Razne novice. * Celjski «lr. Kukovee marsikatero izusti, kar se pozneje izkaže kot neresnica. Tako se je tudi na shodu v Šaleški dolini govorilo, Haj je stranka poslala na Nemško študirat nekega gospoda zadružništva. Toda z ozirom na to vest dobimo danes naslednje pojasnilo: ,,Obžalovanja ^redno je, da se strankarstvo vlači v zadružno delo in sem vedno odločen nasprotnik vmešavanja strankarstva v zadružništvo in bom, dokler bom na z|adružnem polju Ideloval, to stališče zavzemal. Kot slovenski za|družni uradnik nisem prislaš nobene stranke in grem povsod predavat. naj me kličejo pristaši te ali one stranke. Z Narodno stranko in ,,Narodnim listom" nimam nobene zveze. Političnega dela se popolnoma izogibljem, ker zadružna nafiela zahtevajo, da zadružni uradniki pustijo politiko na stran, pa6 pa delujom in sem vertno pripravljen dolovati za povzdigo zadružništva med Slovenci brez razlike strank, sta- nov itd.; raiHl tega je brezpomembna v cenjenena listu priobčena izjava g. dr. Kukovca, za katerp jaz nisem odgovoren. Vlad. Pušenjajk, potovaipii 4l5it^lj (,in revizor Zadružne zveze v Celju, lurednik lista',,Zadruga". Opomba uredništva: Vemo, da g. Pušenjak dosedaj še res ni zanašal iv zadruržoištvo strankarstva. Toda celjska Zadružna zveza obstpji po svojem vodst\u razven dveh iz samih pristašev Narodne stranke, in zato bo nam g. Pušenjak priznal, jda že v tem tiči \eliko strankfarstva! In da je vodja Jošt vkljub vsem popravkom, izjavam, in vkljub vsem surovim dankom ^Domovine" vendar jeden najbolj vnetih, četudi previdnih liberaicev, je dejstvo, katero se ne da ulajiti in ki nam ne more pridobiti zaupanja v celjsko Za^iružno zvezo. V zadnjem 6asu osnujejo se posojilnice za celjsko Zadružno zvezo brez vednosti naših somišljenikpv in pogosto proti njim! Mi obžalujemo, da so razmere take in obžalujemo, da je g. Pušenjak prišel v take razmere. * Zvišanje tai"lfov na južni železnici za tovorno blago. Južna železnica bo zopet zvišala vožnino za tovorniško blago. Najmanj se bo poznalo to zviSanje pri blagu, ki se naroči v celih, vagonih. Zato nastaja opraivičena pptreba, da se kmetijske potrebŠčina sploh le naročujejo združenim potom v, celih Vagonih. * ^Učiteljska mesta. Razpisana so: mesto def. ti6itelja v Podgorju pri Slovenjgradcu (tTetji pl. r.) do 20. t. m.; def. učiteljsko mesto v St. OžIbaidu nad Ivnikom (III. pl. r.) do 30. t. m. * Gg. organisti, pozor! Cecilijino društvo za lavantinsko školijo priredi letos od 23, do 27. sept. v Mariboru (dvorana kat. del. društva) II. poučni teeaj za gg. u6itelje,organiste, pevovodje in prijatelje cerkvene giasbe sploh. Pouk bo obsegal harmonijo, modulacijo in kontrapunkt (pradajva g. K. Be^ar); koral, teoretično in praktično, naujc o dirigiranju in pevskih vajah ^g. F. Trop); o vežbanju na klavirju in o tematiSnem orglanju, o metodičnem pevskem pouku v šoli (g. H. Druzovič); o ljutiskein petju v cerkvi ter o cerkveno-glasbenih postavah (g. F. SpindIer). Želeti je, da se oglasi obilo udeležencev. Za brezplačno stanovanje je preskrbljeno. Kdor ima StraklOiV obrednik za organiste, naj ga vzame seboj. Vsa nadaljna pojasnila v zaidevi tega tečaja daja 6. g. Frančišek Trop, stolni kapelnik v Mariboru. * Koroškl Slovenci bijejo liud boj za svoj narodni in gospodarski obstanek, in najkrepkejša opora v tem hoju jim je tednik ,,Mir." Stane na leto 4 krone. Ker je prejšnji urednik Ekar odpuščen, in je postala pisava iista zopet poljudna, priporočamo ga vsem rodoljubom in bralnim društvom v krepko podporo. Pokažimo na ta način tudi dejanski svojo ljubezen do koroških Slovencev! * Imenovan je za duhovnega svetovalca č. g. župnik na Polzeli Jos. Atteneder. * Duhovniške vesti. Župnijski vikar v St. Vidu pri Ptuju je postal p. Alfonz Svete, dosedanji župnijski vi,kar p. Andrej Branik je postal kaplan. Tz gt. Vida v Ptuj je premeščen za kaplana p. Pij Vakselj, iz Ptuja v Neunkirchen na Nižjeavstrijskem. je premeščen p. Mansuet Zohrer. * Slomšekova zveza se imenuje društvo katoliško-mislečega učiteljstva na Slovenskem. Zveza ima 'dne 7. septembra ob %10. uri dopoldne v mali dvorani hotela Union v Ljubljani sejo. Preds. zvezi je učitelj in državni poslanec Fr. Jakli6. * Ufilteljsld shod v Radovljici. Liberalno učiteljstvo rz vsega Slovenskega je imelo dne 25. avg. shod v Radoljici. Zbor je pozdravljal g. Senekoviča, pro/dsednika družbe sv. Cirila in Metoda, in hberalni govornik je seve naglašal, da je družba zdaj v pravih rokah in da so akademiki - mladi dijaki - bodoči voditelji naroda in svobodne mish. Glavni govor je imel učitelj Pesek Iz Narapelj pri Ptuju. Narfašal je, (da ,,proti klerikalizmu ni druge mo6i, kot prosvetno delo, - potem se bo naš narod otresel svojih Škodljivcev." Norčeval se je, da ,,yse uči vero: cerkev, stariši, šolja, državne m dezelne oblasti, celo od novorojenca se zahteva verska obljuba." Ko se je govornik naprej rogal, |ia ,,.po Knstusovih besedah cerkve niti, peklenska (vrata ne bodo premagala", nsstala je viharn/a veselost, ka]ti nberalni učitelji so prepri8ani, da jo znragajo oni. * V kn. Jjk. dljaško semenlšee so na novo sprejeti petošolci: Alojz Kranjc izBiša Jožef Rehar iz Smartna ,v Rož. dol., Jožef Petrovič ^ Ptuja betrtošolei: Rakun Franc iz Smartna na Paki, batler Franc od Sv. Antona v Slov. gpr., Janez Ortan iz Ho6; tretješolci: Franc Groblar od Sv. Junja p. Tab Miha MaCek iz Pilštanja, Jane<z Ran5igaj iz GomUskega, Franc Stiglio od Sv Ksavena, Jerne] Plahuta iz Braslovfi; drugošolci: Adolf Moric od1 Sa. Petra pod Sv. g., Jožel Babšek iz Mako Konrad «olšek iz Polzele. Janez Goršič od Sv. Miklavža pn Ormožu, Feliks Senekovič od Sv. Ane na KrembGicu Aloiz Hra,šovec od Sv. Jurija ob S5., 3anet Rufegaf iz Vranskega, Jožef Rudolf iz Slivnice p, M Jernej Crnko iz Jarenine, Jožef Sketa iz BraslovC, Aloiz Mlakar iz Laporja, Jožel Crnjavič od bvi ivriŽa pri Ljut., Alojz Sunčifi od Sv. Križa pri Ljuto meru. * Desetlotnieo srefino prestane. mature so praz•novale 18. t. m. učiteljice v zavodu 66. šolskih sester v Mariboru. Koleginje so se vsa leta, kar so poKajale tamošnje učiteljišče, ljubUe prav iskreno. Bile^so med seboj kakor sestre, vse za eno in ena za vse. Predno so se 1. 1897. po dovršenih\ študijah razšle na vse kraje, obljubile so: ohraniti spomia na prošla vesela leta ter se za gototvo sniti po preteku desetih let. Prišle so tedaj 18. avgusta,, da se po dolgem času zopet virJijo in skupno obiščejo zavod, kjer jim je minula najlepša doba mladosti. Prav gostoljubno in prijazno so bile v samostanu sprejete. Prišle so: g* Alojzija Cvetko, učiteljica v Vu6ji vasi na Murskem polju; Pia Haulinger, uradnica pri Eskomptni banki v Gradcu; Ana Koser, u6iteljica v (Dechantskirchen; Marija Kocmut, u6iteljtca v St. Juriju ob Sčavnici; Marida Godec, učiteljica v Lembahu; Marija dr. Poljančeva, soproga c. kr. profesorja (v Mariboru; Amalija Šket, učiteljica pri Sv. Juriju ob. juž. 3el.; č. sestra ML Kopit|a,r, učiteljica pri č. š. sestrah; 6. sestra M. Skrobar, učiteljica pri 6. š. sestrah; Marija Vanian, učiteljica pri St. Petru na Zg. Slajerskem. Eno tovarišieo, 8. sestro Hieronimo Ulago, pa že dolgo krije hlajdni grob. Lahka ji zemljica! Spominjajoč se preminule koleginje so ostale položile krasen šopek na njen grob.., Posebno se je še obžalovalo, da so bile nekatere tovaršice zadržane vdeležiti se jubileja. Le prehitro je v prijaznem in živahnem razgovoru potekel dan in prišla je ura slovesa. Ob razstanku so si segle vse še enkrat v roke in slovesno obljubile, da se hočejo 6ez deset let zopet sniti. Dal Bog, da netmanjka lakrat nobena, posebno pa je želeti in upati, da ,80 nobena od dragih tovaršic ne preseli v večnost. 1/ Brca pa želimo, da se vse snidejo zopet zdrave, vesele in zadovoljne, kakor so prišle takrat v nedeljo. Konč.no se še mora izreči iskrena zahvala pre6. materi prednici za prijazen in prisrčen sprejem v samostanskih prostorih. M. G.