424 ITarambaša: Janez Ziegler. Janez Ziegler. O stoletnici njegovega rojstva. Spisal Harambaša. eseca malega travna je iskal prijatelj pri meni knjižice: »Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov«, češ, da je je že iskal v muzejski, bogoslovni, alojzijeviški in Matičini knjižnici, toda povsod zaman. Tudi jaz nisem mogel ugoditi njega želji, zakaj že je dvajset let, odkar se mi je pogubila. Vprašam ga, čemu se tolikanj zanimlje za to delce? Pove mi, da bode dne 7. velikega travna t. 1. bas sto let, odkar se je porodil pisatelj Janez Cigler (Ziegler), in da namerja predlagati, naj tem povodom slavna družba sv. Cirila in Metoda v svoji »Knjižnici« iz nova izda omenjeno zabavno, toda sedaj že sila redko delce; sam pa da kani spisati prezaslužnega pisatelja životopis, ki naj bi se tiskal na čelu »Deteljici«. Novi izdaji naj bi se pridejala tudi slika slavljenčeva. To je zbodrilo tudi mene, da sem jel marljivo zasledovati imenovano knjižico in zajedno nabirati podatkov o Zieglerji. Glede knjižice sem se obrnil vsaj do trideset rodoljubov duhovskega in posvetnega stanu in do posamičnih knjižnic, toda ves moj trud je bil zaman. Pri dvainšestdesetletnem netjaku pokojnega pisatelja, g. Jožefu Jakliči v Smartinu pri Litiji, našel sem daguerotipijo Zieglerjevo — toda kaj pravim, daguerotipijo 1 — ne, le amalgamirano steklo, na katerem je bila nekdaj slika pokojnikova, ki pa je sedaj do cela razkrojena. To »zrcalce« obkroža jako neznaten pozlačen in zelo preprost okvir. Nad »zrcalcem« je kakor v varstvo drugo steklo, katero ima ob kraji ozek opaž od debelega popirja rdeče barve in z zlatimi resami. Steklo, kar ga je vidnega, meri 7x4 cm. Na reverzu je prilepljen listek, kamor je zapisal pokojnik svojeročno: Joan Ziegler Pfarrer in Weixelburg, daguerotipirt ara 30. September 1848. Von einem durchreisenden Daguerotipisten. O sliki sami pa, kakor omenjeno, ni sledu. Veščak meni, da bi se kemiškim potem še izbrala slika, ako je bila le prej z zlatom prevlečena. — G. Jaklič je imel sicer še drugo Zieglerjevo daguerotipijo na debelem steklu, katero si je dal ujec napraviti v Benetkah, toda nesreča je hotela, da sojo razbili, ko so pred kakimi tremi leti snažili pohištvo. — Harambaša: Janez Ziegler. 425 Naj bodo te oskromne vrstice posvečene slavnemu spominu preza-služnega literata Janeza Zieglerja, ki je dokaj obogatil našo književnost 1 Janez Nepomučan Ziegler (Cigler) se je porodil dne 7. velikega travna 1792. leta v V6dmatu, selu ljubljanske okolice, v predmestni župi Sv. Petra, v hiši štev. 4. Pri hiši, katera je še sedaj svojina sorodnikov pisateljevih, reklo se je po domače »pri županu«. To ljudsko ime se je ohranilo še dandanes. Oče, Andrej Zeglar (tako je zapisano v krstni matici) bil je imovit kmet. Mati našemu pisatelju je bila Marjeta S k a t i n k a. Krstil ga je Ja k o p W a c o 1 n i g. Kumovala sta mu: Jožef Krivic, kmet, in Marija Jevnikarica. V duhovnika so ga posvetili dne 9. malega travna 1815. leta v Ljubljani. Kapelanoval je od dne 18. malega travna do dne 2. vinotoka 1815. leta na Kolovratu; potem do dne 26. prosinca 1816. leta v Dobu; dalje do dne 14. listopada 1820. v leta v Skocijanu pri Dobravi; končno do dne 2. rženega cveta 1823. leta pri Sv. Petru v Ljubljani. Nato je bil do dne 24. listopada istega leta župni upravitelj v Toplicah in od tedaj do dne 30. kimovca 1832. leta