga materiala ▼ vsa vojskujoče se države.
Himmler je sprejel generala Vlasova
Berlin, 3. oktobra. Relchsftihrer Heln-rich Himmler je pri nekem poveljstv* sprejel vodjo ruske osvobodilne armade generala Vlasova In se z njim dalje časa razgovarjal. Pri tem sestanku, ki ga je prevevalo popolno soglasje, so se vršili razgovori o vprašanjih In ukrepih v svrho uporabe vseh sil ruskega naroda v boju za osvoboditev njegove domovine od boljševizma.
У*г1ак and Druok: N8.-OauT»rla« and Druokcnl Klrnttn OmhH. IU»«*nfurt — verlamlaiter: Ur. Dmil Haitjin. — Hauptechrlftleltsr; Friednoh Hnr«tm»nn Ziirr.Ht tf.t	Nr 1 HiUir.
Soli Ivanan
NEZAŽELENI GOST
HnmoriKtij^rn romnn
Trgovec. Geierjev ipremljevalec, |e paz-l)lvo poslušal. Ozrl se |e na Barbaro in pre-udarjal. Prej so bili morda uspehi dr. Gel-•rja pri ženah zelo veliki, takrat, ko je bil i* dijak. Nedostopna pa Barbara najbrž ni bila, to sklepa iz tega, ko vidi, da se dobro razvito dekle na stolu brez naslanjala stiska k staremu gospodu.
»Mar ne bi hotel obnoviti svojega poznanstva ž njo?« je vpraSal.
Doktor Geier se obotavlja.
Pa vendar.
Doktor Geier hoče te storiti.
*
Mode ne dolo&a samo Pariz aH Wien, tudi Berlin in druga večja mesta hočejo končno pri tem soodločati. Delajo vročično in hočejo izravnati v nekaj mesecih zamujena desetletja.
Barbare ima zelo veliko opravka.
Sklenila je, da se nikoli ne omožl. Kadar bo bogata, si bo ustanovila modni salon. Njeni modeli so priljubljeni. Nadeja se živahnega navala. Življenje dekleta z neomejeno svobodo, kot voditeljice nadepolnega modnega salona je vredno, da se živil
Cisto tako življenja vredno se ji sicer ne T.di vedno, ampak ona si to vtepa v glavo, in to jo tolaži.
Kottenkamp, phl —
Kottenkamp ima mukepolno noč xa seboj. Ministrski svetnik je šele proti jutru prišel domov in bil v obrazu moder kot karp. Spal je skoraj do poldneva, kakor omamljena podgana.
Kottenkamp hoče vedeti resnico. Mora si biti enkrat na jasnem. Enkrat za vselej hoče Barbar* črtati Iz svojega življenja, ampak ona straši ▼ njem okrog podnevi in ponoči 1ж s* no da odpoditl.
Dokaze hoče imeti.
On hoče vedeti kakor črno na belem, da je izprijena In da Ima črno dušo. Toda naj naredi. kakor hoče, on jo smatra za čednostno.
Spominja se, kako ji je svoje dni, ko jo šivala svoj predpustnl kostum, moral zavezati svilene ruto na njenem hrbtu, in kako nI bila čisto nič ogorčena, ko jo je potajno objel In ljubeznivo vgrlznll v uho, pri čemer se je seveda razpočil z Iglami speti kostum. Enkrat je pozno v noči napravil velik ovinek, da je mogel gledati k njenemu temnemu oknu. Srečen je dolgo stal mirno na cesti. Ze tistim petim oknom od desne na levo v drugem nadstropju je spala njegova Barbara.
Mora ji dati priložnost, da se lahko opraviči, kajti on ve, kakšna krivica se često lahko zgodi človeku zaradi same domneve. Hoče zvedeti, če mu v resnici nI bila zvesta. Ali pa je zakrivila njuno ločitev samo njena objestna glavica s stotinami pobalinskih domislekov, ki so se podili v njej.
Tajništvo šole za umetno obrt mu pove Barbarin nov delokrog. Takoj pozove po telefonu modno hišo Beyerlein.
Barbara je po ne ravno veselem večeru z ministrskim svetnikom malo spala. Ima trudne oči in molče dela. Nato jo kličejo k telefonu. Telefon? Nevoljna gre k aparatu.
»Vprašajte, kdo želi z mano govoriti«, reče vratarju.
Kottenkamp.
Tu postane Barbara hladna ko ledena sveča. Vratar mora gospodu sporočiti, da ona noče govoriti z njim.
Kottenkamp je razkačen. Kako mi upa i njim ravnati! Hoče jo še enkrat pozvati po telefonu — Toda — premisli se
Sklene, pozvati Barbaro na odgovor, če bo
prišla iz poslovalnice.
*
Pred Beyerleinom je pozno popoldan živahen promet. Mnogi avtomobili drsijo mimo. Osem komadov na minuto. Kottenkamp ima ča«. da jih šteje. On računa. V eni uri
okrog pet sto. Na leto en milijon. So vedno eni In isti in v resnici jih je veliko manj.
Mine četrt ure, in Kottenkamp napravi nenavadno ugotovitev; on nI več sam. On ni več edini, ki potrpežljivo stopa pred Beyerleinom gor In dol. Čudno, tudi drugi mladi možje so prišli. Hodijo drug mimo drugega, kakor da se niti ne bi opazili. Toda skrlvši se premerijo od nog do glave.
Kottenkamp postaja nezaupljiv. Ali morda čaka eden izmed teh gospodov na Barbaro? On škili za njimi. Nekateri napravijo prav čeden vtis. Kako potem, če se bo Barbara pojavila, stekla k enemu izmed mol, njega pa pustila stati?	.
Neopozorljivo se odstrani, se poda na (Kugo stran ceste In se postavi med neka vno -na vrata. Od tukaj lahko dobro opazuje Beyerleinovo modno hišo.
Ura bije. Komaj je Izzvenel zadnji udarec, že se odprejo mogočna Beyerlelnova steklena vrata in mnogo gospodov prlv^ so ravnatelji in druge veličine. TI pridejo prvi Neto pridejo ПвШвбсвПС! z Ш&П|91Ш| plačami, In nazadnje se pojavijo ženske moči Nekaj Izmed njih tako) zasežejo čakajoči gospodje. Male gospodične postanejo sedaj velike dame in ošabno stopajo z lepimi nogami na visokih petah vzvišeno s svojimi zaščitniki vzdolž ceste.
Cisto znenada stopi Barbara ii vrat. S prožnimi koraki preprečka vozno cesto. Kot-temkamp hoče že v polnem diru proti nje), tu pa vidi, da ga prehiti mlad gospod, da dohiti njo, jo pozdravi in gre z njo naprej.
To je doktor Geier.
Kottenkamp zbegan zaostane.
Popolnoma pobit se vrne domov — ko Anton žareč od veselja plane nadenj: »Pismo od gospodične Tillovet« kliče. »Beril Gotovo ti v njem sporoči svojo ljubezen!«
Kottenkamp bere:
Velespoštovanl gospod KottenkampI
Pišem Vam, ker nimam poguma, da bi Vam to povedala ustno. Nimam ne poguma, da bi skočila z desetmeterske odskočne deske, niti tega. Zato sedim strahopetno pri pisalni mizi in pišem.
Ljubim drugega moža.