< * Liberalne lažl. Poro6ilo ,,Narodnega Lista" o shodu S. K. Z. v St. Juriju ob juž. žel. je seveda povsem zavito in po Spinfcllerjevo prikrojeno. Prva laž je, da dr. • Benkovič namenoma ni lo&il Kme6ke zveze od proste agrarne (kmečke) zveze; pač pa je večkrat ta razloček povdarjal. Druga laž je, da je idr. Benkovič zamolčal, da Roblek i.n Ježovnik nista pri agrarni zvezi; pae pa je to povedial, obenem pa povedal, da si Hribar, dva Srba in še neki drugi ne upajo pristopiti k agrarni zvezi. Tretja laž je, da je dr. Benkovič Srba iz Dalmacije predstavljal (kot prava Srba iz kraljevine; o tem sploh ni bilo treba govoriti, ker vsak pristiaš S. K. Z. ve, da kraljevina srbska svojih ,posjancev ne pošilja na Dunaj. Cetrta laž je, da je dr. Benkovifi hujskal zoper Robleka in Ježovnika; pa6 pa ju je v celem govoru (komaj omenil. Peta laž je, da je dr. Benkovič o shodu brzojavil ,,Slovencu." Sesta laž je, da je shod pripravil dr. Povalej in da hoče v deželni zbor priti; shod je priredila S. K. Z. Seveda je ,,NaroUnemu Listu" neljub velikanski uspeh sluotia; odtod to fcavijanje in hujskanje s;pomočjo laži. — Poro&ilo ,,Domovine" o tem shodu istotako diši po zdražbariji. Poslanefc dr. Benkovič na skodu ni priznal1 resničnosti 61anka ..DomoVine" ,,Maribor" o naroidnem tielovanju v Mariboru, in resničnost napadov na dr. Korošca in prof. dr. Verstovška. Pač p!a je pošteno prifjel za ušjesa Narodno stranko, ptozivajoč jo, naj pometa pred svojira pragom v CeJju, ožigosal je njeno in njenih pristašev v Maribtaru, Celju,, Brežicah in drugod popustljivost proti Nemcem in nemčurjem »n pokazal na zvezo Narodne stranke z nemčurji za Časa voMtev. Seveda tetka ,,Domovina" vse to zamjolči in z zavijanjem hoče deiati zdražbo, kar se ji seveda ne bo posrečilo. * Zadružna zveza v Celju in Zveza $lqvenskih posojilnic v Celju. ,,Doraovina" in ,,Narodni List" neprenehoma trdiia, da ,,Slovenski Gospodar" laže in namišljene laži debelo tiska,ta. Vse to je grdo obrekovanje. Laže iisti, ki vedoma drugačd govori ali pa piše, kakor misli. ,,Slovenski Gospodar" ne piše nikfdar vedoma neresnice ali nikdiar ne laž&. Pač pa se Včasih zmoti, kar se vsakemu listu prigodi, ker ni o vseh zadevahin dogodkih dobro poufien. Zgodilo se je, da so nekateri Idopisniki, parkrat zamenjali ZaSdružno zvezo z Zvezo slovenskili posojilnic. ,,Domovina" se radi tega huduje in našteva celo vrsto lažij, katere je baje zakrivil ,,Slovenski Gospodar." Toda po krivici. Pri celjskih zvezah je vse zvezano med seboj in tako zamotano, da ni čudno, aj«) se kdo zmoti. Vse posojilnice, ki so pri Zvezi. slovenskih posojilnic, so ob onem članice Zadružne zveze v Celju. V odblorih obeh zvez je ve6 istih odbornikov. Prvi letopis Zadružne zveze v Celju iz leta 1905. se imenuje 16. letopis. Tz lega sledi, da je Zadružnat zveza le nadaljevanje Zvoze posojilnic. Zadružna zveza kupuje hiše, Cepraiv trdi ,,Domovina", da so ne bavi in se po obstoječih zakonih tudi ne sme baviti z ničemur drugim, kakor s pospeševanjem slovenskega zadružništva, organizacijo in revizijo istega ter z osreidotofienjem denarnega prometa med seboj. Pri teh razmerah ni čurluo, ako se kdozmoti v tem labirintu. tžes je le Zvoza slovenskih posojilnic l'astnica tiskarne in Zvezne trgovine v Celju, toda nekaiteri odborniki Zadružne zveze sede v oflboru Zveze posojilnic in imajo prvo !>esedo pri tiskarni in trgovini. Zato naj se Zadružna zveza ne dela tako nedolžno. ,,Doinovina" hofie uta]iti, da je bil Schoff odpušCen, ker je bil pristaš ,,Slovcnskega Gospodarja." Trudi se zastonj. Dr. Vrofiko, ki ima prvo biesedo pri Zvezni trgovini, je bajo sam rekel Schoffu, da bi se ne peČal s politiko. Razni Jiberalci, med njimi Spindler so jpravili Soluiffu, da bo moral iti,, in v pismu, s katerim jo bil oTlslovljen, je stalo, ker je Vaše stališče Oevzdržljivo. Nihče ni prej rekel, da je bil S'chofl nesposoben; to si je ,,Domovina" izmislila. Resnica je tudi, da je dal ravnatelj JoŠt nekemu podrejenemu uradniku, ki je bil prosil za izstop iz službe, pred HoloČenim rokom slovo samo zato, kep je ta uradnik pisaJ pismo vjkarju Gorišeku. * Llberalna Zadružna zveza v Celju. Politično glasilo te zveze, ,,Domovina", pravi, da se mora posojilnici vLaškem goditi slabo, ker je, sklenila prositi, da naj se vlagajo v posojilnice tu(ii pupilarni denarji. S takimi izvajanji spodkopava ,,Domovina" tla liberalni celjski zvezi. Na letošnjem občnem zboru je bila soglasno sprejeta sledeOa resolucija: ,,Redni občni zbor Zadružne zveze v Celju, ki se vrši 13. junija 1907. v Mariboru, sklene, da deluje Zadružna zveza na (o, da dobijo posojilnice pupilarne Oenarje." Sedaj pa vprašamo na isti način, kakor >,Domovina": Ali se liberalni Zadružni zvezi v Celju in njenim posojilnicam res tako slabb godi, da morajo prositi že za pupilarne denarje? * fiivši okrainl glavar Vlstarini v Brežicah biva sedaj na Dunaju, in ni pobegnil v Ameriko.: Kakor izvemo iz zanesljiivega vira, se je preiskava zaradi poneverjenja denarja proti njemu ustavila, ker je Vistarini položil manjkajočo svoto. Zaradi oškoIdovanih posestnikov se je obrnil državni poslanec g. dr. K o r o, š&c na namestniStvo in je se^aj gotovo, da dobijo posestmki prizadeto škodo povrnjeno, v kojo svrho so se poslali vsi akti okrajnemu glavarstvu v Brežice, da natančno poizve, komu in koliko je bila storjena škoda. * Svarilo. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je i'z|vedelo, da se v kratkem namerava po Avstriji živahno prigovarjati k izseljevanju v, Maryland v Združenih državah in to zlasti poljedelcem, poljskim delavcem iit poslom. Poizvedbe pa so dognale, da v spldšinem razmere za izselnike v Maryljandu nikakor niso ugodne, kajti državica slovi daleč na okrog zaradi svojih zapuščenih farm in naselbin. Zemlja je namreč vsled brezvestnega izikoriščania po večini izsesana in izžeta. Z umetnimi gnojili bi se še lahko dosegli lepi uspehi, posebno s sadjarstvom in pridelovanjem zelenjave, ker se ti pridelki vsled dobrih prometnih zvez in bližine velikih mest prav lahko spravijo v denar. Seveda je treba za taka podjetja primernega denapja in povrhu obilo delfci ita trudai. Vsled takih razmer je treba skrajne previdnosti, predno se kdo odloči za izselitev v to deželo. * Somišljenike, ki se zanimajo za ureditev profcfaje užigalic Slovenske krščansko socialne zveze in drugega drnžbinega blaga, prosimo, naj naznanijo Slovenski krščanski socialni zvezi v Ljubljani svojo naslove, da jih povabimo na sestanek, ki se bo v tej zadevi v kratkem vršil. Posebno vabimo k temu posvetovanju katoliško narodno dijaštvo. Dobrodošli tu'di pismeni nasveti. * Sodba o ,,Domovini." Celfcku klepetulja ,,Domovina" je morala tudi o tržaških 'delavskih razmerah. nekaj povedati, na kar je dobila od tržaške k,Edinosti" zapopran ofdgovor, v katerem se nahajajo futii besede: „. . . ,,Domovin,o" vendar; ženira (je sram) naravnost povedati, kar v resnici, misli, in kar Je jasno razvidno ne le iz nje opazk o naši narodni delavski organizaciji, ampak iz vsega nje vedenja pod s e d a n j i m uredništvom, da naj bi namreč mi (Tržačani) naše delavstvo popolnoma prepustili s ocialni demokraoij i." Torej tudi v Trstu spoznajo hinavstvo ,,Doraovine" in njeno ljubezen do socialdemokracije! * Tržne vesti. Položaj vseh tržišč označimo jako kratko, kakor sledi: Cene se dvigajo, tendenca jako krepka, ponudbe skromne, kupci se branijo koiikor se morejo, kupuje se sproti in najpotrebnejše. Bilanca žetve liam kaže, da je dala pšenica slabšo letijio, kakor lansko leto, kar se najbolj zrcali v cenah in tržnem poiožaju. Pričetek tedna nam je prinesel hipne poviške cen. Berolinski trg je dvignil naglo cene pšenici za skoraj 3 marke in rži za 8 mark. Ta poskok je vplival skoraj na vsa tržiš5a, da je sledila tudi Budimpešta, ni treba posebej povdarjati. Berolinsko visoko ceno je povzročilo jako neugodno vreme, ki onemogočuje spravljlanje letine. Poznejši dnevi so sicer prinesli padce cen ali cene so le višje, kakor prejšnji teden. Nemir tržišč in pa tudi špekulacija prinašata danes največljo korist kmelovalcu, ki se kaj radovoljno muza, ker imajo njegovi izdelki letos nf-pri6akova.no visoko ceno in skupiček bo dobfer, seveda — ako se tržni podožaj ne izpremenv Naivadno se je mislilo, da se mora kmetovalec zadovoljiti kmalu po žetvi z niBkimi cenami. A letos to pa6 ne veljai. Današr.ji položaj tržiš6 je velika zagoflctka mlinom in kupčiji. Za seboj imamo 2 dobri letini in vladalo je mnenje, dai so zaloge blaga še velike in danes te visoke cene. GlajVni vzrok, da se zdi kupfiji in mllnom prema^o blaga na trgu, je pa6 ta, da ga kmetovalci ne pripeljejo, ampak ga drže doma- v /alogah. Imajo vsaj miši in podgane dobre čase. Kakor smo omenili zgoraj, so tržiš6a morala zopet popustiti v cenah. Pšenim ima jajco neznaten promet. Tendenca jako krepka, ponu(dbe so vndno skromne, ali zadostujejo, ker se kupci branijo visokih cen, saj danos se zaliteva §e 12 gjd. Rž je jako visokla v ceni, ker konsum potrebuje to blago. Promet jq precej dober in vsled tega bo cena pa6 ostala, ako ne bo šla