Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. januarja 2022 - Leto XXXII, št. 3 stran 2 CILJ JE, DA SLOVENCI OSTANEJO V PORABJU Turistom mamo dosta za ponüditi, sploj lejpo naravo pa mer stran 4 66-lejtno padaštvo stran 8 »Tjelkokrat mi je na misli bilau, kak bi mi leko baugše šlau« stran 10 2 Pogovor z generalno konzulko Metko Lajnšček ob 30-letnici mednarodnega priznanja Slovenije in sodelovanja med Madžarsko in Slovenijo CILJ JE, DA SLOVENCI OSTANEJO V PORABJU 15. januar 1992 je bil za Slovenijo in njene državljane (posredno tudi za zamejske Slovence) zgodovinski dan. In takšnih zgodovinskih dnevov se je takrat v letu in pol zvrstilo kar nekaj. Pot, ki se je začela s plebiscitom 23. decembra 1990, se je zaokrožila s 15. januarjem 1992. Ob prvem datumu so se Slovenci odločili za samostojno državo, ki jo je skupščina razglasila 25. junija 1991. Potem je prišla vojna, sledila je Brionska deklaracija in nato odhod jugoslovanske vojske iz države. Potem ko je Slovenijo priznalo že nekaj držav, je novo državo v srcu Evrope 15. januarja 1992 mednarodno priznala večina evropskih držav. Ob 30. obletnici tega dogodka je nastal naš pogovor z generalno konzulko R Slovenije v Monoštru Metko Lajnšček. - Slovenija je lani praznovala 30. obletnico samostojnosti. Do mednarodnega priznanja države je vodila dolga pot. Kakšno vlogo je pri tem odigrala Madžarska kot soseda? »Čas od razglasitve – 25. junija 1991 – pa do priznanja mlade slovenske države, do včlanitve v Združene narode je bil dokaj kratek glede na svarila in prvotne napovedi nekaterih večjih in pomembnih držav, da nas še petdeset in več let ne bodo priznale. Na srečo je imela Slovenija tudi zaveznike, predvsem v soseščini. Madžarska je bila na začetku v svojih izjavah diplomatsko previdna, ker je tudi sama v tistem času doživljala družbeno-politične spremembe. Vendarle je potem Slovenijo priznala med prvimi, 15. januarja 1992, skupaj z državami evropske skupnosti in še eno sosedo Avstrijo. 16. januarja je sledila izmenjava diplomatskih not, kar pomeni, da je bila to podlaga za vzpostavitev diplomatskih odnosov med suverenima državama. Še isto leto so v Budimpešti odprli slovensko veleposlaništvo. Poudarila bi pa še en mejnik, ki je bil pomemben za Porabs- ke Slovence, odprtje slovenskega generalnega konzulata leta 1998 v Monoštru.« - V tistem času si je tudi porabska skupnost prizadevala, da bi Madžarska čimprej priznala Slovenijo. dokaz pripadnosti.« - Diplomatski odnosi so se vzpostavili leta 1992. Kakšne naloge so čakale prvega veleposlanika na Madžarskem, dr. Ferenca Hajósa? Lepa gesta Slovenije je bila, da je za prvega veleposla- »Razvojni programi so izjemna priložnost za Porabje, da Slovenci ostanejo v Porabju in slovenstvo tu živi naprej,« je izpostavila generalna konzulka Metka Lajnšček »Tudi danes najvišji predstavniki Slovenije ob vseh pomembnih obletnicah poudarjajo podporo naših rojakov. Pomoč Slovencev v zamejstvu in po svetu je bila neprecenljiva. Uporabili ste dejansko vsa prijateljstva, poznanstva in sorodstvene vezi, da je Slovenija dobila čim več zaveznikov, da smo dosegli priznanje mlade države. Tudi Porabski Slovenci ste se takrat izkazali. Delegacija iz Porabja je bila v Ljubljani na osrednji proslavi ob razglasitvi neodvisnosti, druga delegacija pa na proslavi v Murski Soboti. Vezi med Porabjem in Prekmurjem so bile zelo tesne, takrat ste organizirali krvodajalsko akcijo in nabavo zdravil ter sanitetnega materiala za rakičansko bolnico. Solidarnost s Slovenijo je bila izražena tudi v pismu, ki ste ga poslali takrat najvišjim madžarskim politikom, v katerem je Zveza Slovencev - pravzaprav predsednik Jože Hirnök, ki je pismo podpisal - pozvala, naj Madžarska obsodi agresijo nad Slovenijo in prizna mlado slovensko državo. To označujem kot pomembno gesto solidarnosti z matičnim narodom in nika v Budimpešto poslala prekmurskega Madžara. »Veleposlanik dr. Hajós je prišel v Budimpešto poleti 1992. Gospod Hajós je zelo širok, razgledan gospod. Je odlično izkoristil svoje znanje madžarskega jezika, tudi poznanstva in prijateljstva, ki jih je imel na Madžarskem. Na ta način je tlakoval pot mladi slovenski državi in razvoju madžarsko-slovenskih odnosov. Odprl je veleposlaništvo, našel je prostore, kjer je veleposlaništvo v Budimpešti še danes. Takrat je bilo potrebno pregledati tudi vse dvostranske sporazume in pogodbe, ki so veljali z nekdanjo zvezno državo, ter jih skleniti na novo med Slovenijo in Madžarsko. Dela je bilo ogromno! Prihajal je iz Lendave, iz narodnostno mešanega območja, zelo dobro je poznal tudi Porabske Slovence. Poznavanje narodnosti je bila njegova prednost. Ob predaji poverilnih pisem je v izjavi tudi poudaril, da bo njegova temeljna naloga skrb za Porabske Slovence. To se je pokazalo že kmalu, saj je bil že čez pol leta podpisan tudi krovni manjšinski sporazum, katerega eden od avtorjev je bil dr. Hajós.« - Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji je bil eden od prvih sporazumov, ki sta ga državi podpisali. Kako ocenjujete pomen sporazuma za porabsko slovensko skupnost? »Takrat je bilo ocenjeno in še danes se te ocene ponavljajo, da je bil ta sporazum vzorčni primer manjšinskega sporazuma v Evropi. Dejansko je zajel vsa področja, od izobraževanja, kulture, znanosti, obveščanja, tudi rabe maternega jezika. Poudarjal je družbeni in gospodarski razvoj območij, kjer živita narodni skupnosti. Je bil in je pravna podlaga, pravni inštrument za obe skupnosti, na katerega se vedno lahko sklicujeta, če menita, da položaj pripadnikov narodnosti ni dovolj dobro urejen ali pa se varstvo pravic ne uresničuje. Na podlagi sporazuma je nastala medvladna mešana komisija, katere naloga je, da spremlja položaj narodnosti, ugotavlja napredek ali pomanjkljivosti in sprejema nova priporočila za izboljšanje tega položaja. Menim, da sta se v tem času položaj Porabja in podoba Porabskih Slovencev spremenila na boljše, da so opazne pridobitve slovenske skupnosti, da imate vse možnosti za izražanje svoje pripadnosti, za razvijanje kulture in slovenskega jezika. Če primerjamo položaj obeh skupnosti, so še vedno razlike v njunem razvoju, ki jih pa moramo pripisati tudi zgodovinskim okoliščinam in dogajanju v preteklosti. Krovni manjšinski sporazum je vsekakor zelo koristen, da lahko razvijamo tudi Porabje in položaj Porabskih Slovencev.« - V zadnjih dveh-treh letih se pospešeno razvijata obmejni območji, na katerih živita manjšini. Za to si s posebnimi razvojnimi programi, ki ju financirata obe vladi, prizadevata tudi obe državi. V kakšne namene se Porabje, 20. januarja 2022 ustanavlja skupni madžarsko-slovenski razvojni sklad, ki je dobil zeleno luč pri obeh vladah? »V Porabju sta dejansko živa dva razvojna programa, madžarski razvojni program, ki se izvaja že drugo leto in iz katerega je že mogoče pridobivati sredstva. In slovenski razvojni program v podporo malim podjetnikom in turističnim ponudnikom, ki se bo začel izvajati letos. Tretji je t. i. skupni sklad, za katerega sta predsednika obeh vlad podpisala pismo o nameri. Upam, da bo še letos na voljo denar tudi iz tega sklada, iz katerega naj bi bila sredstva namenjena večjim investicijam.« - Pri gospodarskih razvojnih programih se največkrat govori le o investicijah v stavbe, stroje in tako naprej. V Porabju je sila pomembno, da se razmišlja tudi o človeških virih. »Razvojni programi so izjemna priložnost za Porabje. Če iz teh programov dobijo sredstva manjši turistični ponudniki, podjetniki, kmetovalci zato, da lahko razvijajo svojo dejavnost, je to dobro in je v korist porabske skupnosti. Kar zadeva večje investicije, moramo imeti v mislih tudi to, da je potrebno vzporedno razvijati človeške vire. V Porabju je poudarek tudi na tem, da se pridobi mlade, da se mladim ponudi možnost za ustvarjanje pogojev v domačem okolju za uveljavljanje svojih poklicnih ambicij, da bo slovenščina priznana kot jezik priložnosti. Da Slovenci ostanejo v Porabju in slovenstvo tu živi naprej. To je cilj. Strinjam se s tem, da je potrebno vzporedno vlagati v človeške vire, nenazadnje v bodoče voditelje skupnosti. Želim, da bi Porabski Slovenci, pravzaprav da bi skupnost prepoznala namen in pomen teh sredstev, ki prihajajo v Porabje s ciljem.