Poštnina plačana ▼ gotovini.	Posamezna	številka	1.25	Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo i« t Mariboru, Ruška cesta, poštni predeli 22. Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se me sprejemalo. Uprava: Maribor, Ruška ce*ta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih o glasov trgovske g« značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stane pe- titna enostolpaa vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 72.	Sreda 3. septembra 1930.	Leto V.
Požetki političnega gibanja.
Javno življenje ne miruje.
Zgodovina nas vedno uči, da je javno življenje in njega razvoj produkt izkristaliziranih mišljenj. Krista-liziranje mišljenj in nazorov pa imenujemo politiko, ki ureja kot rezultanta javno življenje. V politiki se zagovarjajo slabi in dobri nazori, slaba in dobra socijalna ali gospodarska politika. In kadar zmaguje politika, ki služi najširšim interesom, splošnosti, tedaj je politika na pravi poti, je demokratična in realna. V taki realni politiki ni treba terorja, ki je kaj rad pristranski in poganja vedno več mišljenj od sebe ter pravzaprav sam sebe izolira.
V	Španiji je vladala reakcija. Uvedli so diktaturo Prima de Rivera in njegovega naslednika. Vrnili bi se politiki in kralj zopet radi k ustavnemu življenju, toda vse polno ovir in politična negotovost straši sedanje oblastnike pred bodočnostjo, ker se v dobi sedmih let mišljenje državljanov ni konsolidiralo, marveč se je le odvrnilo od interesov današnje državne politike, kar je razumljivo, ker so bile vse državne zadeve izven javne diskusije. Španija je danes v težkem položaju, ker je živela v zmoti, da se da razvoj mišljenj organizirati brez diskusije.
Turški vladar Kemal-paša je vladal absolutistično in ni pripuščal političnega gibanja. Uvidel pa je, da njegovo stališče ne more vplivati ugodno na razvoj in je dovolil, da se je osnovala opozicijonalna stranka.
Tudi pri nas se pojavlja neka skupina javnih naprednih delavcev, ki skuša ustvariti med narodom politično mišljenje za uveljavljenje namenov, ki jih ima stanje po šestem januarju. Ta pojav je političnega značaja in ima namen podpreti državno politiko, politiko sedanje vladavine. Tvorba hoče prevzeti politično vlogo za celo državo ter pritegniti v svoj krog čim več, predvsem gospodarskih krogov, ki bodo poleg raznih podjetniških korporacij tvorili novo politično grupacijo.
Nikjer še sicer ni izrečeno to mišljenje o tej najnovejši akciji, vendar pa utegne biti verjetna, ker s tem prihajajo zopet v javno areno ljudje, ki v zadnjem času niso imeli te prilike.
Teza politike za ozdravljenje razmer je važen pojav, ki znači mnogo uvidevnosti. Kljub temu bo pa potrebno, da se omogoči udejstvovanje tudi onim slojem, ki iščejo v državi socijalnopolitične in delavskovarstve-ne pravice. Zastopanje teh pravic ni samo razredno v ožjem pomenu besede, ampak je eminentne politične važnosti. Sedanji režim [e hotel predvsem ali morda izključno zadostno utemeljiti edinstvenost države; s tem pa nedvomno ni mislil ali hotel pri-krajševati delavskih pravic, ki pa pridejo gotovo zopet v večjo nevarnost, ko nastopijo normalne parlamentarne razmere.
Iz tega razloga bi bilo nujno^ potrebno, da tudi delavstvo misli na svojo bodočnost ter se s svoje strani uveljavi čim bo to mogoče, in sicer to tembolj opravičeno, ker je ravno delavstvo odpočetka in dosledno vztrajalo na edinstvenosti države. — Mislimo, da ta doslednost ni trmoglavost!
Krvavi 1. september v Budimpešti.
150.000 delavcev demonstrira na budimpeštanskih ulicah. — Policija izzvala izgrede in navalila na delavce. — Vojaštvo, strojne puške in tanki v akciji. — Dva mrtva in več 100 ranjenih.
Emigranta Avgusta Košutlča, ki
je prispel v Ameriko s ponarejenim potnim listom, so oblasti zavrnile.
Vodstvo socijalno - demokratične stranke je za 1. septembra nameravalo v Budimpešti organiziran pohod delavskih mas po mestnih ulicah, ki naj bi vlado opozoril na nevzdržne socijalne razmere, na bedo in lakoto, ki vlada med desettisoči nezaposlenih.
Demonstracije je vlada prepovedala. Vodstvo socijalno-demokratič-ne stranke pa je zato pozvalo delavstvo, da naj gre kljub temu na cesto in naj demonstrira v posameznih skupinah, na način kot bi šlo na promenado, ker šetanja po ulicah nihče zabraniti ne more.
Dopoldanska demonstracija, katere se je udeležilo 150.000 delavcev in delavk, je potekla v največjem redu. Na cestah, po katerih se je razvila delavska promenada, je izgleda-
lo	kot v mravljišču. Iz vrst demonstrantov pa so padali klici: Dajte nam dela, dajte nam kruha! Doli z buržuazijo! Doli s terorjem!
Vse bi se bilo izteklo mirno, da ni vmes posegla policija, ki je ataki-rala v ulici Benczur in na Andrassy-jevi cesti številne skupine demonstrantov in oddala pri tem več slepih strelov v zrak. To pa je bilo povod za nadaljne krvave dogodke, ki so se odigrali s kinematografsko naglico.
Množica je pritisnila na policijo. Raztrgala je cestni tlak. demolirala
klopi in je tako oborožena stopila policiji nasproti, ki je začela streljati z revolverji. Ko so padli prvi ranjenci, je množica ljudi, ki jo cenijo na okoli 40.000, pobesnela. V tem hipu pa so na številnih avtomobilih prispeli orožniki in vojaštvo posegli v boj. Razvnela se je prava bitka, v kateri so pokale puške in drdrale strojnice. Mase pa so postavile barikade, za katerimi so se branile od strelov in naskokov soldateske. Končno so posegli v boj tudi tanki. Šele po večurnem boju se je množica demonstrantov razkropila.
Na bojišču je ostalo par sto ranjencev in pa dva mrtva.
Te demonstracije so bile nastop madžarskega delavstva proti reakciji po tolikih letih terorja. Iz obnašanja madžarske reakcije pa je posneti, da jo je ta ogromni nastop delavstva popolnoma zmedel in da je v tej svoji nervoznosti ukazala prelivati delavsko kri. Koliko ji bo to koristilo, bo pokazala bodočnost.
Pohod delavstva pa je dokazal, da ima madžarski narod druge skrbi in druge misli kakor pa siti aristokrati, ki se bavijo z načrti habsburške restavracije. Delavstvo je tisti faktor, ki bi znalo in moglo v odločilnem trenutku spletkam madžarskih grofov napraviti konec v interesu svetovnega miru.
Rovarlenie proti demokraciji v srednji
Evropi.
Habsburški monarhisti, heimwehrovci in makedonski komiti v objemu. — Vanče Mihajlov in general Sarkotič v St. Poltnu. — Avstrijsko delavstvo z Jugoslavijo proti Habsburgovcem.