še višje. Oves sicer ne najde knpcev in je konsum jako padel, vendar cena jfe visoka. Turšica si je vzela za zgled druge in si misli, ako so drugi dražji, zjakaj bi pa bila še jaz poceni, k!ar navzgor. Veliko si sicer ni pridobila, vendar cene so postale stalne. Lelina še vedno dobro  kaže in se bo koruze precej pridelalo. Pri moki se posledica draginje žit najbolj (kaže ne toliko v cenah mlinskih izdelkov, ampak v tfem, da kon^um rabi le nizke vrste moke, vižje (belejše) vrste pa zaostajajo. Mlini imajo sedaj velike zaloge srednjih mok, temnejše pa gredo izpod rok. Poselbno pa gre fžena moka |ako hitro izpod rok. Mlini bi se radi iznebili finejših vrst pšenične moke, 5e tudi z žrtvami, konsum noče ni6esar slišati, ker konsument se brani današnjih cen. Mlini tvslefd tega vedno delajo z manjšim obratom. Otrobi in kjfcajna moka se jeko živahno zahteva in plačujejo se niajvišje cene. Blaga seveda primanjkuje. Živina na Dunaju: Minoli teden se je dovedjo marij živine na trg in posledica je bila, )da so cene posko6ile, ali prodrle niso v polni meri, ker se je konsuin branil plačati višje zahteve in je vsled tega padel. Posebno so ivsled tega trpeli hrvaški in bosanski voli. Svinj se je sicer dovedlo ve5, ali med temi manj rejenih, vsled tega je posebno mast in slanina dvignila cene. * JeŽovnikOT Shod pri Sr. Duhu na Ostrem vrhn dne 1. t. m. se je vršil med občnim zborom Posojilnice in tombolo za ubogo šolsko deco, da se je tako privabilo nekoliko ljudi. Navzoči so pokazali s svojimi vprašanji, da ne zaupajo Ježovnikn. Tako se ga je vprašalo, zakaj Ježovnik ni bil navzoč pri glasovanja za podporo kmetom, ki so bili po nimah poškodovani Res je namreč, da Ježovnik pri tem glasovanju ni bil niti navzoč. Toda kaj je odgovoril Ježovnik? Rekel je, da se o takih predlogih sploh ne glasuje! To Vara je poslanec! Ako ne ve, da se glasuje, potem je pomilovanja vreden, ali pa ve in ni hotel odgovoriti, potem pa je govoril neresnico! Naj naši poslanci osvetlijo na pristojnera mestn, kako govori Ježovnik neresnično svojim volilcem! Glasovanje o podporah se je vršilo, a Roblek in Ježovnik nista bila pri glasovanju. Obregnil se je tndi ob RoŠkarja, meada v zahvalo za to, da je Roškar govoril tudi za Ježovnikope volilce, medtem ko je Ježovnik zanemarjal svojo dolžnost. Ježovnik je priznal, da niso vsi poslanci njegovega klaba pri državno zborski Kmečki zvezi, ampak samo nekateri. Kak upliv je imelo zborovanje, dokazuje to, da kmetje iz onih okrajev želijo, naj kmaln priredi Kmečka zveza tam svoje zborovanje! * Poslanec Pišek se ndeleži dne 8. t. m. shoda češkomoravskih kmetov na Velehradu. * Župnijski izpit delata te dni č. gg. Evald Vračko, kaplan v Jarenini, in Jakob Ranter, kaplan v Št. Iljn v Slov. gor. * Hmeljarstvo. Hmelj v Savinjski dolini se je zadnje dni plačeval povprečno že nekoliko viSje, po 1 K. in tudi več. — Zelo škodljivi so mešetarji. Delajo samo za kupce, ne pa za naša Ijndstvo. V blaženi nemščini se mešetar in kupec dogovorita in potem govori mešetar za nizko ceno. MeŠetarji m morajo odpraviti in trgovanje nvesti zadrnžnim potom. — Hmelj v Savinjski dolini je ves obran. Ljudstvo je žalostao zaradi nizke cene. In Roblek? * Hariborski Sokol. Z ozirom na naša izvajanja v notici ^Rodoljubno delo nDomovine11 v zadnji številki, smo dobili od načelništva M. S. sledeče pojasnilp: Odboru BMariborskega Sokola" ni znan noben slučaj, da bi se katerikoli član odtegnil sodelovanju pri Ciril in Metodovi slavnosti bodisi iz osebne mržnje proti gospodu profesorjn dr. Verstovšeku, bodi si iz kateregakoli drugega vzroka. Po soglasnem odborovem sklepn so se vdeležili slavnosti v krojn vsi v Maribora bivajoči člani. Da se pa telovadbe ni moglo vdeležiti ve^ članov, je pa bilo krivo bolj pomanjkanje prostorov; odborniki-telovadci so se vdeležili vsi prostih vaj. Telovadno draštvo ^Mariborski Sokol" smatra za svojo dolžnost, da pocipira kar najizdatneje vsako narodno prireditev, pri čemar ga nikoli ne bodo ovirale osebne mržnje posameznikov. Maribor, dne 2. kimovca 1907. Marko Stajnko, t. d. tajnik, Dr. Vladimir Sernec, t d. podstarosta, Dr. Rosina, starosta. * Iz srednje šole. Prestavljeni so gimnazijski profesorji: Frid. Hauptvogel iz Celja v Prago, Valter Kaluscha h Celja na Dnnaj, OtoSchmid iz Duoaja v Celje in profesor na realkl na Dunaju Mih. Tsohl v Maribor. Mariborski okraj. m Vpisovanje v mariborsko gimnazijo. Vpisovanjc v I. razred c. kr. gimnazije se bo vršilo 16. septembra ob deveti uri dopoldne. U6enci, ki žele vstopiti\ naj prinesejo seboj krstni list in šolsko spričeva.lo. Vsprejemne skušnje se pri5no 16. septerabra ob 2. popoldne. m Gorelo je na Gornji Bistrici 31. m m. Zgorel je lilev g. Toinaži8a. Ogenj je nastal na neznan način. m ITmrla je v Spodnji Ložnici pri Slov. Bistrtci posestnica Marija Leskovar. Bila je vrla krščanska žena. N. v. m. p.! m Zg. Poljskava. Dne 1. septembr;\ vršila se je pri nas prva l.jiif'ska vesejica, katera jc bila kljub slabemn vrpmeiiu prav dobro obiskana. Doma8i g. nadufitolj Jožef Sabati pozdravil je vse došle gosle in imel kratek nagovor. Kot drugi gpvornik nastopil je zastopnik Krš8. soci. zveze g. dr. Kova6i6 iz Maribora, ka(eri nam je v svojem dolgem govcnru marsikaj pofIuMljivc.ua in važnega razložil o koristi bralnih in izobraževalnih društev, in kako je bilo nekdaj pri nas in danes! Navzo6o kme6ko Ijudstvo je poslušaJf) govor ,)rav pazljivo, le nekateri študentje, posebno pn, omizjo framska mlada inteligenca (?) iik govornika klepetalo je v enomer in s tem seveda motilo govornika. Proti mraku igrali so doma6i dijaki igro: ..Trije ptioki". katera se jim je dobro obnesla in povzroeila l.judom obilo smehh. Slavnostni prostor bil je pripravljen za umetno razsvetljavo, a je dež zmotil. Slovenci zgoHijepolskaivski, le naprej! Za6etek je bil dober! m Volitev volilnih mož v komisijo za pridobninski davek v okrajih Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica seje vršila 23. avgusta. Listina 63 volilnih mož slorenskih strank je prodrla popolnoma. Volilni možje dobijo od glavne davkarije glasovnice in legitimacije. Glasoraice naj pošljejopodpiBane z legitiraacijo vred na glavno davkarijo v Maribor vsaj do 11. septembra t 1. Da bode ednotna lista, naj vsak volilni mož zapiše na glasovnieo ta le imena: 6 r i z o 1 d Marko, posestnik v Račjem, B a u m a n Janez, veleposestaik v St. IIj v Slov. goricah kot člana komisije; Mulej Alojz, mesar v Rušah, Dobai Anton, krčmar pri Sv. Jariju ob Pesnici kot namestnika. Zaupnike, ki so poprej pobirali glasovnice, prosimo, da store svojo dolžnost; volilni možje so po večini vsi tisti, ki so nam poslali glasovnice. m Okrajni zastop mariborski. Slovenski listi so se pritoževali, da se za volitve v okrajni zastop od alovenske strani nič ne stori. To ni res, ampak če prav še volitve niso razpisane, izvršile so se nepristranski in v najlepši slogi vseh županov že vse potrebne predpriprave. Na veliki zvon se to ni obešalo, ker se s tem stvari vsaj nič ne koristi, mogoče pa je, da se ji škodi. m Velik sejem je pri Sv. Antonn v Slov. gor. na Ruško soboto, dne 14. t. m. m Na Gori pri Sv. Petru niže Haribora bo na Malo Gospojnico po pozaem opravilu slovesno blagoslovljena nova zlata kronica Matere Božje. Blagoslovil jo bode preč. g. prelat Hribovšek. m V Mariboru se govori, da se je pojavil v mestu tifus. Zbolelo je baje že nekaj otrok in tudi odraslih. Dolžnost mestnega sveta bi bila, da javnost ponči, kaj je na govorici. — V Melju je umrl sprevodnik Fr. Blažič. m V Jarenini bo v nedeljo dne 15. t. m. ob 3. nri popoldne velik shod rSlov. kmečke zveze" v gostilni gosp. Ornigu. Govoril bo g. drž. in dež. poslanec Roškar in se bo ustanovil pododbor S. K. Z. Pričaknjemo obilne udeležbe! m Narodna trgovina. V Tegethof. nlici štev. 33. je otvoril g. František BareS urar, zlatninar in očalar narodno trgovino. m Št. Lovrenc nad Mariborom. Emet. bralno drnštvo prired dne 22. sept. veselico, h kateri uljudco vibi rodoljnbe. Veselica se vrši pa vrtu g. Skočeja. Eer je ta veselica edina v tem kraju se pričaknje obilna udeležba. m Rnška koča pri Sv. Arebu na Poborjn ce bode na slavesen način blagoslovila in otvorila 8 septembra. Svečanost se vrši po sledeiem redu. 1. ob 10 uri dopoldno propoied in sv. maSa v cerkvi Sv. Areha; pri maži pojo slavri mariborski pevci; 2. blagoslovljeDje ko6e; 3. otvoritev; 4. planinska veselica na trati pred kočo z godbo, petjem itd. Prijatelji slovenskih planin! Udeležite se te ledke planinske