« Hvala za pogovor. Marijana Sukič fotografija: Ildikó Windisch 3 »Da bi bralci ob vsakem božiču radi pričakovali Porabski koledar« V naši prejšnji številki smo vam na kratko predstavili izdaji, ki ju je Zveza Slovencev na Madžarskem ob lanskem božiču poklonila naročnikom tednika Porabje. Prebrali ste lahko oceno zbirke kratkih zgodb Norme Bale in spoznali Porabski koledar za leto 2022. Tokrat objavljamo krajša pogovora z urednicama letopisa domačih Slovencev, sekretarkama ZSM Nikoletto Vajda-Nagy in Gyöngyi Bajzek. - Nikoletta, to je že drugi koledar, ki sta ga uredili vedve. Je bilo tokrat kaj drugače kakor prvič, ali so se pojavili kakšni novi izzivi? »Delali sva podobno kot pri prejšnjem koledarju, nisva uvedli kakšnih večjih sprememb. Mislim pa, da je pri urejanju letopisa zmeraj najtežje izbrati slike za posamezna poglavja, še posebej za na prvo stran. Kajti to je tisto, kar bralci najprej vidijo, ko vzamejo koledar v roke. Čim začnejo listati po izdaji, pa postane pomembno, ali je tudi notranjost letopisa urejena, ali so slike privlačne. Po mojem mnenju je to odločilnega pomena pri tem, ali začnejo bralci prebirati vsebine.« - Pri prvem, koledarskem delu je imel doslej vsak letopis nek vodilni motiv. Tokrat vidimo posnetke, ki so povezani s posameznimi meseci v letu. Ali so bile te fotografije narejene v Porabju? »Vse slike sva posneli medve z Biserko v domači pokrajini. Med svojimi potepanji in sprehodi po Porabju sva fotografirali stavbe in naravo. In sva si mislili, zakaj ne bi teh slik objavili v koledarju in ponovno pokazali, kako lepa je naša pokrajina. Pri koledarskem delu letopisa pa sva bili pozorni tudi na to, v katerem letnem času sva določeni posnetek naredili.« - Ko sem listal po koledarju, sem opazil, da so kar nekaj člankov prispevali mladi iz Porabja. Kako vama jih je uspelo nagovoriti? »Mladih avtorjev, ki so nama poslali prispevke za poglavje ’Piše mladi rod’, - Gyöngyi, müva va se po domanje dale pogučavala, vej je pa v kalendari dosta vse napisano v našoj rejči tö. Letopis se pripravla v prvom redej za porabske bralce, donk pa se v njem nüca tak naš gezik kak tak odlaučile, aj nama nika bole zdravoga vküppostavi. Slatka peciva tö radi gejmo, gda na priliko kaj svetimo, zatok sve go prosile, aj dojspiše recejpte za paukaraj. Tau pa za takšo pecivo, šte- Gyöngyi Bajzek in Nikoletta Vajda-Nagy: »Bralcem sva želeli ponuditi zanimive vsebine« ni bilo potrebno posebej nagovarjati. Pravzaprav sva zaprosili tiste mlade, ki so nama članke poslali že za prejšnji koledar, sedaj pa so se jim pridružili še nekateri drugi. Res sva bili veseli, da sva jih lahko ponovno pritegnili in da koledar bogatijo tudi njihovi prispevki. Vsi so zelo motivirani in angažirani, meniva pa, da sva od njih tudi tokrat dobili zelo dobre članke.« - Tradicionalno se v letopisu javljajo tudi avtorji iz Slovenije. Ali so prekmurski pisci prav tako stalnica pri Porabskih koledarjih? »Vsako leto k sodelovanju povabimo avtorje tako iz Porabja kakor iz Slovenije. Sedaj sva dobili malo več prispevkov od porabskih piscev. Najin namen je bil, da bi bralci dobili vsebinsko bogat letopis in upava, da bo v njem vsakdo našel kaj zanimivega.« knjižna slovenska rejč. Zakoj je tau tak? »Té letopis se zové Porabski koledar, zatok mamo največ člankov v porabskoj ali prekmurskoj domanjoj rejči. Dosta vse pa je napisano v knjižnom geziki tö, ka aj bi tisti bralci, šteri ne gučijo našo rejč, ranč tak razmili, od koj se piše v kalendari. Po drugoj strani pa zavolo toga, ka bi se naši porabski bralci tö navčili ništerne nauve rejči. Če na leto večkrat naprejvzemejo té knige ali pa novine Porabje, leko širijo svoj besedni zaklad s tejm, ka štéjo v knjižnom geziki.« - Na srejdi kalendara so recejpti, štere je dojspisala Lili Šiftar. Zakoj sta go prosili za tau? »Gospa Lili letos že drugo paut sodeluje z nama pri Porabskom koledari. Lani sve go prosile, aj napiše recejpte, štere leko naši lidgé gorponücajo v vsakdanešnjom živlenji. Za letos pa sve se roga leko mérno zejmo, vej pa ne škaudimo svojoma tejli. Tau so bole zdravi recejpti.« - Gda smo se lanjsko leto pogučavali, smo pravli, ka je za nami koronaleto. Depa na žalost je bilau lanjsko leto eške itak koronsko. Fotokronika v kalendari je donk kusta. So slovenske organizacije dosta kejpov poslale o svoji programaj? »Koronaviruš je med nami, leko pa povejm, ka smo se ma že vendar cüjvzeli. Tak smo probali delati pri našoj organizaciji – pa kak vidimo, drügi tö –, ka smo Porabje, 20. januarja 2022 nutdržali vse zakone. V fotokroniki se pozna, ka smo v prvoj polovici leta nej mogli organizérati vse programe, štere smo meli v plani. Vse kaj takšoga smo mogli vözbroditi, ka se je leko delalo prejk interneta. Vö smo spisali takše natečaje, gde so lidgé leko kaj doma pripravili, tisto pa poslali po pošti ali elektronskoj pošti. Vsikši se je mogo gornajti, v drugoj polovici leta pa smo že leko držali vsefelé programov. Mi smo fejst-fejst zadovolni, vej so pa vse organizacije, ustanove pa šaule vrle bilé in je vsikši na svoj način bogati program vküppostavo za leto 2021.« - Nekdešnji urednik Karči Holec je šegau emo gučati, ka je kalendar tista kniga, štero naročniki novin Porabje na konci leta najbole čakajo. Ali je tau eške itak tak? »Müve bi tö rade brodile, ka lüstvo z veseldjom čaka té Porabski koledar. Moremo znati, ka samo gnauk na leto vöpride, kak božični dar. Tak vidive, ka ga lidgé radi čakajo, vej so pa zimski večeri dugi. Lüstvo bole cajt má, si več časa vzeme za tau, ka si doma dojséde in prešté pisanja v kalendari. V fotokroniki je nut, ka vse se je godilo v preminaučom leti, pa če rejsan so bralci nej mogli vseposedik cüjbiti, leko v fotokroniki vse poglednejo. Müve bi bile vesele, če bi lidgé na našoj pa drügoj strani grajnce vsikdar z veseldjom čakali té Porabski koledar.« -dm- 4 Mihaela Kalamar – direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci PREKMURJE Hotel Diana Leta 1967 je v centri Sobote zrasla nauva zidina, hotel, steri je daubo ime Diana. Prvo je bilau v hoteli 57 posteu, tri leta sledkar so prizidali ške nočni bar, kegljišče in bife. Duga lejta je bila Diana center družabnoga žitka v Prekmurji. Pauleg tihinskih gostov (sploj v prvi lejtaj so k nam radi odili djagri iz Italije) so, največkrat velko kavarno, dobro ponücali domanji gosti, tak za gostüvanja, drüga slavja kak maturantske plese. V lejtaj 2008 in 2009 je hotel vöminiu svojo notranjo in zvünešnjo podobo, pauleg toga so napravili ške nauvi wellness center, po tistom pa so se pomalek začnile nevole in tak je firma, stera se je spravlala s hotelskin delon, propadnola pa šla v stečaj. Vesela novica je, ka je tej erični hotel daubo nauvoga lastnika. Pred kratkin je biu zgotovleni poseu med firmo Hotel Diana, stere edini drüžbenik je prekmurski fiškališ Ronnie Christopher Horvat, in lastnico zidine, drüžbo Monetic srbskoga milijonarja Miodraga Kostića. Nauvi lastnik, steri je nej steu vöovaditi, kelko je dau za hotel (guči se, ka prej 2 milijona evronov) je napovedo, ka naj bi prva svoje dveri gorodprla kavarna s slaščičarno, za mesec ali dva pa ške picerija. Sledkar naj bi meli ške restavracijo s tradiconalnim domanjim prekmurskim gestijom. Dosta vsega je odvisno od toga, če pravi cajt dobijo küjare pa kölnare, vej pa je gnesden trnok žmetno dobiti takši kader, je ške povedo nauvi lastnik. Hotel de trbelo prenauviti, ali tau do delali sprauti. Zdaj pripravlajo iže, tej je zdaj 97, v stere do že brž začnili seliti stanovalce iz rakičanskoga dauma za starce. Najvekši prekmurski dom za starce do eno leto prenavlali, in tau tak, ka do mele po nauvom iže samo eno ali dve posteli pa svojo kaupanco. Silva Eöry Turistom mamo dosta za ponüditi, sploj lejpo naravo pa mer Brodim, ka je med vami dosta takših, steri poznate Mihaelo Kalamar iz Dolenec, stera gnesden žive v Murski Soboti. Po tistom ka je deset lejt delala na radioni Murski val, gé je spremljala tüdi tau, ka se godi v Porabji, je z nauvim letom gratala direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci. »V Porabje sam lekar prvo paut prišla prejk Kluba prekmurskih študentov, gda smo tam gorziskali mlade, steri bi meli volau kaj delati vküper z nami. Trnok dobro smo se povezali in spoznali. Te, gda sam prišla na soboški radio, pa sam kak novinarka redno začnila oditi prejk granice. Tüdi v Šalovcaj, gé sam predsednica Turističnega društva Dišeči volčin, že več kak 15 let dobro sodelüvlemo s Slovenci prejk granice,« je prva razolmačila Mihaela Kalamar, stera je neka cajta tüdi spejvala v varaškom komornom zbori. Zavod za turizem, šport in kulturo Šalovci je biu ustanovljeni sam leta 1986. Gor sam rasla na paverstvi. Oča Stanko pa mati Terezija se ške gnesden s paverskim delom spravlata, Mihaela Kalamar je nauva direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci samo nej več tak na velko, vej pa sta že oba v penziji. Nekda smo meli fejst velko verstvo, zdaj pa bole za hobi delata, za tau, ka ne bi čista trdiva gratala.