Ponovno smo že povdarjali in še povdarjamo1, da je v obrani proti habsburškim pučistom edini zaveznik Jugoslavije avstrijsko delavstvo. Kakor hitro bi se posrečilo avstrijski reakciji zlomiti dobro organizirani odpor svojega delavstva, bi nastala tudi za našo državo velika nevarnost. Ne samo na severu po aspiracijah habsburških monarhistov, temveč tudi na zapadu in jugu. Fašizem v Bolgariji in Italiji dela z avstrijskimi pučisti roko v roki. Kako smo-treno gredo ti krogi za svojim, ciljem, dokazuje dejstvo, da so pritegnili v svojo akcijo tudi makedonski komite. Na ta način hočejo skleniti obroč okrog osovražene Jugoslavije: madžarski in avstrijski monarhisti, italijanski fašisti, bolgarski komiti. Drug drugega vredna družba. Edino avstrijsko delavstvo se je postavilo v bran tem poizkusom in odkriva njih zahrbtne komplote. (To jo tisto delavstvo, katerega zlasti slovensko katoliško časopisje sistematično obrekuje.)
Delavski dnevnik »Der Abend« je priobčil te dni važna odkritja, ki jih v izvlečku navajamo:
Istočasno, ko je budimpeštan-ska policija mobilizirana, da prepreči tajni prihod Zite Habsburške in njenega sina Otona, »zakonitega ogrskega kralja«, ko se odkrivajo v Jugoslaviji zarote terorističnih organizacij, ki jih ustanavlja neka prijazna soseda, in ko se vrše v Trstu priprave za nov monstre-proces pro-
ti slovanski manjšini, so se sestali v St. Poltnu k tajni konferenci revolu-cijonarni makedonski komiti z Ivanom Gavrilovim in Vančem Mihajlo-vim, katerim se je pridružil tudi zaupnik gospe Cite Habsburške in prijatelj avstrijskega vojnega ministra, general Sarkotič, baje kot zastopnik »nezadovoljnih« Hrvatov. Ker Sarkotič svoj čas ni hotel dati zaobljube, da hoče biti lojalen jugoslovanski državljan, mu jugoslovanska vlada ni priznala penzije. Razžaljen je odšel na Dunaj, kjer so mu monarhisti izposlovali avstrijsko generalsko penzijo in kjer zdaj rovari proti Jugoslaviji. Njegovemu ožjemu krogu pripada bivši avstrijski oficir Per-čevič, pri katerem stanuje Jelič, ki se je tudi udeležil konference v St. Poltnu. V Perčevičevem stanovanju se urejuje tudi hrvatski emigrantski list »Grič«, ki ga finančno podpira dr. Friedrich Wiesner, bivši c. in kr. minister in načelnik tiskovnega urada, ki je pomagal pri sestavi ultimata Srbiji leta 1914. Zanimivo je, da sestavki, ki jih prinaša »Grič«, izidejo že vedno en dan prej v klerikalni »Reichspost«,« torej v glasilu prelata dr. Seipla, kateremu so naši klerikalci napisali že več slavospevov. Avstrijski vojni minister Vaugoin, velik protektor Heiimvehra (ki hoče v slučaju vojne med Italijo in Jugoslavijo osigurati fašistom prosto pot skozi Koroško), je tudi velik prijatelj generala Sarkotiča in ga je zadnjič tudi vzel s seboj v
Enns k izpitom gojencev tamošnje oficirske šole (ki se, kakor nalašč, vršijo vsako leto 17. avgusta, na dan rojstva cesarja Karla Zadnjega), kjer je Sarkotič počastil novo pečene oficirje s patriotično govoranco. Zato tudi ni nič čudnega, da ima med tremi kandidati na izpraznjeno mesto voditeljev Heiimvehra, mesto majorja Pabsta, general Sarkotič največ šans.
Med Heirmvehri igra zadnji čas važno vlogo tudi neki Georg Kan-čev, bolgarski kavalerijski major, ki se udeležuje njihovih manifestacij in na njih govori in deli avstrijskim heimwehrskim veljakom svetinje in redove bolgarskih fašistov.
»Der Abend« ugotavlja: Nič čudnega ni, če je Heiimvehr povsod udeležena, kjer gre proti demokraciji in da je soudeležena pri temnem rova-renju proti sosedi Jugoslaviji.
In list zaključuje: Kar se avstrijskega delavstva tiče, mu ne bo mogel nihče očitati, da bi mirno prenašalo rovarenje onih elementov, ki so sokrivi propada parlamentarizma v Jugoslaviji. Pred vsem pa je avstrijsko delavstvo nepomirljiv nasprotnik vseh onih, ki bi kakorkoli hoteli Habsburgovcem pomagati zopet do prestola.
Proti Habsburgovcem se avstrijsko delavstvo ne bo pomišljalo zvezati se s komurkoli. Proti temu sovražniku mu je vsak zaveznik dobrodošel. Ne bo se ustrašilo niti zveze z današnjo Jugoslavijo.
Socijalna demokracija postaja vaien politični činitelj.
Mnenje merodajnega drž. funkcijo-
narja o socijalni demokraciji.
V uvodnem članku beograjske »Politike« z dne 31. avg. piše eden najodličnejših državnih funkcionarjev v zunanji politiki, ki označuje svoje članke s šifro X. Y. Z., o socijalni demokraciji sledeče:
Povsod v industrijsko razvitih državah se delavski sloji vedno bolj zbirajo v socialističnih vrstah. Po pravici vidijo v socijalni demokraciji edino silo, ki je v stanju, da svet izvleče iz nevarne gospodarske krize. Dočim komunistične stranke na vseh straneh' izgubljajo na članstvu, postaja socijalna demokracija resen po-litlčni činilec v celi Evropi.____
Za pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev.
Intervencija Saveza privatnih nameščencev za razširjenje pokojninskega zavarovanja na celo državo.
V današnjih razmerah je pokojninsko zavarovanje nujno potrebno za vse delovne sloje. Za bivšo Slovenijo in Dalmacijo že obstoji pokojninsko zavarovanje za privatne nameščence. Potrebno je, da se to zavarovanje raztegne na vso državo.
V ta namen je bila v torek in sredo deputacija privatnih nameščencev iz Zagreba v Beogradu, kjer je intervenirala pri ministru socijalne politike za uvedbo pokojninskega zavarovanja za vso državo. Deputacija se je oglasila tudi pri drugih pristojnih ministrih ter tajništvu delavskih zbornic._______
Novi kolki. Uprava državnih monopolov je izdala dne 1. septembra nove kolke po 0.50, 1, 3 in 5 Din.
Poljski parlament razpuščen.
Bolgarska politika.
Demokrati se pogajajo.
V	Varni so se te dni shajali razni politiki in kralj Boris. Pomembno je zlasti, da se demokratski voditelj Malinov pogaja s kraljem in predsednikom vlade, najbrže v svrho sodelovanja z vlado. Ob posvetovanjih v Varni sta se mudila tam tudi voditelj agrarcev Markov in socijalni demokrat Sakazov. Namen teh sestankov utegne biti posledica intervencije angleške delavske vlade, ki je opozorila Bolgarijo, da zaustavi revolucijonarne akcije makedonstvu-jočih.__________________________
Revolucija v Peruju v Južni Ameriki.
Revolucijonarji med seboj needini.