kaznilničin kurat na Gradu ljubljanskem. Na Gradu je bilo takrat, po besedah netjakovih, zaprtih veliko »francoskih rebelov«, s katerimi je Ziegler občeval v njih materinem jeziku. Čislali so ga izredno in ga celo nagovarjali, naj gre služit na Francosko. Pojedini so mu v znak spoštovanja poklonili mnogo sre-brnine. Podarili so mu tudi tri svetinje; jedna je srebrna, druga bronasta, tretja bakrena; vse tri imajo francoske napise. Hranil jih je Ziegler verno do smrti, in sedaj jih ima njega netjak Jožef Jaklič. Pokazati pa mi jih ni mogel, češ, da ne ve prav, kje jih ima založene. Na Gradu je bila Zieglerju kuharica sestra Marija, ki se je orno- v zda. v Smartin pri Litiji na št. 20. k Jakliču. Nje sina Jožefa, svojega netjaka, imel je Ziegler zelo rad. Za mladih let ga je poučeval sam. Odraslega je cesto pošiljal po gospodarskih poslih, po vino na Do-lenjsko in po konje v Cakovec. Da bi ga oslobodil vojaščine, kupil mu je celo zemljišče v Zaspu pri Cerkljah na Dolenjskem. Dne" 30. kimovca 1832. leta je bil Ziegler kanoniško umeščen za župnika v Višnji gori, kjer je bival do smrti, torej 36 let in pol. Tu se je veliko ukvarjal z gospodarstvom in je zlasti ljubil čebele. Čudo se je tudi bavil s pisateljevanjem. Bil je izboren kaligraf, in župne matice so kaligrafirane v pravem pomenu te besede. Za potovanje je bil posebno vnet. Z dovolitvijo ordinarijatovo je imel po cele mesece upravitelja, sam pa je potoval. Prepotoval je vso Avstrijo, 426 Harambaša : Janez Ziegler. Laško, Francosko, Nemčijo, prišel celo doli »blezo do Turškega«. Netjak poudarja, da je bil vsaj po tri tedne na leto z doma, in izvaja od tod njega obširno jezikovno znanje. Ziegler je bil mož učen in izobražen. Poleg slovenščine je govoril in pisal latinski, nemški, francoski in laški. Netjak zatrjuje, da je bil takisto vešč angleškemu, češkemu, hrvaškemu in ogerskemu jeziku. Bil je prostodušen človek in velik protivnik tercijalstvu. Dijake je podpiral zelo rad. V javne stvari se ni mnogo vtikal, nego je bil velik kozmopolit. Rekal je cesto: »Materin jezik je glava, toda ne prezirajmo niti drugih. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.« Ziegler je bil velik, lepo vzrasel mož in precej — gizdav. Oblačil se je ukusno in je mnogo čislal lepo obleko. Posebno strast je Še imel do ličnih — škornjic. Nobene mu niso bile dosti lepe, redno pa vsake pretesne, tako da je navadno težko hodil v njih. Kadar se je opravil posebno izbrano in imel lično obutev, takrat se je rad potrkal na prsi in se nasmehnil svojemu netjaku: »Joža, le poglej me! Jaz sem fant od fare! Kdo je men' gliha, še Spičkov ne Miha!« — Miha je bil baje poznat mlad gizdalin. Ziegler je imel slabost, da so mu imponirali aristokratje, in menil je, da so nekoliko več nego drugi navadni ljudje. Domišljal si je celo, da so mu bili pradedje plemeniti, in zato je brskal po vseh kotih, da bi izteknil svojcev grb. Vrnivši se s potovanja, res prinese nekoč grb Zieglerjev! Ta grb še danes hrani njega netjak v Smartinu. Okvir mu je črn, lesen in kaj preprost. Originalni popir, že ves zarjavel, meri 20 X 16 cm. Grb je razdeljen v dve jednaki poševni polovini. Gorenji na levi strani je srebrn trikotnik, ob čegar hipotenuzi je ozka rdeča proga, a poleg nje skladna srebrna; nanjo se naslanja večje črno polje v podobi paraleloida; gorenja in dolenja prema sta vzporedni. Sredi tega