Spoznala sem ga, ko sem bila še zelo mlada, In sem mu ostala vedno zvesta. Moje prijateljice pa so me zasmehovale in rekle, kdo pa ml dokaže, da je on pravi, ko pred njim Še nisem spoznale nobenega orugegg шо-škega. Najprej sem se temu smejala. Vendar pa sem začela o tem premišljati. Pri sv. Antonu sem fllrtala z Vami. Samo zaradi tega, da zvem kaj občuti dekle, če jI kdo dvorL Vsa dekleta so pač tako storila. Hotela sem videti, če kljub temu ljubim onega drugega moža. Zamolčala sem Vam, da je on čakal name, vtem ko sva se midva brezskrbno sprehajala v soncu in snegu. Zamolčala sem, ker sem mislila, da ne boste žalostni, če se bova nekega dne spet ločila, kajti VI vendar lahko spoznate toliko deklet, kolikor le hočete. Toda moža, ki ga ljubim, ljubim preveč, da bi se midva mogla še kdaj sestati. Prosim
ne jezite te name. Vaša Eva Till.
*
Kdor "hoče dobiti vpogled v življenje mladih deklet, naj se obrne na prijateljico do-tične. V njo se naj zaljubi, če še nima nobenega'ljubimca. Nato naj da povod za ljubosumnost in naj jI predoči kot vzorni zgled ženske čednosti tisto dekle, glede katerega hoče kaj zvedeti o njenem poprejšnjem življenju.
To zadostuje.
Takrat bo lahko marsikaj slišal.
Najbolj varovane tajnosti pridejo na svetlo.
Na žalost Kottenkamp ne more uporabiti tega uspešnega recepta. Barbara Ima sicer prijateljico Susi, toda Susl je novoporočena. Ne more se v njo niti zaljubiti, niti dati povoda za ljubosumnost. In če bo prikazal Barbaro za vzor ženske čednosti, bo Susl posum-Ijala. Kajti ona ve, da ni več soglasja med Barbaro in Kottenkampom.
Vseeno hoče to poskusiti.
Susl je do dna srca resnicoljubna, In če ona potrdi njegove dvome, mu ni treba nobenega nadaljnjega raziskovanja.
• (Daljo prlhodejlij
Sređft, 4. oktobra 1»44.
K A'R AWAXKEN ВОТВ
stran 8. — iter. 78.
Obsojeni banditskt pomagači
Laitno poročilo »Karawanken Bote«
vH, Radmannsdori, 3. oktobra. Pri zadnji razpravi Sondergerichta (posebnega sodišča) v Vigaunu se je dne 14, septembra moralo zagovarjati 14 banditsklh pomagačev, od katerih so štirje in sicer: 43 letni kmet Josef Petschar iz Obergammlinga, 42 letni krojač Johann Nachtigall, iz Mittergamm-linga, 391etni kmetovalec Anton K e p i t z iz Untergammlinga in 341etni kmetovalec Anton Ro»mann, iz St. Martina, delovali kot tajniki vaškega gospodarskega odbora OF v Ober-, Mitter-, in Untergammlingu oziroma v St. Martinu. Ostali so pripadali Istemu gospodarskemu odboru kot člani. Ti so po ime-571etnl kmet Johann K r a 1 iz Obergammlinga, 431etnl kmetovalec Josef Koschel Iz Mlttergammlinga, 441etna gostilničarka Maria Matschek Iz Untergammlinga, 47-letni kmet Franz Medweschek iz Obergammlinga, 541etni kmetovalec Martin K a -lisch iz Mlttergammlinga, S31etni kmetovalec Eduard Snoj iz Untergammlinga, 461etni uslužbenec državnih železnic Anton K o -d e rm a n n Iz Untergammlinga, 4Sletnl so-dacskl pomočnik Nikolaus L a m p i t s c h iz St. Martina in kmetovalca iz Untergammlinga: 431etnl Johann in 381etni Alois Urban. "Gospodarski odbori OF so imeli nalogo podpirati bandite z nabavo živil. Za to delovanje Je seveda treba večkratnih sestankov in dogovorov z banditi.
Ker se mora smatrati služba tajnika y "vaškem gospodarskem odboru kot vodeče mesto v banditski organizaciji je obsodilo sodišče obtožene: Petscharja, Nachtigalla, Ke-pitza in Rosmanna, čeprav se jim ni moglo dokazati neko večje delovanje, vsakega na deset let ječe. Od ostalih obtožencev, ki so se vsi udeleževali shodov oziroma dogovorov z banditi in jim darovali živila oziroma jih zbirali, so bili obsojen! Kral, Koschel in Matschek vsak na šest let ječe, ker so, čeprav jim je bila krivda popolnoma dokazana, pred sodiščem trdovratno tajili. Medweschek, Kolisch, Snoj, Kordmann in Lam-pitsch, ki so svoje dejanje v bistvu priznali, fo dobili vsak po štiri leta ječe, medtem ko sla Johann in Alois Uran, ker sta skesano vse priznala, bila obsojena vsak na tri leta ječe.
Dne 22. septembra se je zagovarjalo pred posebnim sodiščem v Vigaunu nadaljnjih 14 banditsklh pomagačev. Od teh so štirje zavzemali vodeča mesta v banditski organizaciji in sicer: 341etna tovarniška delavka Maria S a i o w i t z Iz Michelstettna ]e bila tajnica komunistične »protifašistične ženske organizacije« in je v tem svojstvu imela več sestankov z banditi ter jim je podarila 20 baterij za žepne svetilke; Slletni kmetovalec Cyril Mrak iz Kokritz je bil tajnik gospodarske komisije OP v Kokrltzu in je dobavljal banditom živila, ter se je pri tem najmanj trikrat udeležil banditsklh zborovanj; 331etna gospodinja Albina S n e d i t z, rojena Rode iz Kokritza je bila tajnica komunistične protifašistične ženske organizacije in se je tudi- udeležila banditsklh zborovanj. Imenovani obtoženi so bili obsojeni od sodišča vsak na deset let ječe. Četrti 431etnl kmetovalec Johan Petritsch iz Michel-stetten je bil prav tako tajnik neke gospodarske organizacije OF, imel je sestanke z banditi in jim je dobavljal živila; z ozirom na skesano priznanje mu je bila kazen ublažena In dobil je samo osem let ječe.
Obtoženi: 491etni kmetovalec Michael Schlpltz iz Kerschtettna, 321etni kmečki delavec Anton S a j owl t z iz Michelstettna in 421etnl kmetovalec Franz Urban-tschek Iz Michelstettna so bili člani gospodarske komisije OF in so kot taki nabi-rail za bandite živila In se udeležili zboro
„Osvobodilni režim"
Preden so Britanci in Amerikancl kakor kuga preplavili mesta in deželo v Italiji, je bil marsikateri Italijan mnenja, da pač ne bo «tako hudo« pod sovražno vladavino. Nekateri so mislili, da se bo diktatura ozko stisnjenega telesnega jermena umaknila dobi Izobilja amerlkanskih mesnih konzerv, vir-žinsklh cigaret in brazilske kave. DrugI so govorili o »svobodi« in »tradicionalnem prijateljstvu«. Tretji končno so Izjavili vsakemu, ki jih je hotel poslušati, prepričevalno, da Britanci in Amerikancl še dolgo niso bolj-Seviki in kakor je sicer sovražnik v lastni deželi neznosen — se le mora govoriti o ereči, da Imajo vpravka z dobrodušnimi gentlemanl Iz Oklahome, Teksasa In Birming-hama in ne s Sovjeil in njihovo rutino, da premagancu iztisnjeno dušo Iz telesa.