Po izbruhu revolucije je predsednik peruanske vlade Lequia, ker ni hotel ugoditi oficirski zvezi, da bi nje člana imenoval predsednikom vlade, bežal na angleškem parniku v Panamo. Nove vlade, ki jo je sestavil general Ponche, niso priznali vsi revolucijonarji; zlasti se ji je upiral Sanchez Cero, ki je bil glavni propagandist za revolucijo. Očital je vladi, da je premalo revolucijonarna in dobil večino. Razkol med revolucijonarji se je hitro širil in pretil, da nastane anarhija. Sanchez Cero se je odpeljal z letalom« v Limo, se posvetoval z vlado Poncheja in nato prevzel predsedstvo vlade Sanchez Cero sam. V vlado je imenoval ge-nerale-častnike in izdal oklic na narod, da ni več spora med revolucijonarji. Po vseh centrih, zlasti tudi v Limi, je nastala prava anarhija, ki so jo zadušili z obsednim stanjem in vojaško silo. Izvirnih poročil o dogodkih v Peruju ni, ker ie uvedena naj strožja cenzura.____________
Habsburžani predmet spora madžarskih grofov.
Za Otona Habsburžana se tepejo.
Mnogo se je pisalo, da morda pride Oton Habsburžan, ko postane polnoleten, na Madžarsko. Oficijel-na javnost se je pa zbala groženj inozemstva za slučaj vrnitve Habsburžana na Madžarsko. Predsednik vlade Bethlen je zaraditega izdal najstrožje policijske odredbe za ta slučaj, da prepreči eventuelni puč. Legitimist grof Zichy je zaraditega objavil pismo na predsednika vlade, v katerem mu- očita, da žali madžarski narod in čast madžarske dinastije ter mora odstopiti od vlade. Grof Bethlen je izjavil svojemu nedavnemu prijatelju in sotrudniku, da sicer ne odobrava ukrepov policije in da je rešitev kraljevskega vprašanja zadeva ustavne zakonodaje. Bethlen uvede proti policijskim uradnikom disciplinarni postopek.
Tone Maček:	20
Ženin iz Amerike.
Mati je molčala. Še vedno ni mogla verjeti, da bi bilo vse to potrebno. Za dva tedna je 'Tilka telesno skoraj popolnoma ozdravela. Na njenih bledih licih se je pojavila lahka rdečica, kakor cvetje zapoznelih jesenskih rož. Med boleznijo ie precej shujšala, njeno telo je postalo nežnejše, prsti njenih rok so postali skoraj prozorni. Vse to ni škodilo njeni lepoti, zdela se je še bolj dražestna, kakor krhka porcelanasta punica z brezizraznimi steklenimi očmi. Cele dneve je presedela v top-
lo	zakurjeni sobi na postelji ali na klopi za pečjo, in oprta na obe roki, se ie zibala z gornjim telesom v desno in levo in je polglasno in monotono pela predse:
»Pa moj fantič se izmed vseli pozna...«
Nikdar ni izrazila kake želje. Molče je zjutraj vstala, ko ji je mati dala obleko in molče je ubogala, kadar ji je velela naj leže. Nikdar ni rekla, da je lačna ali žejna, molče je jedla, kar ji je prinesla mati. Ta se je tolažila, da bo že bolje, to je še posledica prestane bolezni; če ne prej, spomladi ji bo bivanje v naravi
Pilsudski s svojo
Predsednik poljske republike Moscicki je v soboto, dne 30. avg. razpustil poljski parlament (sejm) na predlog predsednika vlade. 2e, ko je maršal Pilsudski, ki je prej psoval in zmerjal parlament in poslance, prevzel predsedstvo vlade, je bilo pričakovati, da se je Pilsudski dogovoril z žlahto in vojaštvom ter da hoče, če ne gre parlamentarnim potom«, nasilno izvesti reformo ustave in volilne pravice. Pilsudski in žlahta zahtevajo, da dobi predsednik republike več pravic in te pravice naj se vzame poljskemu narodu.
Na vladni seji dne 29. avgusta je bil sklenjen razpust sejma. Predsednik republike utemeljuje razpust sejma s tem«, da ni mogel uveljavljati potrebnih zakonov in smatra, da je izprememba ustave najvažnejša zadeva. Volitve v sejm razpisuje predsednik na dan 16. novembra, v senat pa na dan 23. novembra 1930.
Opozicijonalne stranke, med katerimi so tudi socijani demokrati, so nameravale prirediti 14. septembra po vseh mestih velike demonstracije proti maršalu Pilsudskemu, ki meni, da je prišel njegov čas, v katerem bo utegnil z diktatoričnimi metodami vzeti narodu dosedanje demokratične pravice.
Pilsudski reformira.
Pilsudski namerava predvsem razpustiti parlament in razpisati nove volitve z močno nacijonalno volilno parolo z ozirom na izjave nemških politikov (Treviranus).
V	zadnjem »Kmetskem listu« se nekdo, ki mora stati blizu javnim delavcem, norčuje iz doslednosti v političnem prepričanju, češ, da se na svetu vse izpreminja in da je doslednost nezmiselna trmoglavost.
Res je, da se svet in življenje izpreminjata, toda razvijata se v zmislu napredka, ne pa v zmislu nazadovanja ali reakcije.
Razvoj je trajen, toda ne dela skokov. Če pa dorasel človek danes trdi, da je belo to, o čemer je včeraj trdil, da je črno, potem se mu mora očitati ne samo, da mu manjka doslednosti, ampak se mora opravičeno dvomiti, ali ima sploh kakšno iskreno prepričanje in ni samo navaden konjunkturist.
Do današnjih razmer je ravno prišlo, ker ni bilo načelne doslednosti. Vsak človek ima načela, če je resen; načela, kako se naj najboljše urede pravične socijalne razmere
zopet zbudilo dušo. Skušala je hčer razvedriti z delom. Prinesla ji je šivanje. Vzela ga je v roke in začela brez smisla vbadati vsevprek, priši-la je en rokav k drugemu, krpo je prišila na celo mesto, luknjo je pa pustila. Prinesla ji je vezenje, s katerim je imela poprej toliko veselja. Gledala je delo nekaj časa v svojih rokah, potem pa, kakor da se je nečesa spomnila, je vrgla vse skup na tla. Edino delo, ki ga je počasi o-pravljala, je bilo, da je luščila fižol in koruzo. Držala se je pri tem resno, kakor da opravlja važno delo. Včasih se ji je pa obraz nenadoma raztegnil in začela se je nenadoma smejati na ves glas. Zopet drugič ji je zasenčil obraz izraz velike bolesti in pretresljivo ie plakata po cele pol ure. Včasih je nenadoma vstala in se začela oblačiti, iskati čevlje in jopico.
»Kam pa misliš iti?« jo je s skrbjo vprašala mati.
»Na kolodvor grem. On pride.«
»Saj ga ne bo danes. Le ostani.«
»Pa mi je pisal, da pride.«
»Že, že, ampak ne danes. Jutri.«
S prigovarjanjem in zvijačo se je navadno posrečilo, da jo ie pridržala. Včasih je zahtevala svojo hranilno škatljo. Mati je skrila ves
maršalsko palico.
Dalje hoče izvesti revizijo ustave, za katero se vrši boj med večino parlamenta in Pilsudskijevo manjšino že par let.
*
Pilsudskijeva soldateska na delu.
Štirje častniki napadejo podpredsednika parlamenta Dombskega.