svečanosti v največjem žtevilu. Za želodec za zabavo in strebo je vse priskrbljeno. Prid vrb planin nižave sin! Podravska podružnica slov. plan. društva. Ptujski okraj. p Prvenci pri Ptuju. Dne 27. avgusta popoldan je začelo goreti v skednju kmeta Janeza Zemljeviča. Vsa vas je bila v veliki nevarnosti, ker ni bilo blizo nobenega možkega, ki so bili vsi na košnji. Pa rrle naše ženo in krepke deklice so se ogoja tako dolgo srečno nstavljale. doklerjim ni na pomoč prihitela dornovska požarna bramba, ki je ogenj ugasnila. Hrala nji! Škoda, da se v velikih vaseh, kakor Bukovci, Štojna, Markovci ne ustanovijo taka koristna drnštva. p Rogatec. Liberalna stranka je imela dne 1. sept. shod. Govorili so študent dr. Kidrič, študent urednik Spindler, Žurman in Pažon. Nesreča se ni zgodila nobena. p Požar jo uničil 27. m. m. š,k0denj J. Zemljariča v Prvencih. Nevarnost je bila za celo vas. Castno za ob6ane, ki so pomagali gasiti, manj 6astno za tiste, ki so požar opazpvali. Junaško pa so se izkazali gasilci iz Moškanjc, ki so na vso mo6 delali, vse storili in ne jen'jali, dokler ni bila nevarnost odvrnjena. Cast in hvala njim! p V Bukovcl, najlepši slovenski občini, že povidarjajo nekateri možje, da bi bilo 6astno, koristno in lepo, ustanoviti prvo gasilno društjvo markovske iare v pomo6 nesrečnikom in v veselje tampšnjih fantov. Le naprej, mladeni6i, in stopite pod zastavo prostovoljnega gasilnega 'društva v Bukovcih! Markov6ani imajo iudi 6vrst tamburaški zbor, fiesar ni povsod najti. p Podpora prebivalcem. Zaradi državne podpore poškodovaniai občinam v rogaškem in šmarskem okraju se }e obrnil državni poslanec dr. Korošec na graško namestništvo, da pospeši poizvedbe zaradi škode. 0 nekaterih ob6inah, ki so bile prizadete po to6i dne 17. rnaja, se glasijo poro6ila okrajnih glavarstev ugodno. Glede uim ob drugili 6asih se še vršijo poizvodbe od strani pristojnih. glavarstev. p Hum in Frankovci. Zaradi velike nesre6e, ki je zadela te dve občini po toči, stavila sta poslanca Rošker in Pišek nujne preldloge za podporo. Narodna strlankla ju je napadaia, da bosta škodovalia. s tem podporni akciji, ker nista bila ,,dobro inlormirana." Toda informirali so jih posestniki iz doti6nih ob6in sami, in kakor izvemo, je tudi okrajno glavarstvo ravno v isttenv smislu bilo informirano ter priporo6a doti6ni ob6ini za podporo. Zopet en dokazv da NaroHna stranka laže o naših poslanciili in jim bx>6e vzeti z lažnjivimi poro6ili le ugled pri ljudstvu. p Sv. Rok ob Sotli. Že pred 15 meseci imeli smo nove občinske volitve. Potem sta dva moža skrpucala neki nepremišljeni rekurz, ki je seveda ostal brez pomena, a stvar se je zavlekla in še le settaj, 1. septembra, so se zamogli redno sestaviti razni ob6inski odbori. Župan je Jurij Cesar, sfvetovalca: Jožef Antolinc in Bimon Beg; odborniki: Jurij Plev- čak, F. S. Segula (tudi ob6inski tajnikj), Jožef Arti6, Alo-jz Mordej, Jožef Križanec, Andrej' Roto6nik, Jan. Poto6nik, Frano Ozvdldifc, |akob N©va&, — Sirotinski svet obsfoji' iz «16de6ih: ' An^rej PotP6nik (predsednik), Jožef Antolincj-r Jožef Bele, Jurij Cesar, Jožef 'Arti6, F. S. Segula. — Ubožni svet: Jurij Cesar, župan (predsednik), F. S. Segula, Franc Železnik, dr. Schuster, Fr. Ozvaldič, J. Antoli6 in Jožel Križarnec. — Blagajnik ob6ine: Jožel Antolinc. — Policijska komisarj^ sta Simon/Beg (za Log[\, .Jožef Antolinc ('za Dobovec). — NačelnišHvo posojilnice je sestavljeno tako: Jožef Antolinc, predsednik, F. S. Segula, blagajnik in knjigovodja, Jurij Cesar, Jožel Križanec, Janez Potočnik, Filip Jeri6, Andrej Poto6nik. Na(dzorništvo zastopa: Šimon Beg, predsednik, z 8 odbojrniki. -- Krajni šolski svet obstoji iz sledečih gg,: F. S. Seguia (predsednikj), Jožef Antolinc (namestnik), Martin Brišnik (šol. vodja), Jurij Plev&ak (šol. ogjteda), Šimon Beg, Bele Jožef, Jurij Cesar, Andrej Potočnik. — Suša je strašna! Sicer pa naša obfiina krasno napreduje. Posojilnica, ki uraduje že samo le en mesec, ima že prometa 15.121 K 12 h. Ob6inski zastop (ob enem cerkveno-konkuren6ni odbor) dal je na cerkev narediti novo strelip za 1700' K iz s katranom impregnirane 6rne opeke. Je sedaj res lepa naša oerkvica! Zupnišče smo tudi toliko popravili, da< se ni bati ve6 poloma. Dal nam Bog sre6o in svoj blagoslov še tudi zanaprej! p Sv^ Lovrenc na Dravskem polju. Naš ob6inski urad je vložil na Iinan6no ministrsttvo zahtevo, da se izvrgi, pri dav6nem uradu v Ptuju ravnopravnost za slovensko ljudstvo. Izročil je pritožbo drž. poslanec dr, Korošec. p Bralno drnatvo Sv. Hark niže Ptnja ima doe 8. septembra podučno predavanje. 6. dr. Pivko bo nadaljeval o ktnečkib puntih. Zkčetek ob 8. uri popoldne v domači šoli. hti dan bo predaval tudi viuarski instruktor g. Jož. Zupanc iz Pttrja o umetnib gnoj'lih in drugih gospod. rečeb. p Bralno društTO v Podvincih pri Ptiyu priredi v nedeljo dne 8. sept. t. 1. v prostorih g. Kurefca veselico z igro BPravica se je izkazalt", s tamburanjem, s podučljivim predavanjeai ia prijetoo prosto zabavo. V slutaju slabega vremena se vrši veselica pribodojo nedeljo t. j. dae 15. sept. Posebna vabila se ne razpošiljajo. E obilni ndeležbi vabi prav uljudno odbor. p Kmet. bralno društvo na Polenšaku priredi 8. sept. po večernicab. v narodni šoli veselico s petjem, godbo in igro: nNe kliči vraga! Po predstavi prosta zabava v gostilni g. Šoraja. p Kmet. društvo Lešnica in okolica priredi doe 8. sept. 1907 v gostilni g. Ant. Lipnika v Ključarovcih tombolo in veselico pri vsakem vremenu. Začetek ob žtirih popoldan, dobitkov je veliko, kakor sreberna anker ura in veliko dragih. Na obilen obiak vas nljadno vabi odbor. p Sv. Tomaž prl Ormožn. Tnkajšca Marijina dražba priredi v ned. 8. sept. t 1. po vofernicah v domači Soli 2 igri: BS?. Cita" in nJeza nad petelinom in kes". bosedi so aljudno povabljeni. Ljutomerski okraj. 1 Ljatomer. V tukajšno šolo realko bodo se sprejemali učenci v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 9. uri pred poldnevom v šolski sobi na tukajšoem glavnem trgu. Vsaki na novo prišli očenec naj 8 seboj prinese zadnja šolska naznanila, oziroma zadnje šolsko spričevalo. Slovenjgraski okraj. s iPazališče, 1273 m nad morjem. Na meji celjskega, slovenjgraškega in konjiškega okrajai se dviga proti nebu visoko gorovje z najvišjim vrhom Pazališče. Razglefd je odtod krasen 6ez Pohorje,; na Koroške in Savinjskeiplanine, 6ez celjske hribe na Kranjske velikanei in tja doli 6ez ravnine, griče in doline do Varaždinskih grebenov. Preld razveseljenim opazovalcem ležijo lepi kraji, prijaEna sela ter beli trgi in mesfa. Hitreje kakor oko begla misel iz kraja v kraj. Gotovo so pred stoletji iz teh viso6in pazili, da ne bi se tiho prikradel v deželo zakleti sovražnik amšega dobrega ,kme6kega ljudstva in krš6anske vere — paganski Turek. Zdaj pa moramo tužnim srcem gledati, da se je že naselil in že velikp &kodo napravljal drugi zakleti sovrlažnik dobrega kme6kega ljudstva in edino prave Kristusove vere, katoliške cerkve — brezverski liberalizem! Raz Paxaii;56e poglejmo za sedaj v Mislinjpko dolino. Sanjavo oiožna leži pred nami. Mislili bi, da vlada najlepši mir in sre6na zadovoljnost. Lahko bi bilo. Žal ni tako. Ljudstvo je slovenskto in katoliško. Oboje bi bilo lahko najlepše združeno. Prišlo pa je nekoliko š6uk v 61oveški podobi: kr6marjev, mesarjev, žagarjev, prekupcev in drugih. No6emo jin natančneje ozna6iti, le to jim povemo v spomin na njihovo nehvaležnost, da so prišli z lahkimi žepi in pa prožnimi telesi. Ko so pa temu predmetoma preicej odpomogli, za6eli so ljudstvo begaiti, ščuvati in mu škodovati. Le poglejte v nedavno preteklo "dobo slovenske nesre6e in sramote, le pomislite, da so tudi iz te doline hudobno piše v treh nesrečnih, slovensko pieanih, protikatoliških listih proti zna6ajnim kmetom, vernim katolikom in njih voditeljem, v pohujšanje in posmeh celo našim drugodeželnim naiiTOdnim 5m verskim nasprotni,kom. Katoliški Slovenci so predolgo verovali lopira besedam o slogi ter so marsikaterega neJivaležnega ti6ka, držaji na povr^ju, dokler si ni po Bvoje pomagal in v lepi značajnosti začel grd boj proti svojim dobrotnikom. Izmed ve6 takih se spomnimo enega. V Saleški dolini so ga tudi katoliški Slovenci složno podpirali, tako dolgo, da jim je v zaJivalo pripravil netig^diiosti, sam pa odletel v sosedno dolino. Tiidi tu šp ga preidobre katoliške roke podpiralft, mu izro6ile ti-govino na najlepšem prostoru v kraju, kjer bi 'jil lahko pretnnogo koristil zlasti pn- prostemu kmečkemu