črnega polja ždi srebrna školjka, obrnjena nizdolu. "Spodnje polje je jednako gorenjemu, samo da je to, kar je gori na levici, spodaj na desni strani. Gorenjo polovino obkoljajo zlate in črne arabeske. V njih sredini nad grbom so zopet arabeske, obkrožene z zlatimi krogi, temelj pa jim je rdeč in moder, z zlatim okrasjem. Na vzglavji se dviga gorenja polovica srebrno-črnega laboda z zvitim vratom in zevajočim kljunom. Pod grbom je napisal Ziegler svojeročno: Alexius Ziegler Baverischer Rath, geboren den 5. November 141 o. Von diesem stammt die Familie Ziegler in Udmat bei Laibach Haus- Nr. 4. Harambaša: Janez Ziegler. 427 Pfarre St. Peter Bezirk Umgebung Laibachs. Wappenbuchs-Fol. 12360. Joan Ziegler Pfarrer in Weixelburg personlich abgeholt in Wien am 10. September 1838. Spodaj je prilepljen kos popirja, 19 x 2 cm, na katerega je zapisal Ziegler: Gertrud Jaklič geboren 28. Febr. 1805 m Udmat bei Laibach. Zuge- heiratet auf S. Martin bei Litaj 20. Juni 1827. war geborne Ziegler. Vse to je prilepljeno na navaden bel konceptni popir. — Ko sem bil izvadil naslikani grb iz okvira, našel sem pod njim nekovo tiskano »Wappenmaler- Anzeige« v kateri se občinstvu javlja neki Joseph Stein, k. k. Hof- & Nieder - Oesterr. - Landschaftswappen-maler . . . wohnt in der Stadt, nachst dem Karntnerthore, in der Krugerstrasse, dem graflich Esterhazischen Hause gegeniiber Nr. 1009. Zu ebener Erde. — Na reverzu je zapisala tuja, ne Zieglerjeva roka: Arma des Silexius Ziegler, Bay- rischer Rath, geborn den 5. November 1410 Folio 12360. 2 fl. C. M. Ta Stein je torej na Dunaji naslikal opisani grb in računjal zanj 2 gld. st. v. Kje ga je pač dobil?! In Ziegler je bil uverjen, da je oni plemeniti bavarski svetovalec njega ded! Zato se je tudi večinoma podpisoval: Joannes Ziegler, Pfarrer auf Weixelb^rg. Rad je govoril o tem grbu in naglašal, da je nekakšen plemiški potomec. Kako pa bi bil bavarski plemič zašel v Vodmat pod Ljubljano, ondu se po-kmetil in opustil plemenitaški naslov, to vedo bogovi! Jednak grb visi po besedah netjakovih, baje tudi v rodni hiši Zieglerjevi, v Vodmatu št. 4. pri Zupanu, kamor ga je poslal pokojnik sam. Od 1839. leta počenši Ziegler ni več izdal nove knjige. Toda ko mu Fran Levstik v »Glasniku« 1858. leta zv. L, štev. 3. vrlo pohvali njega »Svetina« — vsebino in zlog — zopet zastavi pero in spiše za »Družbo sv. Mohorja« povesti: »Deteljica« (izd. 1863. leta) in »Kortonica« (izd. 1866. leta). »Deteljica« je dobila 100 gld. nagrade. Zadnje čase je bil Ziegler pristen samotar in velik posebnež. Vedno je tičal doma v sobi in pisal. Ljudje so ga videli jedino le v cerkvi in le od tod še vedeli, da živi. Vsekakor je najčudnejše to, da on, slovenski pisatelj, čegar povesti je izdajala »Družba sv. Mohorja«, niti ni mignil s prstom, da bi bil kaj storil za to prekoristno 428 Harambaša: Jauez Ziegler. družbo, nego ljudje v Višnji gori in okolici so zvedeli o nji šele po prihodu Zieglerjevega naslednika! Ziegler je iskreno želel, da bi se o njega zlati maši osnovala velika obiteljska slavnost. Sam bi bil tedaj slavil petdesetletnico svojega duhovništva, njega brat, župan vodmatski, zlato poroko, in netjak Jožef Jaklič naj bi se otorej oženil, tako da bi bil Ziegler oba poročal. Toda ta namera se je izjalovila. Zakaj ? Tega nisem mogel dognati. Zadnjih dvajset let svojega življenja je Ziegler vsaki dve leti