Slovenski klerikalci poveličujejo Pilsudskega. ki s plemstvom in vojaštvom preganja večino parlamenta. Dne 29. avgusta so pa v varšavskem predmestju napadli trije častniki in en podčastnik podpredsednika poljskega parlamenta, kme-tiškega voditelja in poslanca Ivana Dombskega. Dombski se ie mudil ob pol osmih zvečer v svojem vrtu, pristopijo imenovani štirje k plotu vrta in pozovejo Dombskega, da stopi na cesto, ker mu imajo sporočiti važne stvari. Nedaleč sta stala še dva častnika očividno na straži. Dombski je izjavil, da bi bil primernejši prostor za taka poročila stanovanje. Ko je Dombski prijel za kljuko vežnih vrat, sta skočila nanj en častnik in podčastnik ter ga obdelavala s pestmi po glavi in prsih, da je bil Dombski popolnoma omoten. Ko je poslančeva gospodinja začula pretep, je prihitela ter se postavila med napadalca in Dombskega. Vrišč pa je privabil tudi sosede, na kar so napadalci pobegnili. Dombski je pomemben voditelj centralne leve o-pozicije, ki ga je nedavno Pilsudski najbolj opsoval. Sodeloval ie že v vladi in pri sklepanju poljsko-ruske-ga miru ter velja kot prepričan demokrat.
ozir. človeška družba. Doslednost v teh načelih ne more biti trmoglavost, ampak more biti le resnost, zavest in značajnost. Razumljivo pa je. da se življenje razvija po neprilikah, ki pa načel in doslednosti ne morejo omajati, čeprav omajajo posameznike.
Indija in Anglija.
Levi nacijonalisti proti sporazumu.
Indijski nacijonalisti, zmernejši namreč, se posvetujeo z Gandijem v ječi in podkraljem Irvinom. Sestavljajo baje že načrt o indijski samoupravi, o katerem pa javnosti ne poročajo. Spričo teh pogajanj so radikalni nacijonalisti nanovo pričeli z revolucijonarnimi akcijami in je bil ves odbor nacijonalističnih voditeljev aretiran. Izvršenih je bilo več bombnih atentatov. Tako je bila v Kalkuti vržena bomba v predmestju na policijsko stražnico.
papirnati denar in je pustila v nji samo bakren, niklast in srebrn drobiž. Tega je potem preštevala Tilka ter cele poldncve delala račune in beležke na papir.
»Novo posteljo, široko, za dva, zibelko, kravo, dva lonca za fuksije, Zakrajškov grunt, ne, tega nočem, bi ga zapila ...,« je mrmrala predse.
Iz Ljubljane je prišla pošiljka. V veliki kuverti je bila hranilna knjižica banke in dopis, s katerim, se Tilka Žagajeva obvešča, da ji je Slovenska Podporna Jednota iz Čikaga potom nje nakazala 600 dolarjev kot posmrtnino za ponesrečenim Tonetom. Denar je naložen na hranilno knjižico, s katero lahko razpolaga.
Tone je torej še po smrti skrbel za svojo zaročenko. Bili sta preskrbljeni z vsem in bi lahko mirno preživljali svoje dneve. A mati bi se bila rada odpovedala vsemu, če bi ji bila hčer zdrava in vesela kakor nekdaj.
Nekega dne pa jo je posetil Tonetov brat iz Rečice, ki je gospodaril na domačiji. Slišal je marsikaj govoriti o bogati Tonetovi zapuščini, ki so jo prejele Zagajeve. Mislil si je, mogoče bom pa še jaz česa deležen. Ko je prejel od občine oblastveno potrdilo o bratovi smrti, ki je pri-
Pristaši smrtne kazni.
Dr. Beneš za smrtno kazen.
V	Pragi se je vršil te dni deseti mednarodni kongres kriminalistov, na katerem je bilo udeleženih 24 dežel. Čehoslovaški zunanji minister in profesor socijologije je imel na kongresu programatičen govor. Izjavil je, da po vojni narašča kriminaliteta kot posledica vojne in soci-jalnih razmer. Pri presojanju kriminalnih slučajev je sicer upoštevati socijalne in kulturne razmere. Kazen pa je potrebna represalija v današnji družbi. Zato izjavlja dr. Beneš, da je pristaš smrtne kazni, ki naj bo strašilo pred zločinstvi.
Večina kongresa je soglašala z dr. Benešein, nasprotniki smrtne kazni so ostali mirni, dasi vedo, da je znanstveno dognano, da takozva-na »ostraševalna teorija« nima nikakršne vrednosti.
Agrarna konferenca v Varšavi.
Zahteva po odpravi carine za agrarne produkte.
Poročilo o tej konferenci pravi, da so komisije končale svoje tlelo v popolnem soglasju. O bistvu tega soglasja do danes ni poročil. Govorilo se je na agrarni konferenci o izmenjavi agrarnih pridelkov, o veterinarskih vprašanjih, o mednarodnih vprašanjih in o poljedelskih kreditih.
Važnejši je le predlog, ki se predloži Društvu narodov. O tem poročajo listi:
Romunska, madžarska in jugo-slovenska vlada so danes dopoldne izročile generalnemu tajništvu Društva narodov enako se glasečo noto, ki predlaga razne odredbe za pospešitev izvoza poljedelskih produktov iz vzhodnih in podunavskih evropskih agrarnih držav. Omenjene tri vlade izjavljajo, da so sestavile te predloge v smislu poziva, ki ga je ženevska konferenca za carinsko premirje meseca marca t. 1. poslala vsem evropskim državam. Imenovane tri vlade predlagajo:
1. določitev izvestnih preferenčnih carin v glavnih uvoznih državah Evrope;
2. določitev določenega nivoja cen za agrarne produkte in
3. za agrarne pridelke uvedbo popolne uvozne svobode na vseh evropskih tržiščih, odstranitev uvoznih zaprek in onih odredb, ki imajo za cilj umetno omejitev uvoza, dalje preprečitev vsakega zapostavljanja evropskih agrarnih držav v korist prekomorskega uvoza.
Ali si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
spelo iz Amerike, se je neke nedelje koncem adventa napotil v polzelske gorice. Mati Zagajka ga niti ni poznala. Predstavil se je:
»Jaz sem brat Tonetov, ki je pri vas stanoval, preden je šel v Ameriko.«
Zagajka mu je dala roko in ga povabila, da sede.
»Glejte, tole sem. dobil iz Amerike. Tonetov mrtvaški list.«
Mati je s tresočima rokama vzela list in strmela vanj. S trudom je razgonetita na njem Tonetovo ime. »Torej je le res. Do danes nisem mogla prav verjeti.«
»Sem slišal, da se je hotel k vam priženiti. Ali je to vaša hčer?«
Mater so oblile solze. »O, ko bi ga ne bila nikdar poznala. Kaj naj počnem z živim mrtvecem?« In povedala mu je. kako je bilo.
Brat, ki je prišel z namenom, da poskusi del Tonetove zapuščine pridobiti zase, je to namero vzpričo tolikega gorja opustil. Tudi njemu sc je zasmililo čedno dekle, ki je z brezizraznim pogledom strmelo vanj.
Mislil si je: Kaj čem tukaj te reve nadlegovati. Tistega denarja itak ne more biti kdove kako veliko. Rabili ga bosta bolj ko jaz.
Poglavje o doslednosti.
Ljudje, ki menjajo prepričanje, kakor menja človek perilo.
Doma in po svetu.
^Prijetno in lahko
brijem je
ELIDA
SHAVING STICK
Parlament konzumentov na delu.