Ujudstvu. Toda 6e se 61ovek ne drži svojega dela, lahko tudi najugodnejše podjetje gre rakovo pot. Toliko naši nasprotniki upijejo olepi* ijubezni do bližnjega, skušnja pa nas u6i, da ravno oni preradi še preveft koristijo sebi in premalo bližnjemu. Tedaj pač iie more dovolj trdno držati stara, le slabo zlepljena prislovica: svoji k svojim, če drugega nič ni). Premalo je,. v listih ropotati nad terai ali onitai osebami, naj se držijo domaiega Sloveka, če pa ravno doma6in najmalomarnejše opravlja svoje posle in še vec: za hrbtom deluje proti ljubeznjitvo ^b^jenim Ijudem. Lepo je, v narodni liiši oskrbovati gostilniško službo, ni pa lepo, goste zanemarjati ter jim s tem ogreniti bivanje v doma6i hiši, kar se je godilo ravno ob prilikah vecjih veselic, kjjer so bijll rodoljubi navzo6i tudli iz daljpih krajev in druigih dežel. Ce to slovenski stvari koristi, naj razsodijo drugi. Lepo je, s svojimi rojaki korisljno delovati, grdo, sejati razpor, sovraštvo in pnepir ter delati Skodljivo strankarstvo, spravlja^i na važna in odgo^ornostipolna mesta nesposobne može in sicer zgolj iz slavohlepja in ^strankarskega sotvraštva. Saj je bilo ravno v našem listu povedano in natanko dokazano, kako nespametno, grdo in škodljivo je zapo6eto strankarstvo. Pa nič ni pomagalo. Od|govor so biii napadi. Odgpvor so bili poti tudi v oddaljene kraje, kjer se je celo zagrizene nemškutarje u6ilo, kako naj strankarsko i'n sramotno škodljivo nastopajo proti slo^venskemu in katoliškemu lju/dtvu. Dnevi 21. in 28. aprila 1. 1., ter 5., 9., 12., 20. in 21. maja o tem žalostno pri6ajo. Dobro bi bilo, pnavne nasviete dajati1 tiobrim in poštenim ljudem, ne jih pa rabiti v korist slovenskim in 6eškim uskokom, kakor je bilo 5. junija. Baš plemenito ni bilo, smejati se odlo6nim katoliškim kmetom, ker so jih silili k ne6astniiporavnavi z malopridnimi narodnimi uskoki. Ni bilo hvalevredno, škodoželjno se smejati, ko se je slovenski in katoliški kmet ustavijal plačati potnino, ker je pred kratkim sam ni ni6 dobil in mu je ljudomili uradnik prijazno rekel: Ker zadnji6 niste nič dobili, bodete pa sedaj pla6ali. Ni biRa sila, se od veselja po kolenih tol6i, ker so bile tožbe protikatoliške nemškutarske stranke silno ugodne, nasprotne so se pa menda nekako zmešale. Ob svojem 6asu to na pristojnem kraju se bo zvedlo zakaj, Mmogo bi bilo lahko druga6e. Tudi v gospodarskem oziru bi bilo bolje, z delavnimi možmi sodelovati, kakor jih napadati po 6asnikih ter delati razpore in škodo. V skupni narodni hiši bi naj imeli vsi prijetno bivališče, ne pa naši nasprotniki pretdpravice, da katoliške Slovence s svojim strupenim jezikom pikajo, Ni so torej treba Cuditi, da se pošten človek takim u6enjakom, narodnjakom in deIavcem ogne v kraj, kjer ni izpostavljen takim napatiom. Zato pa tudi ni treba pisati dolgoveznlh člankov v ,,Domovino", ki piše kar n&ravnost proti katoliški veri, ter v ravno tem listu dajati nauke poštehim, rodojubnim katolikom, naj si bodo tega ali pa onega stanu. Najlepše je res tD: protiverski list si izbere, da bi u6il dobre katoličane. s Hranllnica In posojilnlca v Slovenjgradcu v Narodnem domu jo imela v drugem letu svojega poslovanja (1906) prometa 322.160 K 67 v. Uraduje vsak pondeljek od 9.—12. ure dopoldne in sprejema hranilne vloge tudi ob sredah in sobotah od 11.—12. ure. Hranilne vloge obrestuje po 4%%, nevzdignene obresti odslej pripisuje h glavnici meseca januarja in julija vsakega leta. Hranilne knjižnice tudi sprejema kot vloge, tako da so vlagatelju obrestovanje ni6 ne prekine. s St. IIJ pri Velenju. Tukajšno bralno društvo je obhajalo zadnjo nedeljo dne 1. sept. dveletnico svojega obstanka. Priredilo je v tanamei: koncert in veselico, katera se Je prajv dobro obniesla. Sodfelovali so fantje in dekleta — sami udje bralnega društva. Pri koncertu je proizvajal doraa6i tamburaški zbor prav mične komade. Tudi igri ,,Viaški skopuh" in ,,Pri gospodi" Me se prav dobro obnesli. Pri prvi igri so sodelovali dom-ači fantje in nekateri dijaki. Drugo, katera je žela med poslušalci prav obilo pohvale, so igrale dekleta iz domače fare in bližnje okolice. pa je ta igra tako dobro i izpadla, gre posebna hvala in priznanje gospotti6ni Olgi Krunj6evi in gospodi6ni. iz višje dekliške ,Sole , ki ste s pomo6jo še nekaterih drugih gospodi6in s čudapolno požrirvx)valnostjo trudile z razli.6nimi pripravami\ za igrp. Po igri in koncertu se je razvila pr^av živahna zabava Imed Ijudstvom. Gori imenovane gospodifine so 'prodafale šopke in lističe za šaljivo pošto — vse v prid tukajšnjega bralnega društva. Seveda, Ijudstva iz bližnje in daljne okolice ni matnjkalo. Prihiteli so gostje iz Velenja, St. Andraža, Soštanja, celo 5z Cel}a jih je fcilo mnogo videti. Na ve6er se je užigal umetalni ogenj, ki je 6arobno razsvetljeval prilazno dolinico St. Iljsko. Pozno y no6 še je igral lamburaški zbor. Na veselico, ki je vsestransko dovršeno uspela, je lahko tukajšnje braino društvo po nosno. Se mlado, se krepko razvija in deluje v prid našega slovenskega ljudstva. s Smartaio na Paki. Kakor že znano. se ie tukaj ustanovilo pevsko društvo. Dne 15. septembra se teato priredi velika slavnost ustanovitve pevskega tiruštva, za katero je že sedaj veliko zanimanje. Vsa bratska tfruštva prosimo, da nas tisti dan gotovo posetijo in nam svoj prihod poprej naznanijo. fTudi prosimo vsa sosednja društva, da za ta dan no prlpravIjajo kakšnih prireditov. Vspored te slavnosti bode Obfeežen in jako zanimiv. V prihoflnji štpiv. ,,Sloven- fikega Gostpodarja" objftviinoiina^ainf5.en vspored, za.ifeetek in prostor te slavnostiicVsak prijatelj sloven'icfske pesni naj se že sedaj adlpči, da gre dne 15. sep((tembra na Pa^co. Več prjiiodnjič! s V Zavodnjem bo v nedeljo 15. septembra ob 541. uri popoldne ustanovni shod kmetijskega izobraževalnega društva z govorom in petjem. s Ubil S6 je v Zavodnjem imovit in ngleden posestnik Vincene Potočnik, podomače Slivnik. Padel je iz svojega novega gospodarskega poslopja, katero ravno stavijo, tako nesrečao, da je nezavesten obležal in dan potem izdihnil, no da bi se bil le najmanj zavedel. Bil je strasten privrženec nŠtajerca" in agitator za Narodno stranko. Bog mu bodi milostljiv! Konjiški okraj. Jc 2iče. Neizprosna smrt, H zabieVa toliko žrttev v naši župniji, je prerezala nit življenja mladi, še ne 20 let stari Miciki Ulčnik. Ranjka je bila izvrsina pevka cerkvenega zbora in zvesta h6i Marijine družbe. Z nalezljivo boleznijo, s škrlatico, 5e morala prerano Ie6i v hladen grob. Vrli deklici sveti ivečna Iu6! Celjski okraj. , c Ijjudska liranllnlca in posojilnica v Celju. MKaj pa je tebe treba bilo!", vsktliknil je marsikdo, ko je zvedel, da se je osnoval v Celju nbv denarni zavod za Siuvence. Kdor je pa opazoval delovanje našffi dosedaj obstoje6ili denarnih zavodov v Celju, in kdor je opazoval delovanje naših narodnih nasprotnlkov na tem polju, bode odobraval osnovanje novega Henarnega zavoda in nam pritrdil, da je že bil skrajni čas zato. Pri obstoječih denarnih zavodih imajo prvo in glavno begedo možje, ki reklamaijejo za se najve6 dobi6ka od njih. Zato ni bilo mogo6e dosedaj izposlovati od teh" posojila drugače, kakor po odvetniku In notarju. Prošnje, vložene naravnost pri zavodu, so se ali kratkomalo odklonile, ali pa zavrnile na kako pisarno. Za realiziranje posojil so torej niavadno narasli stroški po odvetniškejn ali notarskem tarifu, na ta naSIn pa je bil kredit, ki ga je dobival naš k'met, prectragj: Najnevarnejši naš narodni nagprotnik, s kranjskega privandrani ,,Nemec" dr. pl., Jabornik, je hitro pogruntal, kako nas. je treba nasko&iti "Že obstoječa ,,Spar- und Vorscliu'6vereina mestne hranilnice celjske ni hotela slediti njegcnVim nasvetom, zato je osnoval lastno ,,Spar- in .VorscliuBkasso" in ponu-Jal kmetom denar skoro brez vsiakfih stroškov; zaraSunll je le gotovo Izdatke za koleke. Kmetje so zsčeli trumoma zahajati po ceneji kredit, dr. pl. Jabornegg je pa skoro preplavil zemljiško knjigo našega kmeta z nemškimi vknjižbami. Bilo je tedaj neobhodno potitebno, nekaj storiti za našega kmeta, odvrnifi ga od nastavljenje pasti In rešitjnasprotnih spon.Lov nasprptpijcov na našega Emeta v svrKo, storiti ga zopet odvisnega od n|Bmškega kapitala, je bil dobro prera6unjen ter lepo tiEo zasnovan. To bi bili morali vodilni faktorji naših denarnih' zavodov uvideti in upoštevati nevarnost, koja preti našemu kmetu, ki se je vsled njihove krivde zacel odvračati od naših zavodov in zahajati k iujim. Preustrojiti bi bili morali poslovanje naših den&rnffi zavodov, primerno toku časa; ker pa tega niso sforili, je nastala nevarnost, da postane naš kmet kmalu zopet tako odvisen od nemgkega kapitala, Kakor je bil pred 6etrtsjoletjem. Ker se tem našim gospodom predobro godi, tudi niso imeli 6asa premišljevati, kake posledice bi to rodilo. Preskrbeti( kolikor mogoče z malimi stroški ceneji kredit našemu kmetu in obrtniku, obrniti njihovo pozornost na naše denarne zavode, ter jih opozoriti naj prete6o nevarnost, ako bodo zopet odvisni o& nemŠkega kapitala — bode naloga novega denjarnega zazavoda, nikakor pa ne pomnoževati strankarski boj. Zato mu želimo najboljši uspeh pri njfagovem delovanju v blagor in prid slovenskega ljudstva. Razcvita naj se, živi in pa krepko napreduje! c Poštne razmere na Dobrni! bodo 'zopet morale v javnost. Poštarja Gola opozarjfamo, naj pazi na svojega mladega pomormikaVoglerja, kaidar je fca v poštHem uradu. Ne vznemirja nas posebno,. 