popravljal in prepisoval svojo oporoko, katero je potem hranil — ne on sam, nego netjak Jožef Jaklič! Dne 30. vinotoka 1857. leta je bil iz Prečine dekretiran Anton Narobe za kapelana v Višnjo goro. Isti čas je bil Janez Zavrl ondu Megušerjev beneficijat in Ziegler njiju župnik. Iz njih priimkov je na-stal tedaj bonmot: Ziegler je narobe zavrl. Ziegler je bil v Višnji gori dvakrat v smrtni nevarnosti, toda obakrat so ga oteli. Tri leta pred svojo smrtjo se je prehladil v cerkvi tako silno, da so zdvojili o njega okrevanji. Tretjič pa mu je šlo za glavo. Bolezen mu je bila »Brand der Alten«, gnilo mu je mes6 na nogah — nasledki ozkega obuvala. Na smrtni postelji je dejal netjaku: »Sedaj me Bog tepe, ker sem bil prevzeten; sedaj pojdem.« Vročil mu je tudi zopet novo svojo oporoko. Umrl je dne" 11. malega travna 1869. leta opoldne. Izprevod njegov je bil velikanski. Pokopal ga je šmarijski dekan Matija Brolih v spremstvu štirinajstih duhovnikov. Glavnim dedičem in zajedno izvrševateljem svoje oporoke je imenoval netjaka Jožefa. Ta mi pripoveduje, da je zapustil Ziegler precejšnje imenje; med gotovino je bilo veliko cekinov. V oporoki je tudi točka, da mora netjak vsakemu duhovniku, ki bode pri pogrebu, dati po jeden cekin. To naročilo je dedič vestno zvršil o sedmini na gosteh. Na višnjegorskem pokopališči kaže oskromen spomenik kraj, kjer spi pokojni pisatelj. Preprosta kamenita plošča ima ta-le napis: J. CIGLER fajmošter višnja gorski R. 7. maja 1792. f 11. aprila 1869. Tukaj trupla prah počiva, Kličem milo iz temne jame : Duša tam plačilo vživa, Moli, o prijatel, za me! (Konec prihodnjič.) 544 Harambaša: Janez Ziegler. Prvi zidar (izpusti barona): Ha, tukaj sta pa kar dve in obe vaši! Gospa: Ježeš, baron! Podjetnik: Hahaha! Muri: Hihihi! Baron (skozi nos): Vrag te vzemi, slepar, razbojnik —• zapreti te dam! Oprostite, gospa, ta-le razbojnik mi je hotel denar vzeti. Prvi zidar: Saj ga nimaš, siromak 1 Mart: O ne, namesto mene je šel na sestanek. Podjetnik (materi): Predstavite mi še vi svojega ženina. Gospa: In vender bode baron moj. (Barona prime za podpazduho, in oba odideta. Prvi zidar z velikimi koraki zasmehoma za njima.) Podjetnik: Častitam, častitam! Mart: Častitam, častitam! (Oba za podpazduho odideta na drugo stran.) Drugi zidar: Jaz grem pa k socijalistom! Konec. Janez Ziegler. O stoletnici njegovega rojstva. Spisal Harambaša. (Konec.) atisnjeni Zieglerjevi spisi so ti-le : *) i.) Molitve za bolnike. V Ljubljani 1828. 12. 247. Nat. Fr. Retzer. — II. Natis. Sassenberg 1830. 12. 282. Podpisal se je: Janes Ziegler duhoven v' Ljublanfki jetnifhnizi. 2.) Štiri posledne reči, ali premišlevanje smerti, sodbe, pekla in nebes, spisal Janez Ziegler, duhoven Iblanske jetnišnice. V Iblani. Kleinmavr, 1831. 12. 192. 3.) V »Kranjski Cbelici« leta 1831. bukv. II. so njegove pesmi: Mravlja s kobilico. Sinko vic ušel. Pajk z muho. Plahta na dvoje. Dozdevna smert. —- Bukv. III. leta 1832.: Lesica z kužetam. Povračilo. 4.) Masne bukvice, to je molitve per s. maši, tudi druge vsa-kimu kristjanu potrebne molitvice. Zraven tudi kratko premišljevanje terplenja Jezusa Kristusa, ali sveti križovi pot. J. Z. V Ljublani 1832. 12. 338, s podobami (brez njih str. 292. Saf. 148.). — V novem pravopisu leta 1852., str. 252. ^)~Couf77ezičnik 1. XXIII. 1885. 1. st. 54. sq. Harambaša : Janez Ziegler. 