Tako so stali na pločnikih, ki so prišli prvi sovražni oklopnjaki, ne ravno vriskajoč od veselja, tudi ne v čisti radosti, ali v srcu le veseli, da so bili Jankeji in ne boljševiki. Nekateri izmed njih so si oblekli črno nedeljsko obleko kot izraz svojega upanja, da so sedaj osvobojeni od »beraškega gospodar-•tva«, ki ga je pač prinesla s seboj vojna. Popoldne na dan vkorakanja jim je potem govoril sovražnik, da bodo sicer morali delati pokoro, ali da bodo kljub temu vladale kvoboda In blaginja. To se ne more sicer Zgoditi takoj, ali z nekaj potrpljenja bo pri-»ia zlata doba demokracije tudi v Italijo. BiH ■o Iz srca radnostni, tako radostni, da so Prvim pijanim Jankejem, ki so se po cestah Podili za ženami in dekleti, vse to oprostili, ieS da temu nI krivo samo to, da so se opijanili žganja, ampak j* to veselje nad zmago »osvoboditeljev«.
Prišla je vsakdanjost. Z njo so prišle trope britansko-amerlkanskih upravnih funkcionarjev, svetovalci Amgota, židovski nakupoval-cl, novozelandski policisti. Oni so plenili, areUrali. kupovali za smešne cene. Treba j* petrpljeej*. Dod#lltv%_ *9 poetal*
van). Schipitz je razvil posebno živahno delovanje s tem, da je preskrbel banditom tudi zdravila in pisemske ovoje in večkrat dal v svoji hiši prenočišče in vršil za nje obveščevalno službo. Zato je bil obsojen na šest let, medtem ko sta dobili Sajowitz in Urban-tschek vsak po pet let ječe.
491etna uslužbenka Albina Ceferin iz Gradu pri Zirklach je svojega znanca, bivšega jugoslovanskega stotnika, ki se je radi policijskega zasledovanja nahajal v beg-stvu, po njegovi želji povedla k banditom. Ker je kot inteligentna oseba morala poznati da-lekosežnost svojega državi sovražnega delovanja, Jo je obsodilo sodišče na šest let ječe. Enako kazen je dobila 35 letna gospodinja Johanna S n e d i t z roj. Kotschar iz Kokritz, vdova po padlem banditu, ki je pod drugim imenom delovala kot članica komunistične protifašistične ženske organizacije, se udeleževala banditskih zborovanj, in se pred sodiščem trdovratno branila, da bi kljub jasnim dokazom priznala ta dejstva.
Slletni uslužbenec Vladimir K rain z Iz Krainburga in 37 letni kmetski delavec Josef Hudoblunllc iz Kokritza sta imela sestan-
Se danes, mnogo tednov po začetku druge sovjetske zasedbe velikega dela Baltika, se zabava mala skupina zaslepljenih sodobnikov, pred vsem v navidezno varnem zavetišču tako zvane nevtralnosti ob politični igri vprašanj, ki bi bila, ako ne bi bili časi tako resni, kot brezplodno akademsko raz-motrivanje komaj vredna, da se jo opazi. S polagoma vedno bolj dolgočasno posta-jajočo vztrajnostjo vedno spet preiskujejo »problem« o »spremembni sposobnosti boljševizma«. S tem gredo za cinično povedanim ali sramežljivo zamolčanim namenom, da bi Izdestilirall iz brozge svojih postranskih konstrukcij odvrnitev rdečih teoretikov v Kremlju od trmastih metod zatilčnega strela GPU in da bi s krvjo umazanim slom Moskve, ki sedaj povsod po svetu v množicah križa-rijo, oblekli brez napake izlikani smoking salonske, dobre meščanske dostojnosti. Pri tem je popolnoma vseeno, če radi pomanjkanja di»ševne sposobnosti, radi zgodovinskega neznanja- ali političnih predsodkov ne morejo razumeti stare vsakdanje resnice, da kar mačka rodi, miši lovi.
Prav v ničemur se boljševizem nI spremeniL
Odgovor je bil že davno dan od trde resnice, nedvoumno, nespodbitno: prej bo šla kamela skozi uho šivanke, kakor pa da bi mogel boljševizem zatajiti ali vsaj oslabiti zakon, po katerem je on nastopil, ako noče zavreči samega sebe.
Novi kamni mozaika v tej^ že dolgo časa popolnoma jasni skupni sliki boljševiških namenov in oblik uresničenja so mnoge iz-povedbe prič Rusinov, Romunov, Poljakov, Litvancev, Estoncev in Letoncev — ki se jim bodo prav kmalu še pridružili Finci in Bolgari —, ki so bili od začetka nemških odmikanj na Vzhodu tako zelo nesrečni, da so prišli pod oblast rdečih.
S politične strani je po nekem poročilu švicarske poročevalne agencije dozdevno spremenjeni boljševizem spet jarko osvetljen. Ta dopisovalna pisarna v nevtralni deželi gotovo ni na glasu, da je Nemcem prijazna, toliko bolj avtentično je pač zato njeno spo-
/ italijanska spoznanja po ..osvobodilii". / Kapisal dr. Voiidieler pl. Langen
manjše, cene višje, blago vedno bol)'redko. Ali čakali so s potrpljenjem. In najbolj modri v državi niso štedili z pametnimi besedami, da je pač potrebno uvideli, da se je izobilje zlatega Zapada radi vojnih okolnosll le zakasnelo, ne bo pa izostalo. Kjer so popre) živeli, ne v Izobilju, pač pa so se najedli do sitega, so začeli stradati.
Od takrat so prišli meseci v stradajoče deželo. Z lakoto je zginjalo upanje. Dvajsetkrat in še večkrat so obljubili iz Amerike, Kanade, BrazMije dobavo živil, dvajsetkrat in še večkrat so izostala. Namesto, njih je prišla draginja, ki je odvzela delavcu zadnji groš za beraški grižljaj kruha in je rentirja, ki )e v kakšnem cenenem južnoitalijanskem mestecu hotel uživati zaslužek svojega življenjskega dela »osvobodila«! njegovih prihrankov, ki sedaj niso zadostovali, da bi samo za en teden nakupil vse potrebno na črni borzi. — Preden so prišli »osvoboditelji«, je lahko prebil delavec s tedenskim zaslužkom 500 lir. V slabih urah je tudi on sa njal o izobilju iz Zapada. Hitro je pozabil na sanje, ko je za celokupen tedenski zaslužek pod »režimom osvoboditeljev« le še lahko kupil en kilogram soli za 500 lir. Le počasi, z mnogimi lepimi besedami so večjemu delu delavstva in celokupnemu srednjemu stanu zadrgnili zanko okoli vrata. Ne na surov način boljševikov. Bolj elegantno in tako enostavno, ne ravno brez bolečin za žrtev, vendar brez vpitja: v nekaj mesecih je bilo preživljanje množic za 751 odstotkov obdavčeno. Zato so pa postali — kapitalistična visoka konjuktura, ki ji ni para — zaslužki manjši, ker v strahu pred pojavljajoče se brezposelnostjo sprejme delavec delo za vsako plačo, samo da ne sliši lačnega tarnanja otrok. Zraven armade brezposelnih pa — v samem Rimu 200.000, to se pravi vsak peti mož — koraka sprevod rakev. Predvsem otroške rakve, kjer je, kakor nikoli preje pri6»lo umiranj* otrok, ki lo Jih radi slab#
ke z banditi in sta jim darovala oziroma zbirala: prvi okoli 5500 cigaret in en par čevljev in drugi 20 kilogramov turščne moke. Obsojena sta bila vsak po pet let ječe.