6e Vogler krasi svoja nemška prsa, oziroma luknjo svoje suknjice, s plavicami in Irankfurtarskami, znamenji zunaj poštnega urada. Drugačna je pa stvar v službi. iTukaj si fcako prusaško izzivanje mladega Voglerja bdločno prepovedujemo. Vogler — o6e so se nekdaj pisali iVpglar — naj tudi poizve, če nimajo morebiti vojaki na cesarskih vojaških vajah posebne pošte, da me bo strank zadržerval po nepotrebnem. Ce se poboljša, mu v prihodnje prizanesemvo, 6e ne, pa še goiVorimo par resnih besed. c Velijka goljulija na južni železnici', V Laš- kem trgu so prišli na sleti i vefliki goljufiji, vsled kaiere je južna železnica oškodofcana za skoro 42.000 K. 15. m. m. je prišel v hotel Henkcl neki tu- .jec, ki se je vpisal kot dr. Karol Friedniann ter pri- povedoval, da pričakuje večjo sivotp denarja. Z ozi- , i, rom na to je v hotelu živel na dolg ter si tudi od '' nafakarice izposodil nekaj denarja. Večkrat je na pošti vprašal, 6e je prišlo ž©: kako priporočeno pismo na dn Friedmanna, ki je baje v njem nakaznica na omenjeno svoto. 18. m. m. je, res dobil) pismo ,z nakaznioo; na U ^o6:,kron, fy^s^jih^., Fr^diilaHnu izpla6a železnišfca pogtaia, v/^gke^. ^s^.-aan-. je pri+ žel tujec k postajriemu na6elniku Leyerju, ki mu je, pregledavši Jistine,, v navzo6nosti pristava Lopi6a izpla6al 41.230 K 56 v. Postajenač,elnik je namre6 že 16. m. m. dobil od stavbenega ravnfrteljstva južne železnice ukaz, naj ono svoto izplača dr. Friedmannu ter je takoj poslal na ravnateljsko blagajno na Dunaj potrdilo o sprejemu denarja. Slo je namreč za plačilo železniških pragov, ki jih je prodal železniški upravi neki Zabavnik, vendar, odstopil denar dr. Friedmannu v Zagrebu proti temu, da mu je ta prepustil neki gozd. Dr. Friedmann je potem v hotelu plačeval za pijačo ,vsakomur, kdor je hotel piti, šampanjec je tekel v potokih. Toda začeli so kmalu sumiti, da je le navaden goljuf, kajti njegov nastop je bil nesiguren m večkrat se zapletel v protislovja, češ, da je denar dobil za les, drugi6 pa, da ga je podedoval. Zato jo je 19. m. m. popihal neznano kam. Od ravnateljstva južne železnice, pai je laški postajni načelnik dobil poziv, naj poroča, 6e se je denar izročil pravemu dr. Friedmannu, nakaT je g. Leyer odgovoril, da v celem trgu nihfee! ne bi mogel dognati, je li tujec bil pravi upraVičpnec ali ne ter da se tudi ni zahtevala legitimacija. Nato je ravnateljsvo zahtevalo popis tujca ,in kmalu je brzojavka potrdila sum, da .ie prišel po dfenarj navaden goljuf. Razlagajo si sedaj ta slučaj tako, da je eden iznied uslužbencev dr. Friedmanna, dobro poznajoč razmere, sam pisal na stavbeno vodstvo na Dunaj, naj pošlje nakaznico v Laško in naj nakaže svoto pri blagajni železniške postaje v Laškem. Tujec je srednje postave, zastaven, z majhnimi, 6rnimi brkami in toajhno koni6ast;o brado ter 6rnimi, prodirljivimi oftmi. Skodo bode se',eda trpela južna že!e<.nica, postajnega na6elmka Leyerja ne zadene nobena krlvtia, ker se je ravnal popolnoma po predpisih. Postajno načelništvo v LaSkem je že pri okrj. sosdniji Vložilo kazensko ovadbo. c Graščino Novo Celje v Žalcu z obširnimi posestvi, last starega grofa SaHma, je kupila parcelačna banka iz Zagreba in bo razprodala vse med domače jkmete. c Okolica celjska. Višnjaves nad Vojnikom ima starega župana, ki je živ dokaz, kam zabrede Sicer dober 61ovek, ako neprestano 6ita liberalne noHine, kakoršne so ljubljanski ,,Slovenski Narod", celjska ,,Domovina", ,,Narodni List", pa ptujski ,,Stavjera" Ves je zletel v liberalni tabor. Blizu ne 6uti, kaj to pomeni. Celjski dohtarji lijberaM dedajo ž njim, tar hočejo. Tako je zopet na njihovo povelje moral zadnjo nedeljo sklicati shod volilcev). Cemu? Tp so mu pove/dali na lepakih, katerih so mu doposlali. Pravijo: ,,Poslaaca Robleka nas^rotnikli trosijo o njem najostlidnejše laži. Pridite in se bodete iz njegovih ust prepričjjali o teh obrekovanjih ter brezmejni podlosti in lažnjivosti nasprotnikov." No, Roblek je res prišel, pa nismo mogli izvedeti, kaj bi se bilo o njem (agalp. Da je slab govornik, o tem smo se zopet prepri6ali. jKaj je zai kmete res koristnega v državnem zboru nastvetoval, govoril, o tem nismo slišali ni6esar. Največ preglavic mu je fdelalo to dejstvo, da je hmelju cena tako padla, kakor še nikoli. Klaverno je to nesrečo razlagal, pobite, bmeljarjje tolažil: Potrpite še, bo kmalu bolje, ter pristavil: Jaz pai tega nisem kriv ter ne morem pomagati, da bi cena hmeIju zopet ppskožila. Zakaj pa je 6util in še 5uti potrebo, se pred svojimi volilci prati, zagovarjati in opravi6evati ? Zato, ker so njegovi pristaši in agitatorji s hmeljem za njega najizdatnejše rogovijili, kmete begali in Iovili. S hmeljem se je za Roblekia agitiralo, s hmeljein je zmagal. >Od Sv. Jurija do Sv. irlunja so upili: Le Robleka moramo voliti, on bo pomaigal, da bode kila hmelja stal 2 gld. ali 4 krone. Vsak pametnjak je moral spoznati, da so to prazne besede, pa bilo je zastonj, a Roblek sam jim ni ugovarjal. iNo, sedaj pa v Žalcu niti 30 kr. radi ne dajo za kijo hmelja. Druga6e re6eno, sedaj je pribito, da so Roblekovi pristaši ,,v brezmejni podlosti in lažnjivosti" kmete za nos vodili, to je bilo najostudnejšo politi6no sleparstvo in goljufija^ Nekateri kmetje so Robleka pros)ili, naj pomaga, da bodo otroci samo dopoldne v šolo hodilli do kon6anega 12. leta. Roblek je odklonil, 6eš, v 13. in 14. letu se otrok najve6 nau6i. Zakaj pa dajejlo učjitelji skoro vsem otrokom, zafdnjih letnikov dopusta; taiko, da imajo poleti v 3. ali 4. razredu kpmjaj, (po 10 učencev. RobIek je liberalec ter ne uvidi, da je šolstvo na kmetih zavoženo. Poslušalcev ni imel iveliko. Najbolj so mu pritrjevaili nekateri spufani šoštarji, mizarji in pa žejni krofi. Neka zvita bu6a je namreC razglasila, da bo Roblek dal polovnjak ^ina in da voz pi¦va vže peljajo. Zato so oni žejni krofi hrialbro vlekli, saj bo Roblek vse pla6al. Toda Roblek je sivoj mošiiji6ek vtar6no zaprl in se odpelfal, pivci ao pa razP6arani se spogledali in sami pla6ali, kar so popili. Navdušenja je hilo takoj konec. c Dobrna. V zadnjem 6asu so v ganljivi medteebojni ljubezni začeli dobrnske Slovence zopet napadati: phijski ,,Sta,jerca, celjskaJvahtarca in na novo Jjubljanski lv,S,lovenski (?) Narod." Ubogi Dobrn5ani! Sedaj nas bo menda konec! Malo 6udno se nam res zdi ta edinost med nemškim,, slovenskim in nem6urskim Itetoin; še bol.j ,se pa.