Zaključek šole. — Zadružna tiskovna konferenca. — Zadružna vzgojna konferenca. —
Akcija naprednih javnih delavcev. Že v zadnji številki smo poroča-
li	o akciji nekaterih bivših vodilnih političarjev bivše samostojno demokratske stranke in samostojnih kmetičev, ki so si sedaj sami prideli ime naprednih javnih delavcev. V komentarju, ki ga je objavilo »Jutro«, pravijo, da so Slovenci razdeljeni v dva velika tabora. V svoj krog vabijo vsakogar, ki je enako poštene volje, kakor so oni sami. Pred vsem pa so pripravljeni najiskreneje sodelovati z drugim- kulturnim taborom, pri čemer očividno mislijo na kulturni tabor katoliške akcije. Delavstva se ta stvar ne tiče. Vredno pa jo je registrirati kot znak konsolidacije med bivšimi »naprednimi« strankami. Za pravilni razvoj bodočega našega javnega življenja je samo koristno, če se likvidirajo ostanki stanovskih strank, kakor so bili samostojni kmetje. Koliko sreče bodo imeli s klerikalnim kulturnim taborom, bo pokazala bodočnost. Sicer se pa ne more pozabiti, da so isti ljudje, ki sedaj začenjajo novo akcijo, skozi deset let včasih v vladi, včasih v opoziciji, izpodkopavali avtoriteto in moralni ugled narodne skupščine in so v veliki meri osebno krivi, da je prišlo do ukinitve narodne skupščine in da se je zgodilo vse to, kar se je zgodilo.
Sestanki g. dr. dr. Kramerja. Kakor čujemo, sklicuje g. dr. Kramer, bivši minister, neke sestanke, na katerih se govori o političnih stvareh. Ti sestanki so privatna zadeva »naprednih javnih delavcev«. P omot n o je torej mnenje, da se teh sestankov mora udeležiti vsakdo, kdor je povabljen. — Sestanki so očividno nekakšna ouvertura v politično življenje, ki ga doslej ni bilo. Nadejamo se, da bodo sestanki za delavske sloje vzpodbuda, ker želi v državi tudi resno delavsko politiko. Sedaj pričenjajo s političnim gibanjem meščanski krogi pod imenom »naprednih javnih delavcev«, a enako vitalne interese ima delavstvo, če ne še boli, da zastopa socijalne pravice in enakopravnost v novo politično organizirani državi. — Enak sestanek je imel g. dr. Kramer v Ormožu dne 30. m. m.
Nemci v Jugoslaviji so dobili zagotovilo kot narodna manjšina, da se morejo kulturno razvijati. V vprašanju narodnosti bodo predvsem odločevali starši. Določi se pa za spore posebna komisija dveh zastopnikov šolske oblasti in dveh zastopnikov manjšinskih roditeljev. V osnovnih šolah se bo učila v prvih dveh razre-dil nemščina, od tretjega razreda se pa uvede obvezno tudi narodni jezik. Dovoli se dalje delovanje kulturni organizaciji »Schvvabischer Kultur-bund«, čegar delovanje je bilo doslej prepovedano. Snovati se bodo smela tudi privatna učiteljišča s pravico javnosti.
Proticerkveno svetovno gibanje.
»Slovenec« prinaša v nedeljski številki obširno poročilo o izvrstno organiziranem, in ves svet prepletajočim antireligijoznem gibanju, ki šteje baje že na milijone pristašev. Poziva vse pobožne in dobre duhove, da se postavijo temu gibanju nasproti, če nočejo doživeti propada religi-joznih dobrin in to v skupnosti vseh krščanskih konfesij. (»Heretikov« in edino zveličavnih.) V dosego uspehov tega boja smatra list za potrebno, posvečati glavno skrb četrtemu stanu, delavstvu, v pozitivnem smislu socijalne ga programa. — Če bi se bila cerkev že pred 50 leti na to spomnila, bi tega boja tudi treba ne bilo. — Utopljenec vpije na pomoč.
Jugoslovanski vojaški polki dobe dne 6. septembra nove zastave.
V	Beogradu prirede ob tej priliki veliko parado.
Nemški »Naturfreunde« v Dalmaciji. V Split je prispela te dni večja skupina berlinske sekcije »Prijateljev prirode« (Naturfreunde), ki obiščejo razna dalmatinska mesta in Črno goro. Splitsko planinarsko društvo jih je prisrčno sprejelo. Kakor znano, so »Naturfreunde« delavska turistična organizacija z nad 200.000 člani po vseh evropskih deželah, zla-
sti v Nemčiji in Avstriji. Tudi v Jugoslaviji jih je že blizu 4000. A pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi na primer mariborska podružnica »Prijateljev prirode« povabila sorodne »Naturfreunde«, recimo iz Graza ali iz Dunaja, na izlet na Pohorje? Zajavkal bi »Slovenec«, zacvilil bi »Ve-černik«, in vsi »rodoljubi« bi skočili v akcijo. Spomnimo se samo na nameravani izlet »Detoljubov«. Toda, kar je Dalmatincem prav, mislimo, da bi tudi Slovencem ne škodovalo.
❖
Stroga naredba proti mazaštvu.
Ministrstvo za narodno zdravje in socijalno politiko je izdalo strog nalog banskim upravam, da store naj-strože ukrepe proti ljudskim padarjem ali mazačem. Vsako četrtletje morajo bani podati ministru poročilo o svojih ukrepih.
Zopet velik požar na Dolenjskem.
V	Doljanah pri Metliki je izbruhnil požar, ki je skoro celo vas vpepelil. Zgorelo je 37 poslopij. Več kmetov, ki so pomagali pri gašenju, je dobilo hude opekline. Škoda znaša dva milijona dinarjev.
Kako razlagajo Kitajci narodu pravice. Takole pravijo: Potniki v vlaku ne znajo voditi lokomotive, imajo pa pravico potovati. Biti mehanik je poklicna spretnost; potnik biti je pravica. Vsi Kitajci so potniki v vlaku republike in vlak pelje, kamor potniki hočejo — to je pravica naroda. — To je načelo nacionalistične stranke dr. Suniatsena, ki se imenuje sedaj Kuo-ming-tang in ki zahteva v celotnem programu v splošnem ljudske pravice, sredstva za obstoj in enakopravnost ras-. — Program, ki hoče svobodo kitajskega naroda, je svobodomiseln. Bori se proti gospodarskemu suženjstvu, ki ga izvajajo tujci, obenem pa priznava obrambo enakopravnosti za vse rase. — Gibanje je nastalo prvotno pod vtisom^ marksizma ter se je z ozirom na krajevne in politične razmere razvilo v nacijonalistično gibanje, ker tuje države neprestano hujskajo k meščanski vojni, da si čim lažje ohranijo razne privilegije na Kitajskem.
Fašistični teror na Finskem vpri-zarja vedno nova nasilja, ki se jih Lapovci poslužujejo tudi napram so-cijalistom. V mestu Vitalis so prisili-
li	pet socialističnih občinskih odbornikov, da so morali svoje mandate odložiti. Lapovci izjavljajo, da zanje ne obstoje zakoni, njim je merodajna samo njih volja.
Denar za meščanske stranke pri nemških volitvah zbirajo privatne nemške banke pod vodstvom Roth-schildovih bank in koncernov. Denar za volitve dobe iz tega sklada vse nemške meščanske stranke razen nemških nacijonalcev in nacijo-nalnih socijalcev, ki nočejo podpirati Hindenburgove državne stranke. V oklicu pravijo bankirji, da gre boj proti »socialističnim eksperimentom«, dejansko pa vodijo banke korupcijski boj proti socialnim demokratom.
Komunisti in hakenkreuzlerji se pretepajo. V Berlinu so se zadnjo nedeljo zopet pretepali nacijonalni socijalisti in komunisti. 40 nacionalnih socialistov in 100 komunistov je policija aretirala. V okraju Schoneberg so pri nekem shodu napadli komunisti policijo s stoli in pivskimi vrčki ter so več policistov ranili.