531etna gospodinja Anna Mrak iz Kokritza je bila obsojena na štiri leta ječe, ker )e večkrat prenočevala bandite, kar pa v začetku ni hotela priznati. 431etni mizarski mojster Franz Zavrl iz Michelstettna se je udeležil banditskega zborovanja in je dobil od banditov nal»<j, da naj zanje nabira živila. Kakor je izjavil pred sodiščem, tega naloga ni izvršil, ampak ]e iz lastnega nagiba dal banditom hlebec kruha. Bil je radi podpiranja državi sovražnega delovanja obsojen na dve leti ječe.
Zadnji obtoženec 391etni pečar Johann E r-z e iz Krainburga je posedoval radijski aparat (kakor je on povedal ga je »našel« v gozdu nedaleč od svoje hiše) in je po njem večkrat poslušal inozemska radijska poročila. Ker mu niso mogli dokazati, da bi razširjal ta poročila, je dobil samo 18 mesecev zapora radi prestopka predpisov o izvanred-nih ukrepih glede radijskih poročil. (Poslušanje inozemskih oddajnih postaj.)
Kakor vedno je tudi fri omenjenih zasedanjih posebno sodišče skrbno pazilo na vse posebnosti vsakega posameznega primera ih ni pustilo vnemar nobenih olajšalnih okol-nostL
ročilo: »Komite komunistične stranke Litve v Vilni je sklenil, da naj spet stopijo v veljavo v času boljševikov od 15. junija 1940. leta izdani sovjetski zakoni in naredbe. Razen tega na) se spet obnovijo celokupne sovjetske in strankine instance in ustanove v od sovjetske armade zasedenih delih Litve.«
Spet nastane enaka nesreča.
Za temi nekoliko vrstami se skriva, za poznavalca razvoja v zadnjih petih letih takoj viden izvor vse tiste nesreče, ki )• 15. junija 1940. leta prišla nad tri male baltske narode in se je lahko zdivjala do 22. junija 1941. leta, dokler ga nemška vojska nI zamašila; sedaj je vnovič spet načet.
Z malo besed se mnogo pove. Od rdečih hudičev v letu terorja in solz narejeni zakoni in naredbe imenovani z najkrajšo značico: rop privatne lastnine, gospodarska zmeda radi uničenja privatne iniciative, popolno po-judenje gospodarstva in države, uničenje narodnega novinarstva, ljudske vzgoje, domačih kulturnih dobrin, konec vsakega svobodnega verskega delovanja, uničenje narodne prehrane radi zopetne uvedbe kolhoškega sistema, prisilno vključenje »sovjetske republike Litve« v »veliko družino Sovjetske zveze«...
»Razen tega na) bodo spet obnovljene vse sovjetske in strokovne instance.« Pri tem je na prvem mestu nedvomno Ceka; ona je bila med tem sicer večkrat prekrščena čez GPU in NKWD, do današnjega NKGB, ali se v svojem bistvu, nalogah in metodah seveda ni prav nič spremenila.
Morilski židje spet spuščeni.
Tako bodo ta židovski morilni stro) spet spustili na Litvance, ki so ostali. Tako spet praznovali »veselo vstajenje« pet Zidov Dembo, Binkelstein, Krastin, Makevič in To-des, ki so sestavili listino smrti za teroristično akcijo v noči na 12. junij 1941. leta, židovski jetniški zdravnik Gutman iz Tel-šna, ki je odgovoren za umor 73 političnih ujetnikov v gozdičku pri Rainiai, — moskovski Žid in množinski morilec Sladkov (ver-
prehrane in jetike »osvobodili« Britanci in Amerikancl. V samem Rimu »osvobodijo« Anglosasi tako vsakega drugega novorojenega otroka. In italijanska žena, ki je bila v svoji nedotakljivosti tako dolgo ponos dežele, je pred otroškimi solzami šla zadnjo pot, pot prostitucije, za »osvoboditelje«.
Naše ure ne gredo ргат
Letni čas, zimski čas, svetovni čas, 360 različnih časov.
Dne 2. oktobra tega leta so bile ure, H so bile urejene po nemškem poletnem času, to se pravi, ki so bile postavljene naprej za eno uro, spet za 60 minut obrnjene nazaj. To pomeni, ker se je to zgodilo ponoči, dobiček ene ure dragocenega spanja, pomeni pa tudi, da je bilo spet urejeno stanje »normalnega« srednjeevropskega časa.
Kako važna je ta ureditev, se da presoditi, če pomislimo, da je zemeljska obla razdeljena v 360 dolžinskih stopinj, od katerih vsaka kaže časovno razliko 4 minut nasproti sledeči. Ako bi hoteli, da bi šla ura »pravilno«, to se pravi, da bi absolutno točno kazala čas kraja, v katerem bi se ravno nahajala, ki morala v toliko »prehitevati«, v kolikor se kraj nahaja vzhodno, in toliko zaostajati, v kolikor se kraj nahaja za-padno od poldnevnika 0. Vsak kraj ima torej svoj krajevni čas. Sele po uvedbi srednjeevropskega časa (ki je Iznajdba takratne kr. pruske železniške uprave iz leta I860.) kaže ura, ki na pr. v na 6. vzhodni dolžinski stopinji ležemu Aachnu kaže isti čas kakor ona v Tilsitu (ki leži na 22. poldnevniku vzhodne dolžine) res »resnično« pravilen čas, čeprav bi po absolutnem krajevnem času »prav za prav« šla napačno. »Prav za prav« pravilni čas, svetovni čas tore], se krije samo v krajih, ležečih na poldnevniku 0. Vse druge so samo konstrukcije časa, kakor recimo vzhodno evropski čas, ki prehiteva srednjeevropski čas za eno uro. Med »nemškim poletnim časom« pa }• eredmj ##vfopakl
letno samo navidezno ime), »ljudski komisar za državno varnost sovjetske republike Litve« s častnim imenom psa krvoslednika iz Kovna, — židovska teroristinja Komodaite, — hči rabina in agentinja čeke Sapiro — da se samo navedejo presvetla imena dolgega spiska zločincev iz Getta,
In spet se bodo pojavili prvi vodje NKWD v Kovnu, kriminalni zločinec Snieckus, ki je skupaj z Guzovom in Guzeviciusom sestavljal »komisijo treh« (posebno komisijo za Izgone) in pojavila se bodo zraven Vinice in Katyna, zraven Telšna, Poneveša, Petrašunfena in okrog sto drugih krajev, kjer so bili Izvršeni boljševiški množični zločini samo ▼ Litvi, nova imena na krvavordečem nebu boljševizma in bodo žigosala zločine hujska-čev in rabljev v nove prav tako nedvoumne pojme svetovne zgodovine. In s sadistično krutostjo bo nov val terorja prihrumel nad nesrečni narod, kakor to dokazuje Iztrebitev 19 družin po NKWD v neki vasi.