« Spomini na mladost so lepi, vej Mala Mihaela (prva s prave strani) z bratom in sestro pred dobrima dvema letoma. Po tistom, ka je Bernard Goršak odišo na nauvo delovno mesto, so iskali nauvoga direktora in so za tau mesto vöodabrali našo sogovornico: »Turizem je tista glavna panoga, zatau škemo na tom področji ške več napraviti. Turistom mamo dosta za ponüditi, sploj lejpo naravo pa mer. Dosta je takših, steri k nam pridejo s piciklini, pa jim povemo, ka naj se pelajo tüdi v Porabje. Tüdi šport pa kultura sta fontoškiva za lidi, vej pa mamo v občini tüdi dosta takših drüštev.« Mihaela Kalamar je v Dolencaj gorrasla vküper s sestro Darjo in bratom Alešom: »Ges sam najmlajša v našoj držini, rojena slovensko katoliško misijo, Darja pa žive v Maribori, gé dela kak držinska in zakonska terapevtka. Po tistom, ka je odila eno leto v pa so kak deca dosta cajta preživeli zvüna. Dosta so se špilali, pa tüdi pomagali so starišoma: »Mati je sigdar pravla, ka naj prvo domačo nalogo (házi feledat) napravimo, te pa smo pomagali tüdi na verstvi. Najrajši sam furt bila pauleg očo, sploj na traktori sam rada sedela. Gda smo bili vekši, pa sam najrajši notri, v rami delala pa pospravlala. Najbole pa sam nej stela titi z našimi, gda so šli na travnik delat ali pa burgolo brat pa so nas mlajše s sebov vzeli. Tisto se mi je furt tak fejst vleklo.« Kalamarovi mlajši so se zdaj raztepli po svejti. Aleš, steri je dühovnik, je že 11 let v Dajčlandi, v Stuttgarti vodi malo šaulo v Markovce, je prva štiri leta osnovne šaule preživela v domanji vesnici, po tistom pa je ške štiri leta odila na Osnovno šolo Šalovci. Zatau ka se je dobro včila, se je vpisala na soboško gimnazijo. V tistom cajti vali, san pisala za Vestnik, za prilogo Pen, o Prekmurcaj, steri ne živejo v domanji krajini. Tü sam dobro sodelovala z direktorico Irmo Benko, stera me je te povabila k Murskomi vali. In tak sam tü ostala deset let,« pove sogovornica, stera je nazadnje bila tüdi odgovorna urednica soboškoga radiona. »Na začetki mi je bilau žmetno, pa sam celau brodila, če mo ges leko tau delala. Po enom leti je bilau že baukše, gda sam lidi pa teme, o sterih sam poročala, bole spoznala. Novinarsko delo se mi je povidlo,« ške pove Mihaela Kalamar in cujda, ka de z Murskim valom ške naprej sodelovala honorarno, največ svojoga cajta pa de posvetila svojomi nauvomi deli. »Mamo kar nekaj planov. Pauleg Turistično nastanitvenoga centra Peterloug v Markovcaj bi radi napravili ške eno glamping naselje z malimi rami. Pritegniti škemo šolsko deco, ka bi tam meli športne dneve Mihaela Kalamar (prva s prave strani) je tüdi predsednica Turističnega društva Dišeči volčin, stero že duga leta pripravla prireditev Kapüstni den je živela v soboškom dijaškom daumi: »Obej s sestro sve bile v dijaškom daumi. Ona je tri leta starejša, pa je te že brž šla dale študerat. Tau so bili trnok lejpi cajti, dobro smo se razmeli.« Po zgotovleni gimnaziji je prvo eno leto študerala babištvo na Zdravstveni fakulteti, te pa je vidla, ka je tej poklic nej za njau, pa se je prepisala na ljubljansko Filozofsko fakulteto, smer slovenski gezik in sociologija. V tom cajti je bila aktivna tüdi v Klubi prekmurskih študentov, steroga je neka cajta tüdi vodila. In kak je bilau tau, ka je po zgotovlenon študiji prišla v novinarske vode, jo pitam. »Prva kak sam začnila delati na Murskom Porabje, 20. januarja 2022 in šaule v naravi. Ške künjo škemo cuj napraviti, ka ne bi od inan več vozili gesti. Radi bi povezali in zdignili ške drüge turistične točke v občini, napravili nauve informativne table pa ške marsikaj drügoga,« je na konci ške raztolmačila Mihaela Kalamar, stera si želej tüdi dobroga sodelovanja s porabskimi partneri. (Kejp na 1. strani: Na Murskom vali je pred dnevi vodila oddajo Nedeljska kuhinja, v steroj so vörazglasili Pomurko in Pomurca leta.) Silva Eöry Kejpi: Osebni arhiv Mihaele Kalamar 5 Indašnje slovenske meštrije – 3 Pletarge Gda pripovejdamo o pletarskoj meštriji, moremo ejkstra gledati na veško delo za domanji nüc in na delo v pletarski delavnicaj. Za tau drügo je mejlo veuko znamenje, ka je lopinja, leskovi viter ali baurovi šib, depa z gostanjovi ali gabrovi palic tö. Potom toga so leko dobili slüžbo v pletarski delavnicaj, štere so svoje produkte odavale na senjaj po varašaj. Žmetnejšo delo so mele po vesnicaj, vej so si pa pavri najraj sami pleli koše ali košare za krumple. V krajini kauli dolenjskoga varaša Šentjerneja so skoro pri vsakšom rami pleli prausne in duplanske košare, drvenke, cejkre in koše – de so pa delo raztalali med ižami. Edno košaro je eden vert narédo v ednom dnevi, vküper s pri»Cvejtnonedelska butarica« s krajine kauli pravov materiala. Ljubljane – vküp je sklajena s friškoga sprtolejtnoga zelenjá in pofarbanoga hoblanja Največkrat je nüco leskove ali gostanjonekdešnja Avstrija v 19. stoletji ve palce, štere je vöseko v lesej. v dosta krajinaj gnešnje Slove- Bote je osmaudo nad odnjom, nije vpelala včenjé pletarstva. te je je pa na kujšom konci vreNa takše tečaje se je zglasilo zo z naužcom. Na koleni je je dosta lüdi, šteri so svoje pro- vogibo tačas, ka so se podukš dukte sledik bole leko odavali razklali na dvaje. Potom toga po varašaj in na tihinskom tö. je začno réditi dva prejloča pa Na konci 19. stoletja so slo- dva obauda in jiva vküpzvezo, venski pletarge na leto nare- gde sta vküpsegnila. V tau pledili skor 30 gezero produktov. tenje je z bejdvej strani nutpoTistoga ipa so oprli državni tisko vugnjene palce, štere so pletarski šauli v gorenjskoj Ra- dale trbüjasto formo košare. dovljici in na štajerskom Ptuji, Ostalo je eške samo pletenje z vrnau te pa je erična gratala vitrami in delo je bilau skoninštitucija pri Svetoj Barbari v čano. Halozaj tö. Tam so na Štajers- Takše košare so nücali zvekkom oprvim posadili žlahtne šoga te, gda so z njive pauv vrbe (nemesfűz), ka bi njine domau nosili. Če si je nekak šibe pleli. Takši gračenkov je nej znau sam splesti košaro, bilau furt več, vej so pa v de- go je mogo küpiti na letnom lavnicaj vsikdar nücali mate- senji ali pa v bauti. Na Kranjrial. V najbaukši cajtaj je leko skom so bile najbole tipični eden vert na leto audo do 15 pletarski produkti tzv. »korbe« ton odebrane vrbe, vozili so je (drvenke), na primorskom na Španjolsko in Taljansko tö. Vipavskom pa košare za sad Pavri so po staroj tradiciji pleli nositi. Ništerni majstri so najvzimi, gda so čas meli. Dosta raj pleli kauli glažov, vej so več pa je leko nekak zaslüžo, pa tau delo brž leko zgotovili če se je dobro vönavčo v mešt- in ž njim dobro zaslüžili tö. V riji, zatok so verti svoje siné bole moderni cajtaj so začnili pošilali v šaule. Tisti so se tam réditi gausto pletene košare navčili plesti z večféle materi- in cejkre, stole in garniture alov: vrbe, slame, kukarčnoga za gračenek, mlašeče kauce, kufre ali lustre. Nika posabnoga so produkti s slame, šteri se prej po najbole indašnjoj šegi pletéjo. Med njimi je največ čebrov za sildje, krbül za krü, korbeu za sejati in vsefelé košar. Do konca 19. stoletja so s slame pleli koše za fčele ali za na pleča tö. Edna specialna forma pletarske »cvejtnonedelske butarice« rédijo (kak vidite na ilustraciji). Té nosijo posvečat na slejdnjo nedelo pred vüzmom, ka