Henderson zopet zdrav. Angleški minister delavske vlade Henderson je bil tri tedne bolan. Dne 28. avgusta je zopet prevzel posle svojega ministrstva.
Uporni kitajski kmetje zopet napredujejo. Iz Šanghaja poročajo, da so v provinci Hun a n bile vladne čete poražene in so »rdeči« zavzeli mesto Liu Yuang. Evropski begunci, ki so pribežali na parnikih v Hankav iz na novo ogrožene Čangče, pripovedujejo, da bo to mesto v kratkem zopet zavzeto po »rdečih«, ki se bližajo Čangči baje z 20.000 možmi.
Ford hoče petdnevni delavni teden. To je sicer že stara zahteva ameriških strokovnih organizacij, ka-
lil.
Mednarodna zadružna šola je bila zaključena v petek 22. t. m. V četrtek je predaval dr. Warbasse (New York) o propagandi in vzgoji zadrugarjev v Združenih državah, v petek pa znani narodni gospodar prof. Charles Gide (Šari Zid) o roch-dalskih principih. Vedno je diskuzija zelo živahna pa tudi stvarna. — V četrtek so si dijaki ogledali zadružno tovarno čevljev »Qewah« v Brunn am Gebirge, ki ima letne produkcije 260.000 parov čevljev, torej dnevno' do 1000 parov. Zaposljuje 320 delavcev in ima 90% zadružnega ter 10% državnega kapitala. Po celi Avstriji ima ta zadruga svoje lastne prodajalne. Nato so si ogledali grad Lichtenstein pri Modlingu in pa Liesing, kjer je bila v pivovarni večerja. — Drugega dne so obiskali slovito kopališče Baden, ki je znano radi sedeža avstrijske Armeekominande med vojno. Edinstvena je ura s cvetja v parku. Del je obiskal tudi Noslau.
Zvečer je bilo slovo. Po večerji so po nagovorih in petju stopili učenci v krog z dr. Rennerjem, prof. Hallom, S. Rausnitzem in drugimi v sredi ter so s prekrižanimi rokami sklenili medsebojno trdno vez v boju za zadružne ideale. Z burnim »Na' svidenje« in z željami k srečnemu delu so se poslovili.
*
Mednarodna tiskovna konferenca je
zborovala v četrtek 21. avgusta od 15. do 18. ure. Navzočih je bilo 73 delegatov iz 22 držav. Zvezo gospodarskih zadrug je zastopal s. Cvetko Kristan. Zborovalcem je bilo predloženo poročilo gen. tajnika Zveze Maya, v katerem! konstatira, da izdajajo danes MZZ pridružene zadruge oz. zadružne zveze nad 1000 listov v skupni nakladi 8,250.000 izvodov, kar znači veliko velesilo. Zveza sama' izdaja mesečnik kot svoje glasilo, dalje dvoje tiskovnih korespondenc (čisto zadružno ter gospodarsko), ki izhaja domala dvakrat mesečno. Izdala je dalje celo vrsto publikacij, med njimi tudi Adre-
teri se je Ford pridružil povdarjajoč, da se le na ta način brezposelnost omeji. Seveda on ne misli na redukcijo kot jo izvajajo n. pr. v naših rudnikih, da bi delavci potem dobili tudi manjšo plačo, temveč kralj avtomobilov je za to, da se prejemki ne zmanjšajo, kajti Fordu je tudi na tem ležeče, da ostane delavec sposoben za (onzum. Ameriški delavci ne kupuje-o samo kruha, ampak tudi avtomobile. Žal pa posnemajo naši podjetnici Forda samo od ene strani in to je: izkoriščanje delovne sile, ne pa tudi glede plač.
*
Generalštabni major — vohun.
Jgleden madžarski štabni oficir Anton Horvaty, ki ga je sam upravitelj države Horthy uvrstil v zbor »častnikov junakov«, je bil te dni aretiran kot vohun. Osumljen je, da je zapleten z znano rumunsko špijonko, kateri je izročal prepise važnih vojaških spisov. Iz Budimpešte so ga prestavili v Szegedin in ga črtali iz zbora junakov. Vohunka je žena trgovca, major se je zaljubil vanjo in ji prodajal vojaške dokumente, ki jih je prenašal celo čez mejo v Veliki Varaždin. Oblasti se izgovarjajo, da so ga zasačile pri prvem poizkusu, kar pa ni verjetno. Dobri madžarski patriot in član zbora junakov (fašistov) je hotel izvršiti v ječi samomor.
Zvezana sta skočila v vodo. V Korneuburgu pri Dunaju sta se dva nesrečna zaljubljenca ovila z vrvjo in privezana drug na drugega sta skočila v Donavo. Ženska se je pa menda skesala in je začela klicati na pomoč. Še pravočasno so ju potegnili iz vode, čeprav se je moški na vse kriplje branil.
Pokvarjeno meso. V Bohumu na Nemškem je zbolelo 50 ljudi za pa-ratifusom, ko so jedli pri nekem mesarju kupljeno sesekljano meso. Več izmed njih se bori s smrtjo.
Po 33 letih najdena trupla v večnem ledu. Pred kratkim so norveški mornarji našli v severnem ledenem
Dunaj, 25. avg.
sar zadružnega tiska. (V njem se nahaja tudi seznam 20 zadružnih listov iz Jugoslavije v nakladi nad 160.000 izvodov.) Stav-lja celo vrsto predlogov za boljšo, enotnejšo in mednarodno organizacijo zadružnega tiska ter želi predvsem uvedbo rednih, vsakoletnih tiskovnih konferenc in posvetovanj zadružnih urednikov. Po daljši debati, v kateri so govorili Flanagan (Anglija), Poisson1 (Francija), Axel Gjores (Švedska), Victor Serwy (Belgija), Keto (Finska), Mitzkatt (Nemčija), Topham (Anglija), Riedlova (Češkoslovaška), Haslam (Anglija), Škatula (CSR), Tomlinson (Anglija), Petrasco (Rumunija), dr. Partos in Soos (Ogrska), ki so vsi soglašali in pozdravljali dosedanje delo MZZ, so bili predlogi mednarodnega tajnika soglasno odobreni. Stavljene so bile le neke sugestije in nasveti.
Mednarodna konferenca za zadružno vzgojo se je sestala v petek, dne 22. avg. tl., Navzočih je bilo 105 delegatov iz 30 držav. (Za Zvezo gospodarskih zadrug Cv. Kristan.) Razprava je temeljila na dveh referatih — enem o zadružnem izobraževalnem delu vobče od V. Serwyja (Belgija) in enem o delu v bodoče od J. P. Watkinsa (Anglija - MZZ). Prvi je podal sliko današnje vzgojne prakse pri posameznih državnih zvezah, ki imajo že danes zadružne tečaje, šole, celo visoke šole za splošno zadr. izobrazbo, dalje tečaje in šole za posamezne stroke, za funkcijonarje, za uslužbence itd. VVatkins pa stavlja predloge za bodoče delo zlasti z ozirom na posplošenje oz. za pomednarodenje teh narodnih vzgojnih ustanov. Debate so se udeležili profes. Hall (Anglija), dr. Faucquet (Francija),^prof. Totomianz (Rusija), Poisson (Francija), Koberskij (Ukrajina - Poljska), Jesinskij (Poljska), Sierakowsky (Nemčija), Škatula (ČSR) in Sotly (Letska). Predlogi referentov so bili sprejeti in poročila odobrena.