^d^imo, da ,je nemški jiist pisal še najmanj liudpbno. Danos so: Ło6emo pomeniti samo z dopisnikom ljubl,janskega liberalnega lista. Nalirulil nas je že dvakrat zaradti — poštnega pedata! Kakor da bi dobrnskj.Slovenci imeli oblast deliti dvojezi6ne požtne pe6aterTo bi nas trgovinski minister presneto grdo pogledaX,I? vojniške o,kolice pošilja torej nek m!adi6 svojo modrost v ,,Slovenski Narod." Fant! pobrigaj se za bližje reči — morebiti za Voj,nik — ne (vtikaj se pa v dobrnske stvari, o katerih razumeš toliko, kakor žaba o petju, Dobrnčane ho6e učiti (ak lantek iz vojniške okolioe, in ventiar so Dobrnfiani več storili in trpeii za narodnost^ kakor vsi liberalni petelin6ki dopisnikove vrste. Ce še nismo dobili dvojezi6nega poštnega pe6ata, nismo kri,Vi, mi, ampak liberalni 6eški miniBter. Naj bo enkrat javno povedano, da se je za časa nemškega katoliškega minisira dosegel ložje kak dvojezi6ni poŠtni pečat in napis, kakor pa sedaj, ko je trgovinski minister Ceh. Zopot dokaz, da se liberalizem malo briga za narodnost! Kar pa zadeva neutrudno nastopanje, ruisli rnenda fant-liberalček iz vojniške okolice, da to obstoji v tem, 6e se po liberabaih listih vpije ter udriha po ljudeh, kateriih, narodnost do sedaj še nima nobenega madeža.. Liberalni rejvež še brati ne zna praviino. Ce, nam pove* kedaj in kje smo pisajli, da je Roblek kriv, da se v Dobrni še vedno šopiri samonemški napfe na poštnem pe6atu, mu nasvetujem.o mažo, da mu zrastejo brke. Da bi nas pa notica liberaJnega dopisnika kedaj spekla, pa liberalček iz vojniške okolice sam sebi menda ne veruje. Popolnoma hladni ostanemo tudi pri izjavi, da dopisnik ,,Slovenskega Naroda" dobrnskim matadorjem ni priznal poirebne energije. Razvijali smo potrebno energijo davno poprej, predno je lant vedel, kaj pomenijo besede matador, energija in drugi taki izrazi. To je menda narodno-radikalno, 6e se kupoma rabijo tujke! ? Ce nas fantek4iberal6ek iz vojni§ke okolice zopet počasti s kakim dopisom v kak liberalen list, nas bo zelo veselilo. Prosili bi, naj piše bolj pametno in dosledno, pa tudi morebiti kain bližje, ne pa v Ljubljano. Morebitrpa drugi listi ne sprejemajo več njegovih otro6arij. Cuditi bi se ne bilo! Bojimo se le, da se bo na tak na6in njegovo neutrudno nastppanje kmalu — utriiiilo. A 6e tudi leže k večnemu politiCnemu po6itku, slovenska ljudstvo ne bo trpelo škode, najmanj pa dolbrnski Sjlovenci. c Smarje pri Jelšah. Pretekli teden bil je v riaši fari dvakrat ogenj. V nedeljo zvečer pogorela je pri Sv. Miklavžu Kurnikova kočarija. Osumljen je gosŁ>odar sam, da jo ^anetil ogenj, in je sedaj v preiskovalnem zaporu v Celju. — V petek zveSer ob 11. uri pogorelo je gospodarsko poslopje posestniku BoStjanu gtancer v Zastranji tik trga. Poslopje je popolnoma vni6eno. Zgorelo je mnogo sena, slame in vso poljsko orodje, le živino so rešili. Zanetila je najbrž iz sovraštva hmdobna roka. c -Lažl o novi posojilnici v Celju. Spindlerjev zaplotai list laže, da se oidbornik Kmecl jezi, ker je postal predsednik g. prolesor Gestnik itd. Spindler bi rati s podpihovanjem n'aredijl zdražbo. G. Kmecl mu da S00 K, ako dokaže, kar piše o njegovi jezi. c Zid, odbornik slovenske občine. Pri zadnjih občinskih volitvah v Loki pri Zidanem mostu je bil v prvem razredu od Nemcev in slovenskih liberaloev izvoljen v odbor tadi jad Knina, ravnatelj tovame za olje, in protestant Skalak, gostilaičar na kolodvoru Zidani most. To je menda  edina obfiina na Slovenskem, ki ima žida v svojem odboru.  c V Lnčah bo v nedeljo dne 8. septembra po rani maši shod Slov. kmečke zveze. Govorila bosta gg. državna poslanca dr. Benkovič indr. Korošec. Pridite na shod! c V Ljnbnem se vrši v nedeljo dne 8. septembra po drngem sv. opravila shod flSlov. kmečke zveze". Govorita gg. državna poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec. Vabimo vse kmete na shod! c Ponikva. Sklicnje se na § 19 tiskovnega zakona od 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6/1863, zahtevamo, da objavite glede notice rNa Ponikvo", ki je priobčena pod rabriko ^Celjski okraj" v št. 41 Vašega lista od 22. avgusta t. 1. v postavnem roku na istem mestu in z istimi crkami, kolikor se tiče podpisane BZadrHžne Zveze" naslednji popravek: Ni res, da ima nepristranska rZadrnžna Zveza" v Celju svoje roke vmes glede tega, kar piše gori navedena notica o dogodkih na Ponkvi v nedeljo dne 18. avg. t. 1. Res pa je, da nima BZadrnžna Zveza" rok vmes in da ni bil nikdo na Ponkvi imenom naše Zveze. S spoštovanjem: Zadmžna zveza v Celjn, r. z. z o. z., Dr. J. V r e č k o, F. Jošt c Hrastnik. Pri naši kemični tovarni udrla se je baraka, ki je bila postavljena na traverzah preko potoka ter jfe pri tem kakib 1000 vreč, napolnjenih z barvilom, padlo v vodo. Večinoma je roba seve pokvarjena ter ni več za rabo.  o Grad Lemberg je z vsem obširnim zemljiščem vred kupil g. Berdajs, veleposestnik na Savi ob južni železnici.  b Pri knhanjn je prsknila iskra v oko Jožefi Hadena  na Bizeljskem ter jo nevarno ranila. c Vransko. Sodni slnga pri tnkajšnem okrajnem aodiščn g. Ivan Gaber je dobil čaatno koiajno za 401etno zvesto službovanje. c Loka pri Zidanem mostu. Socialdemokrat Čobal obsojen. Kakor znano, je socialdemokraški kandidat Cobal na volilnem shodu tnkaj razžalil vojake z beeedo krompirjevci; vsled tega je takrat nastala velika nevolja med možmi, in Čobalu bi se bilo slabo godilo, ko bi se ne bil  hitro pobral iz Loke. Socialdemokrati so potem tožarili pristaše Kmečke zveze, posebno Vinkota Moro, rekoč, da je ta hnjskal; na vsak način bi ga bili radi uničili; to je socialdemokraška ljnbezen. Ali due 27. avgnsta je bil Moro pri okrožnem sodišču popolnoma oproščon, Cobal pa je dobil zaradi nkrompirjevcev" tri dni zapora. Drnge je hotel pokopati, pa je sam padel v jamo,; e Rečica. Prihodnjo nedeljo 8. septembra bo v Iarovžu na Re6ici zborovanje Slovenske kmefcke zveze po ve6ernicah. Govorila bosta gg. dr^avna posl. dr. Anton Korošsc in dr. Benkovi6. Priu.u- v obilnem Številu! c Duh se je omračil g. A^ Jermianu, šestošolcu iz Ljulbljane, ki je bil v iTrbovljaih na pa6itnicah pri svojih stariših. Pridnemu dijaku in vrlim starišem naše sočutje! Bolnika so prepeljali v opazovalnico v Gradee. c Radikalno dijaštvo ima v Celjn dne 5., 6. in 7. septembra shod. c Liberalna Zadružna zveza snnje še naprej za hrbtom pristaše? Kmečke zveze svoje posojilnice. A uradno razglaša, da Bse ne briga za politično mnenje posameznikov" ! Brežiški okraj. b Dobje pri Planini. Naš nadučitelj Valentin Pulko je bil tei 1ni pri c. kr^ okrožni kot prizivni sodniji v Celju obsojen na 60 K globe aii nekaj dni zaJiora, ker je razžalil trgovca Antona Teržan mlajšega inrnašega župana Pinter na 6asti; tudi ima trpeti .vse stroške. Pulkota je zastopal — kozjanski nemški odvetnik dr. Zirngast! Menda bo sčasoma tudi c.kr. deželni šolski svet uvidel, da bo bolje za Dobje in za nadueitelja, 6e ga prestavi kam drugajn, in magari na boljše mesto! b Planina. DaleS okoli znani agitator lilberalne Narodne stranke in dopisnik; lažnjivega ,,Stajerca" dobil je za vselej slovo pri tukajšnji grajš6ini. Da, kdor drugim jamo koplje, sam vanje pade. — Povedati vam moram, dragi bralci ,,Slovenskega Gospodarja", šalfjiv prizor, ki se je zgodil dne 11. avgusta zvečei! pri nas na Planini: Okoli 11. ure peljal se je g. župan proti domu. Prileti od neke strani hruška na voz, katera ga je nekoliko zadelai. Tq ga je tako razburilo, da se je za6el hudovati 6ez Slovence ter Micati c. kr. orožnike, naj aretirajo trgovskega pomočni^a Jazbinšekovega, ki, se je popplnoma mirno pogovarjal s svojim bratom na trgu, in ni popolnoma uič vedal, kedo je g. županu hruško v hrbet vrgeh .Orožniki so se sami' smejali županovemu razburjenju. — Pono6ni čuvaj., b Občlna Preborje fe dobiia vsled nujnega predloga državnega poslanca dr. Korošca državno podporo 1500 K za škodo prizadeto ji/ II. 1906 na raznih, kmečkih pridelkih. Za druge občine kozIjariskega okrajai že te6ejo poizvedbe ojd strani c. kr. lokrajnega glavarstva v Brežicah. b Iz Sevnlce ob Savi. Zapustil nas je g. Ivan SRoth, c. kr. višji oficijal pri c. kr. sodniji, da naistopi svoje mesto pri c. kr. okrajni sodniji v Smarju pri Jelšah. Ostane nam v najboljšiem spominu, stranfam r^atii svoje ljubezniVosti in vstrežljivosti, ožjim svojem iprijateljem pa radi svoje odkritosr6nosti. Ceravno nam je žal za njim, se vendar tudi mi veselimo njegovega povišanja ter odkritosr6no želimo, da bi mu tudi v Šmarju vedno cvetela rožica, ki se imenuje izadovoljnost. b Zaročil se je trgovec g. Janez »Regvat v Pilštanju s hčerko nadučitelja iz St. Vida pri Planini gd6. Stefko Bra6i6evo. Drobtinice. d Legar v Gradcu. Na leg&rju so obolele v Gradcu minoli ieden tri osebe, enai oseba je pa pripotovala v Gradec bolna na legarju. d Drobne vesti. Pri vojaških vajah v Lejpa na Ceškem je padel dragoaec s konjem vred raz neke skale. Konj je bil takoj mrtev, dragonec pa amrtnonevarno ranjen. — V Milana 8e je porašila cerkev, katero so še le pred 50 leti sezidali. — 161etna grofica Henrieta Pongrac na Ogrskem se je zaljubila v 231etoega kmečkega fanta Ivana Andrasik in je žnjim ušla. Njen oče, ki je večkraten milijonar, jo je zavrgel. — Saški kralj je bil dne 27. m. m. na Triglavu. — Razen 2 vojakov in 1 prostovoljca so še nmrli pri prekoračenju Radla štirje vojaki 2. bosanskega pešpolka. — Pri vojaških vajah bliza Dunajskega Novegamesta so nadčloveški nspori in silna vročina terjali mnogo fiioveških žrte^, 25. polk je marširal od 3. zjntraj do 3. popoldne. Na potu jo onemoglo 156 mož. To so grozno razmere in poslanci bodo morali pošteno posvetiti. — V