545 5.) Dober nauk, ali kratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler. V Ljublani nat. J. Blaznik 1832. 12. 132. 6.) Bratovšina sv. Leopolda. Iz Nemškiga spisal J. Ziegler. V Ljublani 1833, 8. 72. 7.) Duhovni studenc, to je lepe molitvice s kterimi zamorejo ker-šanske duše veliko dobrot od Boga sprositi. Na svitlobo dal J. Ziegler. l835' — v- nat- pomnož 1850. — VI. nat. 1853. — VII. 1858. 12. 234. — Olepšane s podobami pri sv. maši in pri sv. križevim potu, v starim in novim pravopisu (»Zg. Danica« leta 1854. 1. 13.). 8.) Kratki nauki za vsaciga človeka. V Ljubljani 1835. 12. 60. 9.) Sreča v Nesreči, ali Popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov. Podučenje starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler Fajmašter per s. Tilni v Višnjigori. V Ljubljani. Natis. J. Blaznik 1836. 8. 139. na prodaj J. Klemenz. — II. izdaja v »Knjižnici slovenskej mladini« knj. III. V Ljubljani. Založil in izdal Ivan Tomšič 1882. 8. 145. Natisnila Klein in Kovač. 10.) Zivlenje sv. Heme, brumne koroške grafine. Spisal in na svitlobo dal Janez Ziegler, Višnagorski fajmašter. Natiščene in založene per Janezu Leon. 1839. & 70. V podobah: S. Hema. Grof Wilhelm III. Kerška Cerkev. 11.) Eksercicije, to je Nauki in premišljevanja od nar imenitniših resnic svete vere. Spisal ranjki č. g. Mihael Hofman, nekdaj ni korar v Novim Mestu. Nat. J. Blaznik 1839. 8. XV. 277. Na svetlobo spravil Janez Ziegler (Vid. Jezičn. XXII. str. 74.) s primernim predgovorom, v katerem opisuje sveto življenje omenjenega pisatelja. 12.) Nekaj njegovih spisov je že v »Carinthiji« leta 1829. i. t. d.—. V »Drobtinicah« 1848. leta je sestavek: Nepoznan rešitel. Pod imenom »Višnagorc« je pisal v »Novice«; tako je priobčil 1843. leta spis: Luna; 1844. leta pesem :Ljubljanski kovači. Besedne vganjke. Novih navad ne zaničovati; 1845. leta: Zobačnik; 1849. ^a: Zmota. Pod psevdonimom »Višnjagorski« je priobčil 1860. leta: Posvetni blagri. Jezikoslovne poseb- v nosti. Certica iz življenja sedanjega papežaPija IX. Resnična zgodba i. t. d. »Zgodnja Danica« je tu in tam naznanjala knjige, katere je spisal Janez Ziegler in ki so izhajale ali pomnožene in popravljene, ali v novem pravopisu, n. pr.: Duhovni studenec; Masne bukvice; Sv. Križev pot s podobami i. t. d. 13.) Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih sol-datov. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1863. 8. 115. Natisnil Janez Leon. 54& Harambaša: Janez Ziegler. 14.) Kortonica, koroška deklica. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Na svitlo dala družba sv. Mohora. V Celovcu 1866. 8. 80. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. Kot bizarne naj navedem tu njegove Jezikoslovne posebnosti. S klobuki mi le glave pokrivamo, Nemci pokrivajo z njimi tudi perste, ker pravijo — Fingerhut. Nemci tudi cuker (sladkor) na klobuke merijo, ker pravijo — Zuckerhut. v Čevlje nosimo mi le na nogah, Nemci jih nosijo tudi na rokah, ker pravijo — Handschuh. Tudi po klancih voznim kolesam čevlje pokladajo, ker pravijo — Radschuh. Nemci so menda kdaj imeli ženske vedno zaperte kakor Turki, ker še zdaj Nemci imenujejo žensko — Frauenzimmer. Nektere ribe so pri Nemcih lesene, ker jim pravijo — Stockfisch. Navadno se ljudje na svet rodijo; pri Nemcih se kujejo, ker pravijo — Menschenschlag. Hlače se narejajo iz sukna ali pa iz druge robe; Nemci jih imajo tudi iz