bi dom branile pred točov, strejlov, odnjom, betegom ali tauvanami. Za butarice pa žmetno povejmo, ka so pravi pletarski produkti, vej je pa ne rédijo samo s pletenjom. Pleteni »korbeu« (na lejvoj) so inda svejta nücali za sejanje – v »koši« (na pravoj) so porabski pavri držali fčele meštrije je slamnikarsko delo, tau je pletenje slamatni kit in klabükov. (S tejm mo se spravlali v ednom ejkstra tali naše serije.) Pavri, šteri so sami pleli, so rédili koše za na kaula ranč tak. Takše so na primorskom Krasi dugo nücali za pelanje gnoja, na našom konci Slovenije pa so v nji vozili travo in sildje. V naši krajinaj so s šib pleli grajke tö, depa iže so ranč tak z ilojcov ali blatom tučene, pletene stené mele. Prekmurske in porabske ženske so od Vogrink prejkvzele šego, ka so cejkre, paučline in stauce plele s kukarčnoga lopinja. Na Dolenjskom so meli podukš koše, v šteraj so pelali repo, bagundli, krumple in kapüsto. V tisti krajinaj so nücali »šajtrge« tö: tau so bila raučna kauca na dva potača, štera so mela eden pleteni koš na sebi. V vzhodnoj Sloveniji so sad in gobe sišili na pleteni »lésaj«, kukarco pa so držali v »kukuričnjakaj«. Okaulica Ljubljane je eške gnesneden edno veuko pletarsko središče, gde s pofarbanoga borovoga hoblanja tzv. V našom Porabji so meli šegau plesti z žitne slame, vrbovi šib in kukarčnoga lopinja. Slamatne posaude so pleli v tzv. »spiralnoj tehniki«, štera spomina na indašnjo lončarsko delo na šajbi. Najbole poznani produkti v našoj krajini so bile krbüle za genjenje krüja, drvenke za sildje in drva nositi, korbli za sejati, košünte za sildje, koši za fčele in taclinge pod posaudami. Z vrbovi šib so pri nas pleli košare za sad in nastalco, v veuki kiklati košaj pa so vozili travo in žakle na kaulaj. Z bejli, ogüleni vrbovi šib so rédili krblače za vüzemsko svečanje, z brejzovi šib pa so pleli meklé. K sreči mamo v Porabji eške takše majstre, šteri znajo šibe plesti, depa takše majstrice tö, štere se razméjo na pletenje s kukarčnoga lopinja. Mladi in mlajši se leko od nji dosta navčijo na delavnicaj, zatok leko mamo vüpanje, ka z naše krajine nede preminaula ta lejpa, indašnja meštrija. Porabje, 20. januarja 2022 -dmilustracija: Marija Kozar ŽELEZNA ŽUPANIJA Bobri v Železni županiji Do devetdeseti lejt prejšnjoga stoletja sploj nej bilau bobrov (hód) v Železni županiji, zato ka so je prvin lovili pa sterjalali zavolo bunde (krzna). Te je še niške nej brano, tak so mislili, ka tak samo kvar delajo, baukše je, če nji ranč nega. Zato ka tam, gde se tri para skaže pa se začne ploditi, tak nagnauk kolonija nastane. Drejva kaulak zgarzejo, pa kak če bi je podirali, edno za drügim se taobračajo, zvekšoga vsigdar na en küp. Zato ka s tejm stavijo vodau, ranč tak kak če bi jez (gát) naredli. Gda je že zavole viska voda pa dosta gausti vejk je edna na drügoj, te si bobri v tau gnejzdo napravijo. Hasek s tejm delajo nam, ka tam, gde té živali živejo, tam je vsigdar voda, tisti potok nikdar ne posene vö, tam se drüge živali vsigdar leko napajajo, pa ribe tö preživejo, gda je süča. V šestdeseti lejtaj so po cejlom rosagi kak potoke tak vekše reke tak vöpoprajli, regulirali, aj se voda ne more staviti, pa vövlejati tö nej. Etak zdaj, gda dež dé, voda tak nagnauk vse tasteče, za par vör sploj nika ne ostane. Tau je z ednoga tala dobro, z drügoga tala nej, gnesden že vejmo, ka močvirje pa tiste vode, ka so ji bobri stavili, so tak bili kak akumulatorji. Gda je trbelo, gda je sfalila voda v krajini zavolo süče, te se je s toga močvirja nazajcvrejla ta, gde je nej bilau. Zavolo toga je süča nej mogla telko kvara naredti kak gnesden. Zdaj je že tak, ka da je süča, nej samo na njivi je nevola, divjačina se tö mantra, zato ka v potokaj telko vode ne ostane, ka bi se srmacke leko napili. Gnesden že vsigdar več bobrov žive v Železni županiji pri potokaj pa pri mlakaj, depa lüstvo je tauma nej rado, samo tau vidijo, ka drejvge na nikoj dejejo pa s tejm kvar napravijo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Delova osebnost leta 2021 Delova osebnost leta 2021 je predsednik Uefe Aleksander Čeferin. Kot so izbor utemeljili v uredništvu Dela, je Čeferin »aprila 2021 z bliskovito akcijo zatrl načrt najbogatejših klubov, ki so želeli z ustanovitvijo superlige sesuti evropski model športa«. Priznanje sta Čeferinu podelila direktor medijske hiše Delo Stojan Petrič in odgovorni urednik Dela Bojan Budja. Ta je Delovo izbiro podkrepil še z besedami, da je Čeferin ves čas ostal aktiven državljan Slovenije: »Ni ji pomagal le športno, nogometno, z zaščitnimi maskami v času najhujše krize, kot ugleden odvetnik je jasno in glasno stopil v bran pravni državi in spoštljivi javni komunikaciji.« E-vinjete so zamenjale nalepke Po 13. letih vinjetnega sistema so cestninske nalepke zamenjale e-vinjete. Zaenkrat so na voljo le letne e-vinjete in polletne za motorna kolesa, od februarja naprej pa bodo tudi ostale. E-vinjeto je moč kupiti na spletni strani DARS-a, ki je posebej narejena za nakup elektronske vinjete (evinjeta. dars.si) in tudi na fizičnih prodajnih mestih npr. AMZS in bencinski servisi, ob nakupu vinjete pa je nujno potrebno posredovati točno registrsko številko (treba jo je vnesti brez presledkov, pomišljajev ali kakršnihkoli drugih znakov, na primer: LJ03SAZ), ki se bo zapisala na potrdilu, ki bo nadomestilo klasično vinjeto. Poleg elektronske oblike je največja novost, da letna elektronska vinjeta ne bo več vezana na koledarsko leto, ampak bo veljala eno leto od datuma nakupa oz. izbranega datuma (maksimalno 30 dni od nakupa). Za vožnjo brez elektronske vinjete je predvidena kazen od 300 do 800 evrov. Cene elektronskih vinjet so ostale enake, kot so bile doslej. Na den vogrske kulture 22. januar je den vogrske kulture. Na té den 1823. leta je vogrski pesnik Ferenc Kölcsey dokončo pesem z naslovom Himna (Hymnus), stera je kasneje gratala nacionalna himna rosaga. Melodijo za njau je napiso Ferenc Erkel leta 1844. Den vogrske kulture je nej delaprost den. Ob tej priliki objavlamo vogrsko himno v prevodi – na slovensko knjižno rejč pa na našo domanjo rejč. Prevode je napravila naša bralka Suzana Guoth, nekdešnja profesorica iz Sombotela. Ferenc Kölcsey HIMNA Iz burnih stoletij madžarskega naroda Bodi blagoslovljen, narod naš madžarski, Bog te naj obdari, od hudega obrani, ko biješ se s sovragom, ta narod, stokrat poteptan, ki za grehe sleherne, že zdavnaj se spokoril je. Kolikokrat je pesem zmagoslavna iz ust Osmanov divjih zadonela, nad kostmi vojakov mladih od armade turške poteptanih. Celo sinovi lastni so napadli, lepo našo domovino, zato je zemlja njena revna z grobovi sinov svojih posejana. Pripeljal naše si očake čez vrhove svetega Karpata, kjer so Bendeguzovi rodovi zemljo rodovitno zasadili. Kjer šumijo bistre vode reke Donave in Tise, so Arpadovi potomci ustvarili si domovino. Rokopis HIMNA /prekmurski prevod/ Donejla vnougokrat je pesem njuva, Blagoslovi Boug naš narod Gizdava pesem, pesem zmagovita, Z dobro volou ino blagom. Tam na vüstaj divjih je Osmanov Obvarva naj ga rouka tvoja Obri grobov naših je rojakov. V boji z neprijatelom. Kelkokrat sinouvje rodni Hüdi šorš ga zdavnaj mantra, Oblouni ga z bogatim letom, Pretrpo narod je kaštige Že tü za greje prišesnje. Napadnoli zemlou so domovine, Je v škrinje tužne položili, V sveto zemlo pokopali. Skrival se begunec je v brlogu, sablja je štrlela proti njemu, ozrl se plašno je okoli, a doma našel ni v domovini. Vzpenja se v višine, spušča v nižine, obup in žalost ga hromi, krvi potok pod nogami, oblak plamenov mu grozi. Očake naše si pripelo Prejk planine svetoga Karpata, Nastavo tam si domovino Krvnomi plemeni Bendeguza. Starinsko zemlo, gde napaja Derouča voda Tise i Dunaja, Gde Arpadovi sinouvje Najšli srečno so živlejnje. Skrival se begunec je v grabi, Sabla se vtegüvala je prouti njemi, Bojazlivo se ogledno je okouli, Nej je najšo douma v domovini. Povzdigno se na brejg je strmi, Spüsto se je v globoko dolino, Po potaj dreselnosti je hodo, Zemlo svojo skuzami polejvo. Na Kunovski je zemlji klasje zlato valovalo, Tokajsko trsje nam bogato vince sladko darovalo. Vihrala večkrat naša je zastava na trdnjavah