(Dailie prihodnjič.)
Kulturni pregled.
Tretja knjiga »Cankarjeve družbe«, ki
izide letos, ne bo prevod ruskega romana, ki ga je spisala pisateljica Sejfulina: »Vi-reneja«, nego izvirni slovenski roman proletarskega pisatelja Jože Kranjca: »Ljudje s ceste«. Pisatelj Jože Kranjc je našemu delavstvu že poznan po novelah in povesti-cah v kulturnem mesečniku »Svobodi«. Roman »Ljudje s ceste« bo članom Cankarjeve družbe brezdvomno lepa in privlačna knjiga. Roman »Vireneje« pa vsled nepredvidenih težkoč tokrat ne more iziti. Toliko v pojasnilo k poročilu o knjigah »Cankarjeve družbe« v »Delavski Politiki« z dne 27. avgusta 1930. Vse letošnje knjige »Cankarjeve družbe« bodo krasno opremljene. Zato, kdor še ni, hiti in postani član! 20 Din znaša samo članarina.
Odrska olimpijada v Moskvi. Prilikom letošnjega komunističnega kongresa se je vršila v Moskvi tudi splošna revija odrske umetnosti sovjetske Rusije. Svoje delegacije je poslalo 18 sovjetskih gledališč, ki so predstavljala 14 avtonomnih narodov sovjetske Unije. Zastopani so bili poleg Veliko-rusov Ukrajinci, Belorusi, Židje, Tatari, Gruzini, Baškiri, Marijci, Uzbeki, Azerbeid-žani in Lotiši. Manjše delegacije so poslala tudi nekatera plemena severne Rusije in Sibirije. Na tej svojevrstni gledališki olimpijadi se je vršilo 20 gledaliških predstav, 30 predavanj s filmi, 10 koncertov in več nastopov z narodnimi plesi v narodnih nošah1. Skoro vsi sovjetski narodi imajo zadnja leta lastno gledališko kulturo, tudi srednjeazijski mohamedanski narodi, katerim je do predkratkim še vera prepovedovala vsako podobno udejstvovanje. Najbolj razvito odrsko umetnost imajo Ukrajinci. Gledališke olimpijade se bodo ponavljale vsako leto.
morju, na Belem otoku, ki spada k polarnemu ozemlju, pogrešana trupla švedske polarne ekspedicije kapitana Andree-ja, ki se je pred 33 leti podala na raziskovanje severnega tečaja potom zračnega balona. Našli so še njihovo dobro ohranjeno leseno barako, v kateri so člani ekspedicije preživeli očividno več mesecev in zaman čakali rešitve. Vsi takratni poskusi, da bi jih našli, so bili zaman. Njih trupla so našli v zmrznjenem stanju in popolnoma ohranjena ka-kakor, da bi bili mrtveci še pred nekaj dnevi živeli. Našli so tudi njih puške in orodja, s katerim so si lovili ribe. Andree-jev dnevnik so našli za-
mrznjen v kosu ledu. Trupla prepeljejo na Švedsko, kjer bodo konzervirana in spravljena v neki tempelj. Za Andree-jev dnevnik se prepirata švedska in norveška vlada. Nek ameriški založnik je ponudil zanj pol milijona dolarjev.
Po 13 letih iz ujetništva sta prišla peš iz Sibirije dva Nemca. Šele lansko leto sta zvedela, da je vojne konec.
Stoletnica prve železnice. V Liverpoolu na Angleškem bodo ta mesec prav slovesno proslavili stoletnico prve železnice.
Pred očmi 3000 ljudi zgorel. V Brooklynu pri New Yorku je nek mladi telefonski uslužbenec pri popravljanju telefonskega omrežja prišel v dotik z električnim vodom z visoko napetostjo. Obvisel je v zraku na kablu in njegova obleka je začela goreti. 3000 ljudi je gledalo ta prizor, a mu nihče ni mogel pomagati.
Zračni promet med Evropo in Ameriko. Posvetovanja o rednem zračnem prometu med Evropo in Ameriko so končana. Promet se bo redno vršil po dveh ali treh zračnih potih.
Ljubljana.
Samomor v ljubljanskih zaporih.
Strahovito grozen samomor je izvršil dne 29. avgusta okoli pol enajstih zvečer 28 letni jetnik Ivan Zver, ki sc je nahajal v preiskovalnem zaporu. Preganjan je bil kot komunist, a je bil iz Beograd poslan sem na sodbo. V ječi se je obnašal sicer mirno, vendar je kazal vedno večjo potrtost. Omenjenega večera zaeti-jejo okoli polenajstih klicanje na pomoč v tretjem nadstropju. Šele dim je paznike opozoril, v kateri celici se je zgodil grozni samomor. Ko so vdrli v celico jetnika, so ga našli v ognju. Poizkusili so pogasiti ogenj s plahtami s tem, da so ga zavili vanje,'ali poškodbam je sledila smrt že o poltreh ponoči. Zver je raztrgal slamnjačo, si natlačil slame za obleko in potem slamo zažgal z vžigalico, ki jo je vtihotapil. Mož je storil grozovito dejanje nedvomno v zmedenosti.
Maribor.
Železniški delavci radi suma komunistične propagande pred sodiščem. V petek, dne 5. septembra se bo pričel ob pol 9. uri zjutraj pri mariborskem okrožnem sodišču velik proces v znani zadevi 6 železničarjev Josipa Zupanca, Andreja Čanžeka, Iv. Pšeničnika, Antona Lekša, Henrika Vajngerla in Filipa Rebernika, vsi iz delavnice državnih železnic v Mariboru ter brivca Nikole Novakoviča, ki so bili pod sumom komunizma aretirani dne 11. marca t. 1. Navedene je ovadil konfident železničar Ivan Pečnik, ki je bil po aretaciji osumljencev premeščen kot kandidat za kurjača v Zemun in je poleg številnih drugih prič tudi ta osebno vabljen k razpravi. Kot smo že poročali, je državno sodišče za zaščito države tri osumljence že pred 2 mesecema izpustilo iz preiskovalnega zapora, ter nato odstopilo zadevo v končno rešitev mariborskemu okrožnemu sodišču. Senatu petorice, ki bo o zadevi razpravljal, bo predsedoval sodni svetnik g. Lenart, ki je s 1. septembrom premeščen od civilnega oddelka h kazenskemu, branil pa bo vse obtožence odvetnik dr. Avg. Reisman. Ker so bili vsi železničarji takoj po aretaciji odpuščeni iz službe, vlada zlasti med železničarji za proces veliko zanimanje, tembolj ker so med obtoženci bivši pristaši najrazličnejših strank, eden je celo bivši predsednik organizacije samostojne demokratske stranke in poverjenik Ciril-Metodovc družbe.
Staršem šoloobveznih otrok. Nešteto otrok poseča zlasti iz okolice naše mariborske šole. Veliko jih je, ki jedo opoldne suh kruhek in se zia-sti v jesenskih in zimskih mesecih vsi prezebli in prehlajeni skrivajo čez opoldne po mestu. Tu je bila pa pred kratkim ustanovljena Javna kuhinja, ki posluje na Slomškovem trgu št. 6, kjer dobe lahko starši za svojo deco za mal denar opoldne vsaj toplo juho, če ne že vsega kosila. Priporočamo staršem pa tudi učiteljstvu to važno ustanovo. Kuhinja je namenjena javnosti in ni njen namen dobiček, nego javna in soci-
MALA NAZNANILA.