Vsakemu narodu grozi isto...
Vsekakor pa je razlika med letom 1940. In letom 1944.: Medtem ko je takrat trenutek presenečenja omogočil Sovjetom nenadni napad, pozna danes litvanski narod Iz lastne bridke skušnje pravi značaj rdeče zasedbe. Zato je med tem — ne navsezadnje zaradi nepozabnih žrtev nemških vojakov — nastopil veliki preokret v miselnosti; zato so taki slepilni manevri postali nemogoči! Zato se pač mora misliti, da tokrat ne bo politično presenečenje, temveč še v večji meri in iz, ključno gola in surova sila značilno znamenje sovjetskeoa gospostva. Kar v malo vrsticah vsebuje poročilo »švicarske poročevalne agencije« — tokrat iz Vilne, to grozi tudi vsakemu drugemu narodu, čigar odporna moč v moralnem, materialnen. in vojaškem pogledu ohromi v obramben! vojni proti množinskemu napadu iz Vzhoda. In tudi iz tega izhaja spet enkrat in vnovič staro in večno veljavno geslo: Kdor pozna Moskvo, pozna samo eno: boj do uničenja.
Erich Brandt
Živinski umor nekega litvanskega župnika
Varšava, 3. oktobra. Sovjetski prebežnife Petro Kononenko poroča sledeče o uifioru v Raseinen župnika Olgerda Gastautas: »Naš poveljnik je zapovedal župniku Gastautasu, da objavi, v cerkvi sovjetska obvestila. To je župnik po maši tudi naredil Ker so pa obiskovalci cerkve navadno pri kraju po-božnosti odšli iz cerkve, ne da bi poslušali obvestila, je zapovedal sovjetski poveljnik, da naj se preberejo sovjetsko vojno poročilo in druge naredbe med pobožnostjo. Župnik Gastautas je temu ugovarjal in ni Izpolnil povelja. Zato ga je pustil poveljnik potegniti izpred oltarja in pred očmi njegovih župljanov ustreliti. — To je ena izmed mnogih ilustracij »nove cerkvene politike«.
Novi klici na pomoč iz Varšave
Stockholm, 3. oktobra. Poljska oddajna postaja v Varšavi je poslala nov obupen klic na pomoč v London. Pritožuje se zaradi nezadostnih pomoži^ ukrepov in izjavlja, da so bila odvržena živila neuporabljiva. V klicu na pomoč je rečeno, da je voda grozne kakovosti. Prebivalstvo mora, da ne umre od lakote, jesti pasje meso. Zgube prebivalstva so ogromne in prav kmalu bo prelita zadnja kaplja krvi.
Odmev na klic za pomoč se je že pojavil, namreč hinavska poslanica londonskega nad-župana varšavskemu nadžupanu, ki skuša vedno spet zadovoljiti Poljake z lepimi frazami.
čas v Nemčiji soglašal z vzhodnoevropskim, in sicer zato, ker ravno ni soglašal. Od 2. oktobra dalje pa je bil napravljen tako, da soglaša, torej, da ne soglaša in seda) spet ustreza svetovnemu času.
Ce torej ne soglašate z menoj, da je to v redu, ker nI v redu. In da ni v redu, ker je v redu, to ni tako važno. Važno je samo to, da je čas v redu, in on je v redu, posebno kar se tiče našega časa, popolnoma gotovo.
Naš kn|Ižni kotiček
Josef Weber: Zeit des Lebens (Ca» življenja). Pesnitve in pesmi. Založil K. H., Bi-schoff Verlag, Wien-Berlin. 68 strani, vez. RM 3,20.
Niti nemško slovstvo v splošnem, niti zlasti sodobno slovstvo ni revno z dobrimi pesnitvami. Vedno znova radi vzamemo v roke osebne izpov&dbe pesnika, med katerimi je zlasti zaslovel zdravnik Josef Weber. Ime Josefa Weberja je postalo znano v zadnjem letu z nenavadnim, pesniško kakor duševno enako imenitnim romanom »Die Verwand-lung des Vesel« (Veselova pretvorba). Navzoče pesmi dokazujejo zopet Weberjevo oblikovalno silo.
Franz Spunda: Minos oder die Geburt Europas (Minos ali rojstvo Evrope). Roman. Založil K. H. Bischof Verlag, Wien-Berlin, 380 strani, vez. RM 4.80.
Na temelju bajeslovne snovi o kretskem kralju Minosu, o Minotavru, pošasti s človeškim telesom in z bikovo glavo, ki ga je Minos hotel zvezati v labirintu, je Spunda oblikoval svoj »Minos ali rojstvo Evrope«. Seveda ne samo zato, da še enkrat opiše to bajeslovno snov, ampak da ga uvrsti v kulturno sliko otoka Krete In ga razlaga s slikovitim naprej priganjajočim in s Tezejevim pristankom začenjajočim se dejanjem. V tem mitičnem izvoru Evrope je globoko pomembna razlaga tudi za bodočnost, za veljavo prazavestl glede evropske kulture kot enega izmed najplemei.itejših pojavov človeštva TOO *.	Fr, Horitmana
Vrag; teror, solze
Litva naj se spet boljševizira
stre* 4. — Mot. W.
KAKAWAWKKK ВОТЖ
»reda, 4. oMatos lMt4.
Bandit - žrtev lastnega peklenskega stroja
Lastno poročilo »Karawankeo Во<*<
тМ Erainburg. Dne 21. septembra okoli 18. ure >e je peljal v Krainburgu mimo hotela >Alte Post« neki kolesar. Naenkrat se je razlegala oglušujoča eksplozija, ki je raztrgala kolesarja in so se razletela okenska f'ekla v sosednjih hišah. Drugače na srečo ni bilo druge žrtve. Takoj se je ugotovilo, da j* imel itsmrčeni kolesar eksplozivno snov pri sebi v aktovki.
Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je bil ponesrečeni kolesar bivši pečar Johann Dor-ier, ki se je tri dni preje prostovoljno pridružil bandltom OF, pri katerih j« že bila njegova hči Hedwig. Od banditov je dobtt časovni peklenski stroj angleškega izvora z nalogom, da ga položi v prostor kakšnega nemškega službenega mesta ali poleg njega. Kakor se vedno zgodi pri takih sabotažnih dejanjih, bi bilo nedvomno tudi т primeru, da bi bil atentat Dorferja uspel, obžalovati več nedolžnih žrtev iz vrst miroljubnega gorenjskega pr^ivalstva. Previdnost pa j« odločila drugače: radi predčasne eksplosij« peklenskega stroja so bil« nedolžne žrtve rešene in grozna smrt je ladela edinok nečloveškega atratatorja.
Ta primer se • strani krainburškega prebivalstva živahno komentira. On je vnovič jasno dokazal, kako malo gre »narodnim osvoboditeljem« OF za življenje rojakov: da se napravi Nemcem kakršna koli škoda — tudi če samo stvarna — in da to us!užni svojim gospodarjem, so pripravljeni, da žrtvujejo poljubno število rojakov. In še so ljudje, ki te neljudi smatrajo za rodoljube!