turškega divjaka. Stradal pa neštetokrat Matjaža vojske dunajski je grad. Stal je tukaj grad nekoč, sedaj je ruševina, veselja, radosti, sledu ni več, le jok in stok in dih hropeč. Zakaj s krvi junakov padlih svoboda ni vzkalila, le bolečin solze tečejo v potokih. Na Kunovoj zemlej si rodovitoj Klasje dal za nas zoriti, Na roždjaj goric Tokajskoj Sladko vince dal za piti. Bodno često si bandejro Ta na divji šanec törski, Matjaža tužnih šeregov Trpejla je močina v Beči. Močina zdaj je rüševina, Vola dobra zdavnaj je minila, Smrt, dreselnost ino joč So mesto radosti zasedla. Ne bode več sloboščine Obri grobov düš pokojnih, Tečejo mantrajouče skuze Na licih vernih sirotic. Ah, zaradi grehov naših jeza ti vzkipela je v prsih, blisk je švigal naokrog, nad nami val grozeč oblakov. Poslal na nas si puščice mongolske roparske armade, potem osmanski jarem grozni je nam ramena bremenil. Pomiluj Madžare Bog nebeški, ki bili viharjev groznih so deležni nudi jim obrambno sabljo proti morju žalosti v tolažbo. Ko bije se s sovražnikom, ta narod, stokrat poteptan, ki za grehe sleherne, že zdavnaj se spokoril je. Ah, za volo grejov naših Srd se zbüdo ti je v srci, Nas z grmečih tvojih si oblakov Z bliskanjem pogüblenim kaštigo. V formi strejlov rouparov mongolskih Smrt si poslo ti na nas, Potom robstva törski jarem Zatiral je sloboude glas. Odrejši Oča naš Vogrina Od morja nečloveškoga trplejnja, Obvarva naj ga rouka tvoja, Verostüje skrbnost obri njega. Hüdi šorš ga zdavnaj mantra, Oblouni ga z bogatim letom, Pretrpo narod je kaštige Že tü za greje prišesnje. Porabje, 20. januarja 2022 7 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... POZIMI SO LONČNICE V NOTRANJIH PROSTORIH NAŠA NARAVA Pozimi živimo med štirimi stenami, in prav v tem korona času, veliko časa. Res je, da nimamo vedno možnosti, da bi ločimo za izbor rastlinja. Seveda si v bivalnih prostorih želimo pravo mero miru in živahnosti rastlin. Zlasti pozimi vsakomur dobro dene, če si oči lahko spočije na zelenju, to velja tudi v pisarnah, bankah, ustanovah, kjer si po napornem računalniškem delu za nekaj trenutkov oči preusmerimo v zelenje. Če želimo ambient polepšati s solitarno rastlino, ki bo postavljena kot žariščna točka v prostoru, da bi tako pritegnila našo pozornost in zanimanje obiskovalcev, bo za tovrstno popestritev primerna pokončna rastlina s privlačnimi listi in stabilno rastjo; visokorastoči fikusi - sorte benjamin, dracene, juke, šeflere, asplenium. Tudi vzpenjalke so primerne, kot so neuničljivi scinDracena ustvarja v notranjih prostorih prijeten domač prostor dapsus, plezavi filodendron, bršljanastolistna aralija, mase odpravili v zeleno okolje, zato je ko- ranta, povešava poprovka, tradeskanciristno, če za boljše vzdušje v notranjem ja. prostoru poskrbimo z lončnicami oziro- Dnevna soba je prostor, kjer se čez dan ma z zelenjem. Rastline so veliki čistilci največ zadržujemo. Običajno damo najzraka. Med najučikovitejše čistilce so strokovnjaki uvrstili: kencijo, gorsko palmo, kosmuljko, scindapsus, fikus, bršljan, filodendron, spatifil, taščin jezik, gnezdasti vrščaj, alojo vero. Danes imamo v ponudbi na trgu veliko število rastlin, ki krasijo naše domove, pisarne in druge prostore, kjer se gibajo ljudje. Že nekaj rastlinja na okenskih policah nam olepša dom. Za prefinjen slog pa so bolj kot združbe številne raznolike rastline takoimenovane solitarne, nekateri ji pravijo soliterne rastline. Te lahko bodisi dopolnjujejo slog opremljanja ali pa zagotavljajo poživljajoč kontrast v prostoru, zagotovo pa so bistvena prvina doma. Z lepo obliko, privlačno barvo in teksturo pa vse leto poskrbimo za poudarke in popestritev v ambientu. Solitarne rastline so večje lončnice, ki Fikus lirata s svojo obliko in sijočimi listi ustvarjajo posebno vzdušje v domu ali poslovlepše primerke rastlin, kot so palme, nem prostoru. dracene, fikuse, kalateje, kjer jim je zaKAKŠNE rastline izbrati? gotovljena zadostna svetloba, vendar ne V vsakem domu se na osnovi sten, tal, direktno sonce. barv, opreme in naših želja sami od- Za kuhinjo vzamemo kakšno majhno rastlino od prej naštetih - plezavo ali neobčutljivo cvetočo kalanhojo. V svetel, hladen hodnik damo pasijonko, Palma kencija ali navadno ščitovko z bleščečimi podolgovatimi listi. V jedilnici pozornost dosežemo z elegantno visoko rastlino in vanjo postavimo cvetočo lončnico ali pisanolistni croton. Različne praproti v kopalnici odlično uspevajo, ker je dovolj zračne vlage. Rastline dihajo skozi vse površinske dele (lubje, korenine, steblo). V spalnici je temperatura ponavadi nižja, zato so primerne ciklama, praprot, bršljan. Koliko vode porabimo za posamezno rastlino, je odvisno od svetlobe, temperature, velikosti rastline, substrata. Vodo, ki ostane v podstavku, obvezno odlijemo. Zelene rastline z gladkimi listi je priporočljivo rositi z mlačno vodo. Rastline v velikih loncih zalivamo manj, vendar izdatneje. Za brisanje prahu z listov v kurilni sezoni je najboljše uporabiti krpico iz mikrovlaken, ki jo namočimo v mlačno vodo, lahko dodamo nekaj blagega čistila za pomivanje posode. MORDA NISTE VEDELI … Da zelena barva osvežuje, je barva upanja in deluje spokojno na človeka, da se ob njej človek odpočije in sprosti? Besedilo: Olga Varga Fotografije: svetovni splet Porabje, 20. januarja 2022 ... DO MADŽARSKE Če bi bile volitve zdaj v nedeljo ... Če bi bile državnozborske volitve zdaj v nedeljo, bi na njih gotovo zmagal FIDESZ, je ugotovil inštitut Nézőpont na podlagi javnomnenjskih raziskav, saj bi dal vsak drugi volivec svoj glas strankam vladne koalicije. FIDESZ skupaj s krščanskimi demokrati bi dosegel 50 odstotkov, medtem ko bi združena opozicija dobila le 43 odstotkov. Ostale opozicijske stranke ne bi dosegle niti parlamentarnega praga, saj bi dobili stranki (stranka Pes z dvema repoma in gibanje Naša domovina) le po 3 odstotke. Fidesz ima večino na podeželju, najbolj priljubljen je po vaseh med starejšo generacijo, opozicija pa v Budimpešti. V glavnem mestu bi opozicija dobila 59 odstotkov, FIDESZ pa le 39 odstotkov. Predsednik države János Áder je državnozborske volitve razpisal za možni nabolj zgodnji termin, in sicer za 3. april. Uradna kampanja se bo začela 12. februarja, torej bo na devetih svobodnih volitvah precej kratka. Volivci bodo 3. aprila izvolili 199-članski parlament, 93 poslancev pride v parlament po strankarskih listah, 106 pa iz volilnih okrožij. Vlada omejuje rast cen Na prvi letošnji seji se je vlada odločila, da bo omejila rast cen določenih prehrambenih artiklov. Gre za šest osnovnih živil: to so sladkor, pšenična moka, sončnično olje, svinjsko meso (svinjsko stegno) in piščančje prsi ter kravje mleko. Na tiskovni konferenci po vladni seji je predsednik vlade Viktor Orbán poudaril, da se morajo cene teh artiklov znižati na cene, ki so jih imeli lani 15. oktobra. Cene morajo znižati vse trgovine, in sicer do 1. februarja. 8 66-lejtno padaštvo Po iži se Totustji Mariš zovejo, po možej Kosar, depa tak je bola samo domanji Števanovčarge poznajo, tak je kak so je zvali v Sloveniji pa pri nas doma. Ozark za njimi pa paulak na okrajma pa dvej sestre. Gda so ladjeni regruti bilej, te so je sestre, dekle sprvajale pa tašoga reda so je vsigdar dolavzeli, tau je prvin velka šega bila.« - Na ednom kejpi ste pri lejpom avtoni dolavzeti, čidan je bejo? »Tistoga reda je še sploj malo avtonov bilau, te avto je niže tabora stau. Ne vejm, čidan je bejo, dja sem »Szöszi« (Marija Kosar) kak jo daleč v krajini vsi samo vcujstapoznajo nila pa so me nikdar niške ne zové, vsikši dolavzeli.« samo tau pravi, ka Szöszi. - Je eden mali tjejp, gde je Odkec so dobili, kak so dobili vaš stari ram dolavzeti, tau tau ime? Zdaj, kak sem pri- je vaš rojstni ram? povejdo z njimi, sem tau tö »Po pravici, tau je nej moj rojstzvedo, ranč tak tau tö, sto je ni ram, zato ka dja sem se pri njina najbaukša padaškinja Totustji naraudila. Moja mati že 66 lejt. S Szöszinom se je je od tistac valaun bejla, od ti- Regruti v Števanovcaj, v prvi vrsti stric Totustji Djaužak ali Kalaut dobro pogučavati, zato ka vsigdar so dobre vole, nikdar ne povejo, ka nejmajo časa, še te nej, če je rejsan tak. - Med dosta starimi kejpi, stere ste vö s kaštüle pobrali, je vejn tisti najstarejši, gde so regruti dolavzeti. Sto so tej? »V prvom redej sedi moj stric, Totustji Djaužak ali Kalaut, stoga rama, oča pa od Kometrstji. Gda sta se mati pa oča oženila, te sta najprvin pri Totustji laknivala, dja sem se še tam naraudila, pa te sledkar smo šli prejk v te ram, gde je moja prababa žejvala.