vode, ker pravijo — Wasserhose. Narmanj se ujema z resnico v nemškem jeziku oštir, pravijo mu — Schenkwirth. Nobenemu nič zastonj ne da, pa pravijo, da vino »šenkuje« — Wein schenken. Nemci so začeli narejati ženskim oblačila iz obročev, ker pravijo —- Reifrock. Nemci pridevajo otrokom, kterim starši pomerjo, še ene usta, to je — Vormund. Pri vseh ljudstvih otroke redijo in učijo, pri Nemcih jih pa ulečejo; ker pravijo — Kinder erziehen. Pri Nemcih imajo vsi hribje noge, ker pravijo — Am Fusse des Berges. Med Nemci prijatli ne stojijo na dveh nogah, ampak le na eni, pravijo — Er steht mit ihm auf einem freundschaftlichen Fusse. Nemci imenujejo najimenitniše opravila igrače, ker pravijo od takega, ki ima veliko oblast v rokah — Er hat einen grossen Spiel-raum. Visoke mogočne osebe so bile menda nekdaj tako rahle, de se je skoz nje vidilo, zato so jim rekli — Durchlaucht. Harambaša: Janez Ziegler. 547 Nemški grofje so bili rojeni le na visokih hribih, zato se jim pravi — Hochgeboren. Kdaj je nek pri Nemcih postal pes znamenje revšine, ker pravijo — Er ist auf den Hund gekommen. Kadar Nemec kaj neumnega naredi, pravijo, da kozla vstrelf — Hat einen Bock geschossen. v Čudno je, da pri Nemcih nevesta prinese v hišo strup, ker pravijo — Mitgift. Nemci ljudi lepe obnaše zaperajo, ker od takih pravijo — Ein-gezogen. Malopridne pa izpušajo, ker jim pravijo — Ausgelassen. Kadar Nemci odbornike volijo, menda vselej strelajo, pravijo jim — Ausschuss. Kadar dnarje dajo komu, preden jih zasluži, menda tudi strelajo — Vorschuss. En malo prismuknen Nemec menda zmiraj strela, ker mu pravijo — Schuss. Nemci tudi dim v sode spravljajo, ker pravijo — Rauchfass. Tudi tinto Nemci v sodih hranujejo — Tintenfass. Čudno je, da Nemci tako radi tolčejo, ker veliko opravil le s tolčenjem znamenujejo, kakor: vorschlagen, nachschlagen, durchschlagen, aufschlagen, ausschlagen, uberschlagen, anschlagen, entschlagen, be-schlagen, zuschlagen. Pa še veliko druzih. (Višnjagorski.) Pri netjaku pokojnikovem sem tudi izteknil še nenatisnjen rokopis, katerega je baje hotel Ziegler izdati. To je knjiga v četverici, broširana v trd črn popir. Ima 1 + 52 stranij; zadnja stran šteje samo šest vrst; 42 stranij je še nepopisanih. Pisana je, kakor sploh vsi Zieglerjevi spisi, kaligrafski. Prvi strani je priložen naslov v velikih latinskih črkah : Skušnje Gospoda rs k e in sdravilske spisal JANEZ CIGLER Fajmoster v Višnjigori. 548 Haramhaša: Janez Ziegler. Deli se v dva dela. Prvi obseza 37, drugi pa pod naslovom: »Gospodarske skušnje« , 267 številk. Videti je iz posamičnih številk, da je ta zbirka do malega le kompilacija iz različnih časopisov, zlasti iz »Novic« in »Vaterlanda«; vender navajam nekatere, da blagovoljni čitatelj spozna zlog in jezik Zieglerjev: I. Pomoč kadar počne koga nagloma glava boleti. Vrezi citronove kože dva kolesica velikosti stare dvajsetice, privezi na vsako stran čela eniga prav na sance, in zginila bo bolečina. Rudeče flare se bodo nekoliko časa poznale, pa kmalo se bodo zgubile, same bodo prešle. Ali pa zmečkaj 10 brinovih jagod, namoči v kozarcu in svako jutro spi tisto vodo. 4. Božjast odganjat. To strašno bolezin odganjat ni bolji pomoč kakor glavo vedno s černo zidano ruto zavezano imeti. 8. Sene pri bolnikih ozdravlat. Kader bolnik dobi sene, to je de je koža preležana, se more večkrat na dan močit s tisto peno, ktera se naredi, kader se meso kuha. Res neki pomaga. 