Iz vseh krajev sveta
МЛппег um 0«
Frauen der Deutsdien Reidubahu
AUFSICHTSBEAMTiN I
Em Bild voo hilfebereiter Sicheriieitl Keinea Augenblidc reiflt daa CetOminel ond Cedrange auf dem Bahnsteig ab und immer neue MeMchen wendeo eich an die Frau mit der roten Matze mil Fragen und Wuiwchen. Aber Frau Kite Meiftaer aua Berlin laftt sidi Dicht auf der Ruhe bringeit Da wird ein Zug •bgefertigt — mo Dienetgesprach eriedigt -dort gibt aie AuakOofte - zeigt den Weg zur NSV Immer rat sie, bilft sie. - Hilf audi Du den Frauen nod Mannern der Reidisbahn, »tell keine unnčtigeo Fragei^ wo Ausbange und FabrplSo« Aiukoaft gebea.
* Wann Du Dir nom ArbeiMplsts »udiil t D«r Reidttbaka hw* D# Ibr	leb«ndigea,
ieiereeaaotee Ria—ti Meet willkomnieo. Komm tu um* M«idung fOr den RinMiU Qber d#» zuftlindige ArbeitMim.
RSdcr mQesen rollen fQr den Siegt
Kriianje krompirja i paradižnikom je uspelo po triletnih poskusih vzgojitelju rastlin Baclc-u ▼ Hdrse-ju pri Hobru. Cvet tega novega krompirja je podoben paradižnemu cvetju, medtem ko izgleda rastlina sama kakor navadna krompirjeva rastlina. Gomolj, ki so mu dali ime H6rse, ima rumeno meso in je nekoliko močnat. Okus se »eveda tudi razlikuje od ostalega krompirje.
Letoa )e minulo Ж6 let, odkar je umri ago dovinsko znani avstrijski feldmaršal grof Ra-detzky, ki ga štejejo med največje vojskovodje svoje dobe. Starejši Gorenjci *e še spominjajo pripovedovanja svojih dedov k) pradedov o vojnih pohodih. ▼ katerih jih Ц vodil Radetzky od zmage do zmage. Gorenjski možje »o stali kot vojaki pod njegovim poveljstvom največ v bojih in vojnah v današnji Italiji, kjer so mu s svojo hrabrostjo pomagali dobojevati njegove največje zmage. V bivši avstrijski in tudi nemški oboroženi sili so najlepše čislali spomin slavnega vojskovodje s tako ^vanim Radetzkyjevtm maršom, koračnico, ki jo je uglasbil slavni skladatelj Johann StrauB (oče) in ki spada med najbolj priljubljene, kar bo verjetno tudi ostala. Grof Josip Radetzky se je rodil kot sin čeških staršev dne 2. novembra 1766. T Trzebnitz-u pri Klattau-u na Češkem, umrl je pa 5. januarja 1856. v Milanu v Italiji.
V nekaterih krajih Nemčije, zlasti tudi v alpskih pokrajinah, so dne 9. In 17. p. m. opazovali žareče ognjene krogle. Podatke, o takih pojavih zbira astronomski urad т Wlenu.
Kakor javlja švicarska poročevalska agencija, je naletel parnik »Generoso« v luki v Marseillu na mino, ki je eksplodirala in težko poškodovala ladjo. Kapitan je bil ubit, več članov posadke pa ranjenih. Povzročena je bila velika stvarna škoda, uničene so bile predvsem velike količine jedilnega olja, jajčnega praška in medu.
Med je najboljše prebavno sredstvo in proti zaprtju. Ko prično otroku rasti zobje, na-maži mu dlesni večkrat na dan z medom. Med zelo pospeši rast zob. Med, pomešan z vinom, zelo okrepi človeka. Med, namazan na kruh, je slaščica za otroke.
Tudi šol* sodelujejo pri sedanjem oboroževalnem programu nemške industrije. V letih 1942./4S. so se učenci alpskih pokrajin sijajno i'zkazah pri nabiranju kosti, cunj In starega papirja. Tudi letos nabirajo šoloobvezni otroci material te vrste ter bodo za nabrane količine odlikovani po predpisih O največji množini oddanih kosti, cunj In starega papirja.
Posledice pomanjkljivega zatemnjevanja poučijo lahkomiselne ljudi šele tedaj, ko že treskajo bombe. V neki občini blizu Welsa so sovražni letalci na preletu odvrgli bombo na nezatemnjeno kmetsko domačijo. Bomba ]• eksplodirala na dvorišču in.)« domačito hudo poškodovala. Druga borftba je pađTW~ na vaško cesto in poškodovala še nekaj domov. Gospodar, ki je slabo zatemnjeval, je ovaden.
Več angleških letal je napadlo nedavno popoldne v bližini Sole pri Stavangerju 4 norveške civiliste, ki so izkopavali krom
pir. Norvežanom, med katerimi je bila tudi neka žena, se je posrečilo, da so s hitrim begom v bližnji senik ušli sovražnikovemu napadu ter se nepoškodovani rešili.
Odkar kontrolirajo Japonci pretežni del svetovne proizvodnje kositra, so morali tudi Američani hudo omejiti potrošnjo bele kovine, ki se uporablja za Izdelovanje konzerv-nih ikatel. To pomeni za Američane hud udarec, kajti nikjer na svetu ne trošijo toliko konzerv, kakor prav v Ameriki. Sedaj bodo tudi v Ameriki pričeli izdelovati konzervne škatle iz tanke aluminijaste pločevine. Pred vojno so se temu upirali, češ da je aluminij predrag. V vojnih letih pa »o cene beli pločevini izredno narasle, medtem ko se je aluminij pocenil za 25%. Vojni produkcijski urad v Zedinjenih državah je za izdelovanje kon-zervnih škatel zaenkrat določil kontingent aluminija v vrednosti 7 milijonov dolarjev.
Todtov« nagrada j* bila letos s FOhrerje-vim dekretom podeljena devetorici nemških izumiteljev. Vsak odlikovanec s Todtovo nagrado prejme častno iglo v zlatu.
Dan faiiitiin« oarodn« ialoatL Ker j« lani 8. septembra Badoglio izdal svoj narod, j« italijanska socialna republika odredila, da se mora ta dan smatrati za dan žalovanja.
Neki nemški ilustrirani časopis ]е nedavno objavil prve slike o nemških oboroževalnih podjetjih, ki (*ratujejo pod zemljo. V tej zvezi poročajo listi, da so taka podjetja nedosegljiva za sovražne bonUae in so obenem dokaz neumornega nemškega oboroževanja. So podjetja, ki so nameščena v umetnih velikih jamah pod visokimi gorami. Taka podjetja obratujejo noč in dan. Za gradnjo so si izbrali taka mesta, kjer je bilo mogoče zgraditi jame v živi skali. Tako ni bilo treba sten obzidati, temveč je zadostovalo, da so zbetonirali t)a in postavili stroje. Tudi pisarniški prostori z direkcijo so nameščeni pod zemljo.
Post I* prastara čtoveika ustanova; ne izvira šele iz dobe krščanstva. Tudi v drugih verstvih poznajo post, ki pomeni očiščevanje. Izkazalo se je, da bi bilo treba post za-povedati, če bi ga že ne predpisovala verstva. Post je potreben telesu prav tako kakor hrana, seveda ob svojem času. Hrano moramo uživati redno, toda tudi redni poet je potreben, to se pravi v primernih presledkih, v skladu z ritmom narave. Zdravniki bodo prav radi pritrdili, da je za post najprimernejši čae konec zime. Predvelikonočni post je toreij potreben i* zdravstvenih razlogov.