« - Kelko bratov pa sester so meli oča pa kelko mati? »Oča devet pa ranč tak mati tö, tak ka na obadvej strani nji je dosta bilau.« - Pa vas je kelko bilau? »Vidiš, nji je dosta bilau, kak pri oči tak pri materi, dja sem pa sama bejla. Nika se ne morem žaurgati, dobro je bilau, mali ram je bejo, mala družina, depa veselo smo žejvali. Oča je dosta popravlo ram te, gda je že delo na marofa, zato ka je že sploj stari bejo, s slamov pokrit pa dimnatno tjöjnjo emo. Sledkar, gda sem dja že tri mlajše mejla, Estina, Matjina pa Hajnina, te smo pogoreli. Dja sem ranč najmenšo čer krmila, gda je poštaš Jenő nutraprileto pa pravo, ka ram gurej. Dja sem zato nej vzela vpamet, ka je velki snejg bejo pa sem mislila, ka je megla, zato je vse tak bejlo. Tau je strašno bilau, nika smo nej mogli obraniti, potejm smo se te nazaj k Totustji spatjivali pa tam smo bilej do majuša. Potejm smo v eden nauvi ram šli, steroga so Mijalini zidali, 7. novembra smo se pa že, Baudji hvala, v te naš nauvi ram spatjivali. Istina, te je še samo edna iža pa edna tjöjnja bejla gotova, drügo pa te potejm, kak smo ladali, smo vönaredli. Mogli smo zidati, če smo steli ali nej, zato ka smo nej meli kama titi. Cejli ram sva z možaun pa s tistimi, ka so prišli nam pomagat, z rokauv zozidali. Lejs, ka je nam na ram trbelo, vse sva ga z rokauv podrla, sledkar pa doma so ga z rokauv vöstesali.« - Te je še lüstvo bola pomagalo kak zdaj, nej? »Še kak so pomagali, sploj pa če so vidli, ka si v nevaula, tau tü istina, ka mi smo tau vse nazajpomogli. Te je še lüstvo sploj pošteno bilau, prvin je tau tak bilau, ne boj se, vej gnesden že za pejneze ne najdeš človeka.« - Mate lejpe portrete od sebe, sto je te kejpe redo? »Te kejpe je fotograf Tanay redo, vidiš, kak lejpe vlase sem mejla. Med tejmi je še eden taši tjejp, gde sem z mojov dragov padaškinjov dolavzeta.« la. Dočas je gučala ka Szöszi etak pa Szöszi tak, ka je tau menje namana ostalo.« - Tau je rejdko, ka tašo dugo padaštvo bi bilau. Pa nej samo ka ste padaškinje, vküper ste špilale v gledališki skupini Veseli pajdaši tö. »Ranč nika ne guči, sploj dobro je bilau, sploj rada sve igrale kak Berta tak dja. Depa zdaj je vse fertik, zato ka smo stari gratali pa pozableni, zato smo Njeni portreti iz mladi lejt taknjali.« - Zato fali, nej? - Sto je ta draga padaški- »Še kak, ranč ne gonči, sploj nja? fali. Mi smo tak bili kak edna »Tau je Berta, s sterov sve že družina, mi smo se vsigdar 66 lejt padaškinje, že od mla- vse zgončali, ka se je kaj godi šolski lejt. Müve sve v eden dilo pa kak smo kaj. Vejš, kak razred odla pa v edno stolici fajn je bilau malo vküppridti. sve sejdle.« Etak je zdaj sploj lagvo, samo - Kak ste leko tak dugo pa- tau je baja, ka lejta so odišla. Z Berto Dončec sta padaškinji že več kak 60 lejt daškinje, nikdar ste se nej svadile? »Kaj bi pa nej, gda sve v šaulo odle, tak sve se svadile, ka sve ranč nej gučale ena z drügov, tašoga reda na mali papir sve napisale, če sve kaj stele povedati ena drügoj. Tau ime, ka Szöszi, tau ime je tö ona dala meni še v šauli, zato ka sem taša sejra (blonda) bej- Porabje, 20. januarja 2022 Tej edendvajsti lejt, ka smo špilali, je tak brž odišlo, ka človek je ranč v pamet nej vzejo. Dja sem sploj rada špilala pa rada sem na odri bila, lažala bi, če bi tau prajla, ka mi ne fali.« (Kejp na 1. strani: Zdavanski kejp Marije pa Matjina.) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas – 14. Pripovejsti od stari Slavov Moško ménje pa eden varaš, dva varaša Njajmo zdaj malo Karantanijo z njenimi problemi na mejri. Že smo pripovejdali, kak je leko po baugi Volosi ali Velesi - nej samo eden varaš, vesnica ranč tak - svoje ime daubo. Bole na rejci pa se najde kaj takšnoga, če od kakši slavski glavarov gučimo. Depa dun se neka maloga leko najde. Od varaša Radgona gučiStari Slavi so svoje kneze na knežjom kamni gorpostavili pa vözglasili. mo. Inda je tau Tau je stara šega bijla, v steroj so obečali, ka do tak delali, kak za lidi eden varaš biu, najboukše vöspadne. Tau obečanje se je kak svetinja poštüvalo iz njega sta dva Svejti Gorazd se zmes med sedem maudri šté. gratala. Eden je Tvoje ime, moje ménje, ka de njemi pomago, če KaNjegvi vitraž je iz klauštra pri Ohridi v Makedoniji v Sloveniji, drugi naše ime … rantanija pogansko vörvanje na lejvom kraji Prvo poznano pa napisano tanja pa lidgé kristjani grataimenom vküper ne ide. Un je Müre pa v gnješnjoj Avstriji. slovensko ménje je Valuk. Tau jo. S tejm se je nauvo vörvanje je zdaj nej pripovejst, o zgo- začnilo pa Bavarci (bajorok) Demo nazaj v Karantanijo pa eške bole od Gorazda krščan- Slovenski se Gornja Radgona dovini gučimo. Njegvo menje so njivi prejgnji gratali. Kak bi eno stau lejt nazaj do svetoga stvo škeu za krepšo naprajti. zové, avstrijski pa Bad Radse v dokumenti oprvin 631. se tau bole po politično prajlo, Gorazda staupimo. Smo nin Kaulak je misijonare pošijlo. kersburg. Pri tom nenškom leta leko najde. Valuk je biu Karantanija je svojo samostoj- kaulak 752. leta. Karantanski Ranč tau je lidi gorzvužgalo. imeni se moramo staviti. Vej knez, leko vojvoda tö, steri je nost zgibila. Mogli so se po Gorazd je premino, za njim Škeli so svoje staro slavsko se, ka je inda v toj krajini glapri Slavaj pod Alpami prejgen zapovedavanji frankovskoga njegvi bratranec Hotimir knez vörvanje, do nej maloga bitja var Ratigoj živo. Na brejgi je njegvi stari grad biu. Pa ranč biu, država se je Karantanija tau menje Radkersburg nam zvala. Že njegvo menje nam o njem pripovejda. Leko ga od toga pripovejda, ka je kak Ratigojov grad (burg) tunjegva funkcija bila. Iz rejči mačimo. Istina, ka tau njegvo vladika ali tö vladun vöpride. ménje v slovenskoj Radgoni se Tau človeka znamenüje, steri že preci zgibi, depa Ratigoj je vlada (uralkodik), je vladar, oča obej varašov. kak so po tejm krali pa časarZa konec poglednimo eške ge bili. Drugi takši poznani eno zanimivo ménje, stero knez Karantanije je Borut nam neka vcejlak drugoga biu. Znauva od staroga imena kak Hotimir pripovejda. Tau je gučimo. Kak že povejdano, ménje Kazimir. Ja, v drugom vsikšo nam neka pripovejda. tali je mir-mer. Depa kazi, Za ménje Borut tau vala, ka tau pa nika dobroga ne znaje tau človek, steri na borbo, menüje. Neka kaziti, je nika na bitje se napalava. Kak pa drugo nej, kak neka rüšiti, povsevküper vögleda, Borut je dejrati, na nikoj dejvati. Kazinej sreče z bitjom pa bojnami Na tom mesti više reke Mure je inda Ratigojov grad stau. Té, steri gnes stodji, je bole nauvoga datuma mir je tisti, steri mer vničava, emo. Karantanija je že vekša ka ga neške pa neške meti. bila kak za časa Valuka. Iz Panonije so njene granice Avari krala ravnati. Po pogodbi z grata. Ménje Hotimir v sebi tau je prišlo pa nej samo gnauk. Drgauč druga imena poglednapadali. Karantanci so se Bavarcami je Borut mogo k nosi, ka si vsi želejmo: mir-mer. Tak je mer po reki Dravi dojod- nemo, stera so prausni lidge nej mogli sami obraniti. Tak njim svojga sina Gorazda pos- Tak tau ménje znamenüje, ka plavo. Zatoga volo tö, ka eške nosili, leko pa ka se kakši glaje Borut kauli 740. leta bavars- lati. Tam je krščanstvo spre- je tau človek, steri mer šké nej bilau slavski dühovnikov. vaš eške tö najde. koga vojvodo Odila proso, če jel. Po Borutovoj smrti je un meti. Leko malo ovak povej- Zvejkšoga so po nemški gučali Miki Roš nejmi leko pomaga. Pravo je, krantanski knez grato. Mé- mo, Hotimir je tisti, ka mer pa po latinski včili. Naši stari Slovani, stari Slavi so vcejlak svoja imena meli. Vsikšo menje neka pripovejda, tak je nej samo pri slavski poganaj bilau. Depa Vatikan je tau dojpovedo. Po tridentinskom koncili (1545-63) je več nej bilau sloboudno domanje ménje nositi, samo katoliška so lidgé eške leko meli. Tak se je zavolé stari rejči tapozabilo. V