Eli
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseli vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slomikov trg 5
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nudi najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
V ulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile, kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
PETEllH, Marmor, Clnunl trg 4.
Gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najceneje meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattanbachova ulica št. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
LIPUŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROM CESTA 90.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
|14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehpične članke.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
jalna potreba. Odbor Javne kuhinje tvorijo: občina, Delavska zbornica in Borza dela. V Ljubljani obstoja enaka kuhinja že tri leta in jo razen uradnikov in delavcev poseča v jeseni in zimi zlasti šolska mladež. Pozivamo starše, da preskrbe po svojih močeh svoji deci toplo kosilo v Javni kuhinji.
Vpisovanje dece v mestno dnevno zavetišče za prihodnjo šolsko dobo se vrši od 1. do 5. septembra t. I. v uradnem času od 8. do 12. ure v mestnem socijalno-političnem uradu, Rotovški trg št. 9 in v mestnem mladinskem domu, Koroščeva ul. št. 29. Pri sprejemu se bo vpoštevala predvsem deca revnih staršev, ki bi bila sicer za časa njihove zaposlitve brez nadzorstva prepuščena sama sebi. O sprejemu bodo stranke obveščene potom šolskih vodstev.
Zboljšana hrana v .lavni kuhinji na Slomškovem trgu 6: v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-raz-redu Din 12.30, v C-razredu Din 14.30. Priglašajte se!
Mestno kopališče je od 2. septembra dalje zopet odprto.
Širite naš list!
Trbovlje.
Pametna označba, ki pove resnico. V
Trbovljah imajo rudniško restavracijo, ki prav dobro razločuje obstoj več razredov ne le v človeški družbi, ampak celo v vrstah svojih nameščencev. Tri vhode ima ta restavracija; na enem je napisano »Vhod za uradnike«, na enem »Vhod za podurad-nike« in na enem »Vhod za delavce«. Nam se zdi taka razdelitev pametna, ker se s tem prepreči vmešavanje stanovske miselnosti v miselnost drugega stanu ali sloja.
Sestanek članov rokodelske sekcije. V soboto, dne 30. avgusta t. 1., se je vršil dobro obiskani sestanek članov rokodelske sekcije, na katerem je poročal s. Krušič o nalogah sekcije in o potrebi delavske solidarnosti v sedanjem kritičnem položaju, v katerem se baš sedaji nahaja trboveljsko delavstvo. Navzoči so pazno sledili izvajanjem referenta. Sestanek je lepo dokumentiral odločnost rokodelcev, zgraditi svojo organizacijo, v kateri tudi vidijo svojo pravo zaščitnico za obrambo svojih interesov. Pot je začrtana, le pogumno naprei in uspehi ne bodo izostali.
Podružnica Del. tel. in kulturne zveze »Svobode« priredi v nedeljo, dne 7. sept. t. 1. svojo vsakoletno vrtno veselico v »Delavskem domu« z bogatim sporedom: ples, srečolov, nastop pevskih zborov in druga zabav. Svira polnoštevilna delavska godba na pihala. Vsi prijatelji prijetne zabave vljudno vabljeni. Odbor.
Hrastnik.
»Tepeškarji«. »Slovenec« naznanja, da bodo letos na božični praznik Nedolžnih
otročičev hodili rudarji iz Hrastnika v Ljubljano, Celje in Maribor tepeškat, in zbirat darove za novo cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku. Niti tedaj, če bi šlo za zbiranje darov za gladno rudarsko deco, ki je bolj potrebna, bi se rudarji ne ponižali do take »fehtarije«, ker pričakujejo pravice, ne pa miloščine. Bolj kot cerkev v Hrastniku, nam je potreben zaslužek in kruh. pobož-njaki, ki sede v upravnem odboru TPD, pa naj si cerkev sami zidajo.
»Prijatelj prirode".
Ljubljanski prijatelji prirode lazijo izredno radi po hribih. Večina med njimi je Pa takih, da se boje skal in ledenih plasti. Med temi sem tudi jaz. Za prihodnji mesec pa imajo prav poseben program. Mahnejo jo k Sv. Trem kraljem nad Vrhniko. Tam še rase trava in če kdo nima čevljev, jo lahko mahne na vrh tudi bos. Mene zanima ta zlet zato, ker so tudi mene kot najmlajšega prijatelja prirode povabili nani. Kar opazujem te poredneže, ki agitirajo za obilno udeležbo, zraven si pa mislijo: mu že pokažemo, kaj je turistika; z Nacetom vred bo obležal v dolini pri mlinu, kjer bo Nace polento kuhal, kakor je obljubil. Privoščim jim to veselje; toda zbral bom svoje sile in vem, da bom prvi zavriskal na vrhu, ki ie 960 metrov visok. Če pa kdo misli, da je večji junak, naj pa tisti zavriska.
Izlet na Kum. V nedeljo, dne 24. avgusta, je bil skupni izlet članov »Prijateljev Prirode« iz Maribora, Hrastnika in Trbovelj na »dolenjski Triglav«, na Kum. Tudi iz Zagorja se je udeležila izleta večja skupina delavcev. Mariborčani so se pripeljali zjutraj s turistovskim vlakom v Trbovlje ob 2.41, kjer so jih čakali Trboveljčani na kolodvoru. Kljub temu, da je bil vrh ziutra.i nekaj časa v megli, ni to prav nič zadržalo turiste in se jih je zbrala lepa skupina, okoli 70 po številu. Bili so tudi poplačani za svoj trud, ker so imeli krasno vreme, Le prehitro se je bližal čas odhoda. Ena skupina Trboveljčanov se je podala proti Trbovljam, druga je šla s člani iz Hrastnika in Maribora proti Hrastniku. Delavci, osobito mladina, vzdrami se, pridruži se »Prijateljem Prirode« in pohiti ven v naravo, v gore!
Delavski šport.
Dan delavskega športa na Dunaju. <
priliki mednarodnega zadružnega kongres so dunajske delavske telovadne in športn organizacije priredile v veliki športni arer na Hohe Warte velik nastop mas z najraz Iičnejšimi športnimi izvajanji, ki jim je pr sostvovalo 30.000 gledalcev.
SK. Grafika : SK. Olimp Celje 3 s (1 : 0). V nedeljo, dne 24. avgusta sta odigral gornja kluba na igrišču SK, Ilirije prijateljsk tekmo. SK. Olimp je bil za Grafiko enake vreden nasprotnik in je nudil dokaj dobr igro. Rezultat ne odgovarja poteku igr« Tudi je bila proti SK. Olimpu diktiran zelo ponblematična 11 -inetrovka, — V pret tekmi istega dne je rezerva SK. Svobod porazila SK. Grafiko s 6 : 2 (4 : 0). Svoboda so tehnično zelo nadkriljevalr. V drugem pol času so nekoliko popustili ter se je opomogl Grafika in dosegla dva gola, enega iz 11 n
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Maribora toplo priporočamo vsakomur!
Veže trgovske knjige, revije, knjige zt zasebnike, knjižnice itd. po z mer n ceni in v lepi ter solidni izpeljavi
Maribor, Sodna ulica 2fl
J. Klenovšek, Trbovlje
Vam nudi vse
elektro-potrebSIlne, radio-aparate
vseh svetovnih znamk
v vili dr. Baumgartena na Vodi.
1
IVO IZ
v
liska. Ljudska tiskarna d. d. ▼ Mariboru, predatavitelj Jomp Ollak v Maribora. —■ Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.