Bitka pri Sedann 1. septembra leta 1870. je
prinesla Nemcem odločilno zmago nad cesarsko Francijo. V tej bitki je Moltke popolnoma obkrožil francoskega vrhovnega poveljnika Mac Mahona in po enodnevni bitki prisilil Francoz* k predali. Nemci so zaieU •IM.OOO m O:, 558 topov ter ceeerta Ns^leonar ki je bil pri četah. Francozi so v bitki zgubili 17.000 mož, Nemci pa 9000. Tudi v tej vojni so se odigrali pri Sedanu odločilni dogodki, ker je nemška vojska najprej predrla faaladierovo bojno črto, to je podaljšano Ma-o'notovo črto.
Ce se kozarec za vkuhanje noče zapreti!
Neuspehi pri vkuhanju imajo lahko različne vzroke, katerih ugotovitev ni vedno lahka. Večkrat so samo male netočnosti pri vpoštevanju predpisov, ki dovedejo do neuspeha in ki povzroče mnogo jeze, zraven tega pa še zgube. Zato naj opozorimo na neke zvijače, na katere se večkrat premalo pazi, od katerih pa je mnogokrat odvisen uspeh. — 1. Gumijasti obroči, ki se danes dobavljajo, zahtevajo bolj močan pritisk vzmeti oziroma loka. 1. Z ozirom na material za vzmeti ali loke, s katerim dandane# razpolagamo, je priporočljivo, da se da loku pred položitvijo z izravnanjem večja sila napenjanja. 3. Kdor dela z aparatom, naj n* pozabi, takoj po tem, ko ga je vzel iz vroč# vode, da vzmeti naknadno močno napne. Ravno v pojačanem pritisku loka oziroma vzmeti, pred vsem pa v naknadnem priteg-njenju vzmeti na aparatu je večkrat skrivnost uspeha. — Loki in vzmeti se seveda morejo šele odvzeti, ko »o se kozar<M ohladili.
Pomilostttev
Chef dw Zivilverwaltung in den beaeWen Gebieten Kflmtens und Krains )e po PoiHt. sche Srafkammer radi aktivnega sodelovanja z banditi na smrt obsojene Franze Prenv-ka iz Mannsburga, Johanna Kokala iz Wi-sche, Mario Kalan iz Laaka in Aloisio Dolgan iz Zagreba pomilostil in jim )е spremenil smrtno kazen v kazen ječe 20 let.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Prezident Rupnik — generalni inšpektor Slovenskega domobranstva. Na mogočnem manifestacijskem zborovanju, ki se je predpreteklo nedeljo vršilo v unionski dvorani т Ljubljani in ki so se ga udeležili najviStl predstavniki: f^-ObergruppenfOhrer in general policije Erwin Rdsener, prezident ge-neral Leon Rupnik in škof dr. Gregorij Rož-man s svojimi spremljevalci, kakor tudi visoki predstavniki nemških in slovenskih ^ vilnih in vojaških oblasti in na katerem so govorili en zastopnik kmetstva, en zastopnik delavskega stanu, prezident Rupnik to general Rosener, je le ta po končani poč*-stitvi padlih vojakov sporočil, da j* presir dent Rupnik v znak priznanja in zahvale aa delo, ki ga je izvršil v tem letu kot preak dent pokrajinske uprave, imenovan za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva, in mu osebno izročil znake generalnega inšpektorja in začasno listino o imenovanju.
Zaplemba imovin« komunistov. Skižbent
list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine upornikov: Svigla Jožeta, ključavničarja: &k#rk Nade, delavke in SVerlf Zoy*;- gagebntec; бмм МНкхв, cMtak« Bernot Franje in njenih otrok Ivana, Mirkota, Brankota in Vide por. Tomšič; Pleš'kota Stan* kota, monterja mestne plinarne, njegov* *#-ne Ane, gospodinje in hčerke Anioe, dij*' klnje, vseh Iz LVubljane.
A^ITLUHK
Der Btirgenneleter A«r Bt«dt Xraiabnrg.
7221уи,
Adttung!
BW der BeaiitiTM^ung auf Zuweii«ijii|r von Bremih<vli ftind die Antr<te*t«ll«r »erpfliobtet, die vorhandenen HolzToirUte mnmugehmn. Die Antraeateller nehmen gleichzeitig zur Kenntnia, daB eIn vorhan-deiier Vorrat am Breimhola von frUher oder Beechaffung von anderer Gelt# nlcht aunt Веашке berechtlgt.
loh babe nunroehr In dnem Falle fentfceateUt, daB «tn Haua-haltungsToratcHid Im Antra* keinen Vorrat gemeldet hat. Bel dle*em hahe ich jedooh einen Vorrat von 4 rm featgeatellt und daher топ Jeder weiteren Brennholzsuwelaun« auageachlveeen.
Ich werde be* eventuell wiederholeuden Fllllen diene wegen Ver-■toB >ecen die krieKebedingte Bewirta'haftunc dee Holzee fiffentllch an den AnaoUMPtetetn bekanntgeben und vom weiteren HolabeauK auMMhUeOeik
ОрогогПо!
Pri r>redlueti za nakazilo drv ao predlagatelji dolini naznaniti zaloge letih. latofaamo vzamejo na znanje, da niao upravlfenl do dobave, 6* Imafo te kaj zaloge, aU «e ai prenkrbe drva drugod.
T n^eoi primeru aem u«otovll, da druilitaki poglavar ni Javil v predlogu nobene aaloge. Pri nJem aem agoter* 4 m" drv In ga tedaj lakijuAH od vake nadaljnje dobave.
Pri morebHl ponavljajočih ae primerih bom koaoa preatopnlkov proti vojtiov&toiemu goapodaratvu glede kuriva javno objavil na uradni deflki in od nadaljnje dobave lema tekljufil.
КП.: M 6 T t h.
oglasi
Službo dobi
(ioapodinj«, člato, генпо, nad .80 let atapo, vajeno vne(fa go-apodinjiitva in kuhinj«, aprejme boljAa d nižina v Kralnbiirgti. Л'аа oskrba pri d rutini. - Ponudile na K. Bote, Krbg.
4196-1
Starpjfto aamoatojno Mvlljo za po|M>Id»nako lapoal^nje l*fp do-m^a firma т aredlAAu Kraln-hurga. Naslov ae polzve v K. Bote, Krbif.	4197-1
Menjam
KiUvro, doiiro ohranjeno, suuiie-njam 7jt mo4ki '/Лтнк! pl«M. — Ponudbe na K. Bote, Kradn-burg, 4136-15.
kupim tukoj nov ail rabljeni gramofon a ploščami ali dam zanj Kocluiparherd v zameno. Markovltach Marko, Worowetz Nr. 2, P. MBrtendorf - Pettau.