tisti časaj so že na velki pisali, knjige so se že tiskale, tak gnes za stara imena dun vejmo. nje Gorazd je trno zanimivo tumačiti. Če ga malo na pau vtrgnemo, rejč gor dobimo. Tagor pogledni, tagor poj pa eške bi najšli kakšo rejč, ka gor dé. Na, Gorazd aj bi biu človek, steri nin gori visko živé. Leko pa je tau človek, steri de tam gori, više vsej lidi sejdo, de njigvi prejgen, njigvi knez. Pa leko tadale brodimo od toga, ka je Borut svojmi sinej tau ménje dau, ka je vedo, sto za njim na traun si sede. Zdaj si pa eške enoga drugoga Gorazda poglednimo. Un je na Moravskom živo. Gvüšno, ka je Slav biu, njegvo ménje nam od toga pripovejda. Včiu se je pri svetom Metodi (s Cirilom svetim je kaulak ojdo), ranč un ga je za velkoga püšpeka Moravske dau vözglasiti. Depa nej mira emo, papa iz Vatikana ga je zapovedo odgnati, tak je doj na djug odišo. Tam ga eške gnes na velki svetijo. dela, mer med lidi nosi. Depa mira nej bilau, če je eške tak škeu. Leko povejmo, ka njegvo vladanje nika z njegvim Porabje, 20. januarja 2022 10 »Tjelkokrat mi je na misli bilau, kak bi mi leko baugše šlau« Marika Kulcsár, po dekliškom Melczer, po domanjom pa Miklina iz Slovenske vesi, je doma s svojim možaum z Ernőnöm v centri Őrséga, v varaši Őriszentpéter. Njena življenska paut buma tü nej bila leka. Vsevtjüp štiri mlajše pa štiri vnuke má. Mariko sam leko spoznala s pomočtjauv njene ene dobre padaškinje Marije (Makoš) Dániel, zakoj se ji zdaj tü lepau zahvalim. - Marika, kak Porabska Slovenka, kak si spoznala moža pa prišla v Őrség? »Gnauk sam bila v Kermedini pri enom fi֮škališi, gda je en človek trno dugo nota bijo pri njem. Müva pa, kak so mlade dekle pa podje, sva se začnila pogučavati v tau dougom časi, nodjé bolijo pa se težko leko dola potülim, pridjibam.« - S tjim se spravlata, ka za dela mata z možaum? »Mi boriče pauvamo za krispane na božič. Ka gora ostanejo, ka so višešnji ali so nej lejpi za krispan, s tisti pa sprautoma brojco rejžemo za vejnce. Padaškinje na letošnjom prvom srečanji (s pravi kraj) Mari Kulcsár, Mari Gallai, Mari Kranjec, Mari Dániel pa Eržika Nikitscher pa sva té tak vtjüpprišla pa začnila vtjüper odti. Tresti lejt stara sam bila, gda sam sé prišla, včasik sva posaba začnila, ka je on emo svoj raum. Tau je fejs dobro bilau, ka ništje nej vcuj gunčo.« - Kak se čütiš tü v tom malom varaši, steri je center nacionalnoga parka? »Dja rada živem tü, sam sploj zadovolna z „zelenimi” tö, če prosimo kakšno pomauč, vse naredijo. Če bi lüstvo tak delalo kak prvin, té bi nej bila nevola, ka té vsakši vse v reda emo, tak grünt kak funtoš kaulak rama. Tü je zemla nej dobra za gazdüvanje, ka je ridjajca. Zatok so go vsikdar bola za lejs nücali. Leko dela človek grünt, samo tak ne rodi kak druga dobra zemla. Malo grünta mi tö delamo, malo krumpline, tikvi, gra, lük, ka tak za tjüjanje nücam, depa drugo nej. Rada sam delala z zemlauv, depa zdaj že trno težko, ka me sploj Mauž zdaj tö ranč vöžaga bore za brojco, ka de zran pelo na odajo. Daleč tö vozi, dé do Székesfehérvára, Kápolnásnyéka, Pázmánda ... Tau nej dobro, ka furt samo telko borauv leko vöpoderé, tjelko brojce nagnauk leko oda. Na vsi svecovo, té dosta borauv vö dé, ka dosta vejk trbej. Moj mauž se je že té s tejm spravlo, gda sam sé prišla. Zdaj mamo tak 2-3 hektara posajeno, depa divdjačina nam dosta kvara dela, kakoli je notazagrajeno, nin furt nota ftrnejo.« - Ka leko pomagaš možej? »Zdaj, gda baur vözožaga, dola potüldjeno trbej rezati vejtje. Če mo dja pri tejm pomagala, mo potistim tri dni v posteli. Gda z boričov rejžemo vejtje, té dja tö leko delam, ka stodjim leko. Pa prvin sam furt ojdla dja tö krispane odavat v Pešt, zdaj že samo té, če kaj vekšo štjeva tjüpiti. Kak je tisto veselo bilau!« - Flanco sami pauvate ali tjipüvate? »Tak je djé, ka tjipüvamo tö pa sami tö sejamo pa pauvamo. Gda semen že vöpride, tisto dja tö leko delam, tisto nej tašo delo, kak gda stodjim pa dola potüldjeno trbej delati. Pri tejm klečemo, kašo staro ronjo ali nika si pod kolena dejemo pa te vöberemo travo. Težko je pa müdno, dostakrat flanca s travo vred tö vö dé. No pa té, gda tista mala flanca tak zrasté, go vö trbej posaditi, tak pravimo, go damo v šaulo. Vidiš, tisto že tö ne morem delati, ka tisto malo flanco nota v brazdo trbej saditi po pet-deset centinov daleč ene od drüge.« - Marika, ka si pa delala v svoji mladi lejtaj? »Dja sam šestnajset lejt stara bila, gda sam v Varaši v Židanoj fabritji začnila že redno delati. Dvej leti sam v šaulo ojdla tü v Varaši, v fabritji so nas pa med tejm ženstje včile delati na mašinaj. Depa tau je tak, dočas, ka ti sama ne delaš, dočas ne vejš redno tisto delo. Kakoli se mi nej vidlo, če drugo nej bilau, mujs bilau se mi vcuj vzeti. Ne pravim, ka je lagvo bilau delati taum. Dočas, ka smo odli delat, smo vsikdar prajli, aj, že pa trbej delat titi, depa gda je konec bilau fabritji, te so nam skonzé tekle. Ka je istino, dja sam nikdar nej stejla titi tá delat, ka sam se dobro včila v osnauvni šauli. Na, nej sam se včila, vejdla sam s tistoga, ka sam v šauli čüla. Doma samo telko, ka napisati trbelo, tisto sam naredla pa če kašno pesem se trbelo navčiti. Dobre cejne sam mejla furt. Labritz školnik je fejs sto, aj dem v gimnazijo, depa doma so me nej pistili. Tjelkokrat mi na misli bilau, kak bi mi baugše leko šlau. Tau me tö bantivalo, ka taši mlajši, steri so se nej tak dobro včili, so leko tadale se včili, dja pa nej. Tau sam tö vejdla, če mo drugoma djaukala pa se taužila, nika nede mi pomagalo. Dostakrat je tak bilau, ka bi najraj djaukala. Eštja gnesden mi trno težko spadne.« - Tau je vejn boža vola, ka se je tvojoj najmenšoj (h)čeri Hajnalki posrečilo tisto, ka tebi nej. »Dja, una je tö tak bila, dočas nej prišla na univerzo, se tö nikdar nej včila doma. Trno dobro pamet má. Depa na univerzi ji je pa prvi semester dun trno težtji bijo, ka se ji je včiti trbelo pa ona tau nej vejdla, kak se trbej včiti. Potistim ji je fejs dobro šlau, sploj dobre diplome je naredla, najprvim je zgotovila prvo stopnjo bolonjskoga sitema, togamau tadale drži tau velko padaštvo. Pauleg pandemije, gda pa kak leko, tak svetimo vtjüper.« - Ka delaš najraj v svojom slobaudnom časi? »Na kompjuteri sa rada špilam, dosta vse poglednem na interneti, ka me briga, če nam kaj trbej, té naraučim, ka domau pripelejo pa mi nej trbej nikam nej titi. Rada štem knidje, dosta vse sam se navčila iz knjig pa s televizije tö. Rada pomagam doma pri Drüštvi za Őriszentpéter. Ka se mi najbola vidi, gda mlajši majo svoj den, njim tjüjamo, se grajamo z njimi ali gda starci majo svoj den. Pa smetke vtjüppoberemo vsakšo sprtolejt po cejlom varaši. Če je kakšen festival ali drügi program, té dosta vse pomagamo. Dja sploj rada tjüjam pa pečem tö. Trinajset lejt sam stara bila, gda sam paprikaškrumpline stjüjala, tisto je prvo bilau. Mari Melczer (s prave) s svojimi sausadnimi Pa té, gda je mati nej doma bila, na, zdaj padaši v Slovenskoj vesi mo nika tjüjala. Dopotem pa drugo stopnjo, ma- sta tak tjüjam kak doma pa sters tö. Diplomirala je iz geo- zdaj že dosta nauvofele tö. Doinformatike pa kartografije. V sta nücam dinjsko melo pa traPešta ma svojo stanovanje pa v ube tö. Rada odim na prauške tašoj mesti dela, gde GPS navi- tö, depa nej pejštji. Bila sam že s gacije delajo za avtone, najbole padaštjinjami ali ovak v Máripa za kamijone.« abildi, Máriacelli, Vasvári ali - Kak leko goradrži pet padaškinj v Esztergomi, Tihanyi, Pantau lejpo padaštvo od mladi lejt? nonhalmi ... Prvim smo dosta »V Slovenskoj vesi smo vtjüper odli po Sloveniji z drüštvom pa ojdle v šaulo. Gda smo v Varaš držinov tö, bila sam na Goričkprišle v višje razrede, te smo om, v Bledi, Postonjski jami, na raznok prišle v dva klasa, pa maurdji. Ka sam najbola dagda smo se včile za tkalko, smo leč bila, je Maroko pa Anglija, pa vtjüp odle. Fejs dobre padaš- po Evropi sam zvekšoma bila, tjine smo bile, dosta smo bile žal, v Transilvaniji pa nej. Pa vtüp, plesat smo odle, na kak- kama bi najbola rada prišla, šne programe, izlete. Sledkar tau sta Italija, ka me tisti rimpa, gda že vsakša mejla svojo ski zidauvi, hištorija, vulkani držino, té smo se bole na rejd- fejs brigajo. Pa v Ljubljano, ka ko srečale. Pa té po dugom časi, se mi fejs vidi.