letovišču Baden-Baden so akradli tatovi v nekem hotela neki baronici 90.000 frankov in baronu Rotscbildu 100.000 frankov. — Pri manevrih na KoroSkem je ustrelil neki vojak z ostro patrono in ustrelil nekega nadporočnika 2. bosanskega polka. Storilca niso našli. — V mestn Toranya ob galieijski meji in v Also Vess na Ogrskem se je pojavila kolera. Narodno gospodarst vo. g Naše napake pri zavarovanjn proti ogniu. Ne mine leto, da bi ne bilo na kmetih po ve6 požarov. Tu zgori polovica vasi, tara liiša z gospodarskim poslopjem, kozolc itd. Skoro vselej so slišijo pri1 takih nesrečah žalostne tožbe, da je žjkoda po požaru veliko ve6ja, kakor je zavarovana vrednost, tako da so prišli pogoirelci v veliko bedo in stisko. Žal, da so te tožbe resnične, žalostno pa tudi,; da se vzlic vsem tem nesre6am ne moremo odlo6iti, da bi svoja poslo pja bolje zavarovali. Tolijco so jo hvala Bogu do danes doseglo, da se gospodarji sploh zavaru^ejo, ali dve veltki napaki se godita pri tem zavarovanju, ki ¦ih moramo danes našim gospodarjem o6itati, in ti *3ta 1. da v premnogih slučajih naša postopja preniz- ko zavarujemo in 2. da ne zavarujemo nobenih pridelkov. Ce zavarujemo gospddarska poslopja, zavarovati jih moramo tako visoko, kolikor so vredna, da jih lah,ko nazaj postavimo, 6e nam pogpre. To mora biti naše vodilo! Kaj ni žalostno, 6e zgori poslopje, ti je vredno 4000 K, odškodnine dobimo pa le 1000 K, in sicer zai-adi tega tako malo, ker je bilo poslopje tako nizko zavarovano? Kje pa dobimo drugih 3000 K? Kaj se moramo v takili slu6ajih res zakopati v nove doigove? Vsega tega bi ne bilo treba, ako bi se zavarovali za pravo vrednost. Ne refiem, res je gospodarju, ki iztežka izhaja, težafvno pla6evati potrebno zavarovalniiio, ali takih stroškov se ne smemo bati!, Saj se gre za n^aše Imettje! Ne glejmo tedaj na tiste jironce, katere moramo za pošteno zavarovanje fveč pla6ati, saj je poleg primerne odškodnine, ki jo dobimo za slučaj nesre6e, tudi to veliko vredno, da smo brez težkih skrbi zaradi kakšnega ognja. Druga velika napaka je pa ta, da ne zavarujemo nobenih pridelkov. Skoda, ki nas v tem sluCaju zadene, je v poletnem 6asu in jeseni, ko so vsi pridelki spmvljeni, posebno velika in je spravila že marsikoga na beraško palico. EMe branimo se tedaj teh stroškov in zavarujmo tudi pridelke, zlasti vse tiste, ki so posebno nevarni pred ognjem, icakor je n. pr. krma, seno in slama. Saj ni zavarovalnina tako visoka, da bi je ne mogli utrpeti! Varčujmo raje pri drugih izdatkih, ki so manj potrebni! Težko je sicer šteti denar v zavarovalne namene, ali to smo tiolžni sebi in svojim otrokom, kajti nih6e ne ve, kedaj ga zadene nesre6a. Ne varčujmo tedaj pri zatvrarovalnini, ampak varčujmo raje pri drugih manj potrebnih stroških. g Eako se zatirajo molji v žitnici? Zitni molj je metulj, in sicer prav rahel in n|ežen metu!56ek. Podnevi sedi niirno po stenah, kriloa drži zganjena v podobi strehe, a na glavi ima 6opek rumeiie dlake in pa crne nlkaste tipalnica Krilca so ten[ka in ob krajffi razen prednjega obrobljena s sviiastimi pretenkimi dla6icami ali resicami. Prednja krila so na srebrastem clnu rjavo in 6rno pisana, zadnja pa sivkasta brez vseh lis in marog,. Metuljček se prikaže navadno meseca junija, v6asih" tudi že prej ali pa pozneje, in ko se je zaplodil, poiš6e samica žitne kupe in prilepi na vsako zrno eno ali dve jajci. Ko je vse oddala* pogine. Za kakih dvanjajst dni se iz jajca izvali bela lifMnka z Fjakasto gjavico. Ta živalca nima drugega dela, kakordolbsti zrna in razjedati moko. Ko je z enim zrnom gotova, loti se drugega, potem pa tretjega in: tako naprej, a vsa ta zrna se skupaj drže, ker jili je goseni6ica prepredla in zvezala z nekimi niltmi. V takem sprefiku je v6asih 20 in še ve6 zrn, sredi njiK je ližinka in okoli nje vse polno blata. To blato smrdi in tega smradu se ve6 ali manj na\zame vse žito, in tudi moka iz tega žita ima neprijeten duh in okus. Pravimo: žito je okopnelo in moka iz njega tje Zatohla.: Meseca septembra je goseničica dorasla. Tedaj preneha jesti, gre iz svojega sj.redka in lazi nemirno semtertja, iskaje si kakega ki lieka, kjer bi se mogla zapresti. Tak koti6ek najde navadnto kje na tleh ali na steni. Na samem žitu se jili zaprede prav malo. A lazeč puš6a za seboj povsodi svojo perjo, tako da je v6asiK ves žitni kup ž njo preprežen. Ko si je našla koiiCek povšeči, napravi si iz smeti in oglodanih trščic raliel zapredek, kjer prezimi še kakor Ii6inka, In šelie spomladi se zabubi, a nekoliko tednov pozneje se prikaže mctuljček. Najvažnejše sredstvo žitnega molja zatreti je, odvzeti mu vsla _skrivališ6a. V to svrho je skrbno zamazati vse reze , in razpoke v zidu, v tramili in na tleh, in sicer z apnom ali s kairanom, cla gosenlce ne na,|dejo prilike, se kje zabubiti. Ob času, ko metulj leta, torej od mlaja do julija, je žito pridno premetavati. Kadar ni ve6 videti na stenali metuljev in kadar se jih" ne vidi zve6er okoli Ietati, takrat le v imenovanih mesecih imeti žitn|e shrambe zaprte, da ne prildejo vanje metulji od 'drugod. Ce je shramba pobeljena, se metulji 6ez dan drže mirno po stenah in jih je mogoče v veliki meri ugonobiti. Prav koristno je, postaviti v shrambe plifv.e posode z vodo, kamor se zve6er postavijo Iu6i. Metulji silijo k Iu6i, popadejo v vodo ali pa se tam osmode. Na ta način se v eni no6i polovi ogrpmna množlna tega mrčesa. Prav koristno je meseca februarja In marca odrgniti s sten in tal bube, ki jih je poiem pobrati in sežgati. Najbolje je seveda vse moljavo žito hitro s pota spraviti in spraznjeno žitnico na popisani n&6in o6editi. g Rudečica se je zopet pojavila med svinjami. Zato še enkrat opozarjamo svinjerejce, da je glavna odpomo6 snaga, zr&6ni hlevi, dobra hranaji glavna odpomoS pa je cepljenje svinj. g Jabolke za mošt kupuje deželni kulturai svet za Zg. Avstrijsko v Lincu. g Vlno bo dražje. Trgovske vesti poro6a5o, da se letos vino podražuje in to glavno radi tega, ker Je lanski pridelek, ki je bil. po celi državi jako nedostaten, že pošel in je v večini vinograklnih dežel vinska letina slaba. V nekaterih krajih, zlasti na Tirolskem, kaže sicer dobro, v drugih pa vinogradniki ne pridelajo za lastno j)otrebo. Tudi na Ogrskem bo trgatev nedostatna. Zato 'zahtevajo vinogradnHd že sedaj mnogo višje cene nego lani. Ker kaže pri nas vino po nekod še vedno dobro, upamo, da si naši kmetovalci dobro opomorejo. g Kdo Ima seno na prudaj? Na Gori^kem bo lefos vsled suše jako malo sena, in že sedaj dobivamo obilo vprašanj, kdo prodaja seno v celih vago- nih. Prosimo vse tiste, ki imajo seno na proidaj, in morejo stisnjeno seno v celih vagonih odpošiljati, da 'Prijavijo svoje nasJove uredništvu lista ,,Gorica" v Gorci. Najnovejše novice. Shod v Koprivniku pri Framu. Dne 15. sept. priredi državni poslanec Pišek v)KopriVniku pri Framu veliko pojitično zborovanje. Natan6neje ppro6amo v prihodnji številki. Shod v Gorici pri Rajhenburgu. V nedeljo dne 15. septembra poroča o državmozborskem delovanju 'gospod državni poslanec dr. Benkovič na shodu v Habinčevi gostilui na Gorici pri Rajhenburgu. Duhovniške vesti. Za6asnim katehetom v Ma»riboru je imenovan vikar J. Markošekj. Prestavljeni so: J. E. Kociper iz Ljutomera kot vikar v Maribor, 'Alojz Gričnik iz Žetal k Sv. Marku na Dr. p., M. Agrež iz Sv. Marka k Sv. Janžu na Dravskem polju, Anfcon Tkavc iz St. Janža v Ljutomer. Novonastavljen je novomašnik. M'artin Kramberger v St. Andražu v Slov. gor. O. Pij Vakselj ostane v St. Vidu v Halozah, o. Mans. Zohrer v Ptuju, o. A. Brdnik pride kot k&plan v Ptuj. Sprejem v celjsko gimnazijo. Na c. kr. samostojnih nemškoslovenskih gimnazijskih razredih v Celju se vpisujejo u6enoi za prihodnje šolsko leto v I. razred 16. seplembra od 8.—10. ure. Sprejemni izpit se za6ne 16. septembra ob 10, uri. Učenci, kateri ho6ejo biti sprejeti v I. raared, morajo biti spremljani od svojih starišev ajli njLh nannestnikov in s seboj prinesti krstni list in pa šolska naznanila. Goljjufl v Laškem prijetl. Spredaj poro6amo o goljufiji v Laškem, ko so izpla6ali nad 41.000 kron namenjenih neki zagrebški tvrdki za dobavo lesenih železniških pragov, nekemu goljufu. Polcija je do- gnala, da sta sokriva goljufije dva železniška urad- nika in pa neki uradni sluga. Are-tirani so: uradni sluga Pohle, 36 let ster, oženjen in o6e treh otrok, ki stanuje na Dunaju, bivši uradnik Južne železnice Karol Engelberth in 31tetni asistent Josef Schon- thoner, ki so izvršili predrzno sleparijo.