6014-15
Aienjaiu 7 iiieHoev Htaru kttblU'o 7ji (Јогепјикека vola, 500 do 600 Ullogfraiin»v	- Polzve
tu-: OnuM'hltw'h P^er, Strohnin At. S, NaklaM.	4166-16
Menjam nizke тобке čevlje, nove, z luinjeniini p«>dplaU, Ate-vilka 42 — za ietotake v številki 40. Ravnotain ae zamenja tudi tekke, okovane In dobro ohranjene gojzarje #t. 40 za iMtotake, lahke, ne okoVane. — KordeiH-h Anton, BildhHiier In Doniachale.	4140-15
z e n i t v e
l'iMiioiiojiAi, htar '^8 Ipl, žtili um-njH N pn prowMm dfklptom, пвј-гпЈ<1 Gorenjku ali Atajtrko o<l Ti do 28 let, v Bvrho ienltve. Pngoj: (лх1па 7,unanjt»Ht In zve Htolm. Le reene ponudbe л sliko na Kar. Bote, Krainburg, poti >Zvesta ljubezen«. 4134-21
(><mpod, grednj« vellkoetl, od 165 do 170 cm visok, želi spoznati gospodično z dobrim, prijaznim značajem. Lahko je tudi vdova brez otrok. Ponudbe na Kar. Bote, Klagenfurt. pod At. 6066-21.
železničar, srednje starosti, želi spoznati gospodično od 20 do 30 let; vdove brez otrok niso izključene. Slika zaželena, poslati na K. Bote, Kralnburg, pod značko: »Zvesta ljubezen«.
4156-21
Rokodelec lAče nčveeto, ki bi Imela svoj laetnl dom. Dopisi na K. Bote, Klagenfurt, pod
»št. 6050-21«._
Vdovec, 40 let, obrtnik, z malim posestvom, rabi gospodinjo vajeno tudi kmetsklh del. V slučaju sporazuma mogoče tudi ženltev. Cen j. dopise na K. B., Kralnburg, pod »PoStena«.
_4122-21
Kateri mož, vojni poškodovanec, želi ljubeznivo, dobro ien-ko. Poseduje laetno stanovanje, denar v gotovini in erčkanega sinčka. Stara som 23 let, ljubiteljica glaabe In narave. - Dopise s sliko ПА K. B..	' pod »Poštena ere^a«. 4196-21
# laggblJeao
IzgubU »eiii v Krainburgu Kennkttrtio na taie Igniiz Frfth-llch. Odda me na nojgovo |nw
all 1141 K. Bote, Krbg., proti nagradi.	4201-3S
Razno
Na^la se je volnen« temoo-modra joploa od KaakMrw#g do Am Hang. Poizv« м na K. B, Kralnburg.	4190-3$
Kmetovalci pomor! BemeiMko
pšenico, rž In ječmen doMto pri' Piuigerschek, Krftioburg • Wart. Ne zalogi tucK "-'""tu graliora.	ЧЈвб-М
ЖАЖУАХ>А
Povodom »mrtl п«»>ца pre оЛМ», gon>oda
гадЈгсвтА аожптеожл, AWoMdj# K. I. D.,
.чв t*m polwn pr&v игАпо Мк-hvaljiijemo ravnaieljiitTu KID.. K. duhovniku, OMbju M«nil-.4кека oddelka, durovalccm vencev in cvetja, kakor tudi veacn kt lie oteta apremlH na njegovi poel»dn}l хмплМ poU. Vnem — Bog povrni!
AQIIng, T oktobru 1*4*.
SmUna Ooatitaoli.
NMi т#6 m# bo prišel domov najtn ljubljeni, edini
luei KornilBcher.
Obergelrelter,
o)en T. lebnmrje WIS. Ita peto >bletnloo »vode vojetke elutbe, Ine 30. evguete Ш4., mej* j« ,rl жгеЛпет nepedu anrtn« m-let. Ш redno MiNiaHl.
PulnMl mo me Ж Tojalkiml latmi k njegovim mrtvim te iirliem ne laetno pokopallt^r
Trdgern v KUmtivt, v meeeott eepterabm 1в44.
melrnjoče mem*. o4e In
eorodnlU.
* Potrti T laloatl naximnja-mo таап »orodnlkoni in znanom MhK> TMt, *a j« dne le. aiVKuate IMl p*d«l na Taho-(lu T ev#t# mladuaM M W na* <l</brl, n*d VM l}ublj«al min In brat
johann SchoBteritich.
aefraltar im fanmar-JUgar
Končana — Janko — Troja trnjera j* pot, molit#* na#a p« k irrobu Tvojatmi hiti od tod. SvocntaJaJI« m* r molitvi;
v темо« Mpleiubni MM.
■alnjoOli bratj« In (Mtrl
Prejeli m*no i&loAtno veHt. tT dm Je naš ljubi aln, brat in seetiift
Stonialaus Moutz.
a*(r«iur,
(IM Ж. avguiiU leu. pad«l na «ev«mt fronti T staroatl 30 l#( in naa j« npuatU ▼ n«lam«rnl iAloatl.
Naj ti bo lahka t ij* letnlla. dragi Stanke!
Pozdravljajo Te tudi Hriber ukl avonovl Matere Bc4je пн Hrlbcu.
Priporočamo ga v pobotnu molitev in blag sptvmln.
Weltenetein bel Oonoblt«, v avguntu 1944.
lalnjo« oeWI:
mama Am*Wja, aeeti« IKal, To. al. Karu In Bocallja, bratje Loneno, JohaoB, Anton, Fram (Boldat) tn Xail, aeetrl« In va oetalo eoroditvo.
• V globukl taloetl »puruin TP ШО vrnem aorodnlkom, pri-.leljem In »naneem »aloeliu iluetiio veet, da je dne 16. av-,ueU 1944. padel na VxhoUu iis4 ljubljeni, najmlaj« liii. o rat In nečak
Franz Lourinz.
Oienadlei,
cvetoči mladoetl 30 tih let. Počivaj v miru, dragi Frani, i, .11 lahka naj TI bo tuja aemlja' Na ivldenje pri Viemogučeni. „jer nI ločitve.
priporočamo ga v blag epu .lin lil v p</boino molitev.
Hurgfttall, v aepteinbru IIMI
.InjoAa mati, bratje Is neetr, ter oetalo mero letve.
v eobolo, dtM 2!). lepl, 1044.. »mo naAega ljubljenega mina lii brata
Franza Jorz.
»ima poaeetnlka,
v te*kl beti dotnaAI aamljl pre
puatlH.
Vrnem aorodnlkoni. prijateljem Iti znanoenv, Id »o v nail globoki laloitl aoeuetTovalt In našemu Francu v IjuhMnl krain« veno« evetja darovali, ga na njegovi zadnji poti apramljali, prav poeebno onim, ki mo ga >lo groba noalll, la poalorlln« peeml, bemed« In molitve, velja imAa najprlurAnejAa lahvala.
I жииаоћ, Suhadoie. KlagentMrt. v septembru 1944.
DmUna Јато MVatova.
IJpar In vnntl.
Vnem eorodDikuni, prijateljem in manoeoi naananjamo la-loatno veat, da nam j# naša lana In mmnta ,go»pa
Mnrlo SohumL
poeemtaioa,
po dolgi, mwAol botmani, v жај lepit doW « M, aa v*dmo aa-
"'pogrA $a Ml v рШк, tee Л1. meptambra IMi. ob 1 «rl ta Mia laloatt. Am «lmamd (gtrutevo), na no#« рокораМИе
V Krainburg*.
Oh W Р*4МИ ae Mowno aa-
livaljujwno vaem, Id a#a a naml KoAuaivovaH. ж1е#У vaem ao-vaManom pokojnloa, In |p v tako taatnem Itevthi mtiraoafi n« ii]an< ladnjl pot],
Ш MavMoo a«#tje W rwtih — Bog pWa# ItTvlnburg, Am Mraad. I. oktobra *44.
malajo« oaWI