11. Bolezin v želodcu in na jetrah ozdravljat. Kdor je v želodcu in na jetrih bolan, naj vsaki jutro poje 3 ali 5 kuhanih češpelj suhih, kmalo bo ozdravil. Tudi malo češplove vode naj spije. Pa češple morejo biti dobro suhe, zrele in lepo posušene. (Beilage zur »Laib. Zeitung« vom 13. April 1861. Nr. 15.) 21. Pege iz obrasa odpravit. Naberi poleti zrelih černih jagod, položi jih zmečkna po pegah v na obrazi in kmalo bodo zginile. Se boljši je, če se rudeča zrela jagoda zmečka in z njo pege pomažejo, in pusti de se vse posuši. 24. Pomoč, če koga stekli pes vgrizne. V taki nesreči ni bolši" pomoč, kakor da se rana hitro malo ras- praska in s prahom stolčene španske muhe potrese in s cengerfla- štrom zakuje. 26. Vodenico pri človeku ozdravit. Kdo hoče vodenico odpravit ni bolši pomoč, kakor de vsaki dan skozi tri tedne, eno limono sne. Olupi naj jo, jo s cukram potrese pa na tišče požre. Cele 3 tedne pa mesa ne sme nič jesti. 30, Kader koga božje meče. Kader človek čuti v sebi znamnje de ga bo verglo, hitro naj ne-koliko kapljic laškega olja požre. Ce ga je pa že verglo, naj mu drugi v usta vlijo. Harambaša: Janez Ziegler. 549 Iz »Gospodarskih skušenj« : 8. Zvediti koliko pezo voz zamore prenašati. Kolikor funtov oz vaga toliko centov voz nese, vender da bolj gotovo 5 centov manj. Ge oz vaga 45 funtov voz nosi brez nevarnosti 40 centov. 11. Jelša in hrast uremeni prerok. v Ce spomlad jelša perje (listje) pred pokaže kakor hrast, je gotovo v poletje mokro. Ce hrast pokaže perje pred ko jelša, bo poletje gotovo suho. 20. Poznat ktiro jajce je dobro. Hočeš zvedit ali je jajce zdravo ali sprideno, le z jesikom se ga dotakni na vsakim koncu. Zdravo jajce je vselej na enim koncu v merzlo, na drugim mlačno gorko. Ce je pa jajce sprideno, je na obeh konceh merzlo. 28. Tobakov pepel. Nobena reč ni tako malo čislana ko tobakov pepel, vender se da z velikim pridom porabiti. 1. Ovce ozdravi v jeterni bolezni. 2. Konjam kri čisti in jih ozdravi kadar jih grize. 3. Tudi kuretno ozdravi, če se njim z otrobi zmešan jesti daje. 4. Pri rastlinah prežene uši in bolhe. 36. Od luplenja srovih orehov očrnene roke obeliti. Vzami malo žvepla, potresi ga na žerjavco, roke malo zmoči, derži jih nad žveplovim dimu, vrni jih, bele bodo. Žveplo roke obeli. 78. Podgane pokončat. Kupi morske gobe (Badeschwamm) zreži jo na male kosice, opohaj te male kosice v maslu, in položi to jedilo na kraje, kjer je narveč podgan, daj jim pa tudi vode, se najedo in napijo pa pokrepajo. 123. Zakaj so stari zidovi tako zlo močni. Zato ki so bili zidani s 10 let starim kremenovim peskom zme-šanim ktiriga so hranili v globokih z ilom dobro zamazanih jamah, de zrak ni mogel do njega. To je vsa skrivnost kako so naši predniki terdne zidove narejali. 165. Iz jajca zpoznat ali se bo petelinček ali piska izlegla. Jajca v ktirih je petelinček so na špici gerbaste kakor prešipnene in na koncu imajo tamne lise. V ktirih so pa piske, so na špici gladke in okrogle. 189. Pomoč zoper kolero. v . . Ce človeka kolera napade ni boljši pomoč kakor tri jajčne ru-menake snesti. Pijača pa za takega bolnika se more naredit tako le. V maslic prav merzle vode raztopi toliko cukra da je voda sladka, v 35 55° A. Dolenec: Okolo svetži. to sladko vodo se dene beljak in s šibico tepe, de se peni voda kakor sneg. To pijačo