« gda je šestdeseti rojstni den sve- (Kejp na 1. strani: Padaškinje tila Mari (Makoš) Dániel, té na Vzorčni kmetiji na Gorenznauva smo se dobile pa od tis- jom Seniki.) Klara Fodor Porabje, 20. januarja 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.01.2022. I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 10.30 TV-izložba, propagandni program, 10.45 Kuharija na kubik: Cezarjeva solata, izobraževalni program, 11.15 TV-izložba, 11.30 Družbeni fenomeni, informativni program, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? nanizanka, 14.30 TV-izložba, 14.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 15.00 TV-izložba, 15.15 Mostovi – Hidak, informativni program, 15.55 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, informativni program, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, informativni program, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Zimski pozdrav, zabavna oddaja, 21.25 OdBita pot: Severna Amerika, potopis, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Zadnji kitajski cesar, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo PETEK, 21.01.2022. II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 8.50 Videotrak, 10.00 Dobro jutro, 11.20 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 13.15 Na vrtu, izobraževalni program, 14.05 Biatlon (Ž): Posamična tekma, svetovni pokal, 17.20 O živalih in ljudeh, izobraževalni program, 17.55 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 19.05 Kraljice Oranga, dokumentarni program, 20.05 Samo za pogumne, 22.20 Marceline, ženska 20. stoletja, dokumentarni program, 23.45 Zadnja beseda! 0.35 Videonoč SOBOTA, 22.01.2022. I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 9.35 Male sive celice, 10.15 Infodrom, 10.35 Skoraj nikoli, nanizanka, 11.00 Kapucar, nanizanka, 11.35 Tarča, informativni program, 12.40 NaGlas! informativni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalni program, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej: Civis, usposabljanje za varnost pri delu, izobraževalni program, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 15.00 Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry: Razširjena obzorja, nanizanka, 16.00 Rojaki, dokumentarni program, 16.30 Na vrtu, izobraževalni program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ambienti, nanizanka, 17.50 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.45 Kuhar Štef, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Na begu, film, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Sedmi pečat: Sledi v snegu, film, 0.45 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1:40 Napovedujemo SOBOTA, 22.01.2022. II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 7.00 Najboljše jutro, razvedrilni program, 7.30 Pričevalci: Antonija Marija Kofol, informativni program, 9.50 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, svetovni pokal, 11.20 Alpsko smučanje (M): Smuk, svetovni pokal, 13.00 Nordijsko smučanje: Smučarski tek, sprint, svetovni pokal, 15.15 Nordijsko smučanje (M): Nordijska kombinacija, skoki, svetovni pokal, 16.00 Nordijsko smučanje (M): Nordijska kombinacija, smučarski tek, svetovni pokal, 16.10 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 16.50 Biatlon (M): Skupinski start, svetovni pokal, 18.00 Avtomobilnost, 18.30 New Neighbours - Novi sosedje: V mestu duhov, dokumentarni program, 19.00 Mačje zgodbe, dokumentarni program, 20.05 Dunajski filharmoniki v Barceloni, 21.45 Whitney: Smem biti, kar sem? dokumentarni program, 23.30 Janez Bončina Benč, 70 let, koncert, 1.30 Videonoč NEDELJA, 23.01.2022, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.55 TV-izložba, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Zimski pozdrav, razvedrilni program, 14.50 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 15.20 Sladki zavitki ljubezni, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 V petek zvečer, 17.35 Družina Jazbečjak, risanka, 17.50 Čez planke, potopis, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Leninov park, nadaljevanka, 20.55 Z Mišo, razvedrilni program, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Gogo, dokumentarni program, 23.40 Za lahko noč: Glasbeni utrinek – Meira Smailović, klavir, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Napovedujemo NEDELJA, 23.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 7.00 Duhovni utrip: Moč moškega žalovanja, 7.15 Koda, 7.40 Ugriznimo znanost, 8.25 Glasbena matineja: 17. mednarodni festival ustnih harmonik: »(ah), TE ORGLICE«, 9.20 Ambienti, nanizanka, 10.20 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 11.35 Alpsko smučanje (Ž): Superveleslalom, svetovni pokal, 13.20 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 15.10 Biatlon (Ž): Skupinski start, svetovni pokal, 15.55 Nordijsko smučanje (M): Smučarski skoki, svetovni pokal, 17.50 Biatlon (M): Štafeta, svetovni pokal, 18.50 Pasje zgodbe, dokumentarni program, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Francija - potovanje skozi čas, dokumentarni program, 21.05 Vrnitev domov: Marina Abramović in njeni otroci, 22.05 Film, 23.45 Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna, 0.45 Videonoč PONEDELJEK, 24.01.2022. I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha, 10.40 TV-izložba, 10.55 Čarokuhinja pri atu, 11.30 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda, 12.00 Z Mišo: Aleksander Gadzijev, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Želite, milord? nanizanka, 14.30 TV-izložba, 14.45 S-prehodi, informativni program, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, izobraževalni program, 17.55 Kepice, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, informativni program, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus, kulturno-umetniški program, 23.30 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija in Rossen Milanov (F. Schubert, Simfonija št. 9), 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo PONEDELJEK, 24.01.2022. II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 9.10 Videotrak, 10.10 Dobro jutro, 13.05 Prisluhnimo tišini, 13.35 Jaz sem za nič, film, 14.30 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 15.00 Zadnja beseda! 16.00 Ljudje in zemlja, izobraževalni program, 17.20 Dvoranski nogomet: Slovenija - Italija, evropsko prvenstvo, 19.30 New Neighbours - Novi sosedje, dokumentarni program, 20.00 Alpske vasi: Italija, dokumentarni program, 20.30 Alpske vasi: Slovenija, dokumentarni program, 21.00 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, nadaljevanka, 21.55 Podjetno naprej: Sašo Knez, letalska industrija, izobraževalni program, 22.30 Riot Ana, film, 22.55 Butalci, film, 23.35 Videonoč TOREK, 25.01.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Opus, 10.35 TV-izložba, 10.50 Čarokuhinja pri atu, izobraževalni program, 11.20 Študentska delovna brigada, dokumentarni program, 11.55 Tednik, informativni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen, dokumentarni program, 14.20 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, verski program, 14.55 TV-izložba, 15.10 Kanape/Kanapé, informativni program, 15.45 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalni program, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Kukavici, nanizanka, 21.05 Partizanske smučine Cerkno '45, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Anton Vidmar, informativni program, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo TOREK, 25.01.2022, II. spored TVS Porabje, 20. januarja 2022 OD 21. januarja DO 27. januarja 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.25 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 11.30 Dobro jutro, 13.25 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 14.30 Alpe-Donava-Jadran, 15.00 Avtomobilnost, 15.45 New Neighbours - Novi sosedje: Blok, 16.30 Alpsko smučanje (Ž): Veleslalom, svetovni pokal, 17.40 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, svetovni pokal, 18.25 Hokej na ledu: Olimpija - Jesenice, državno prvenstvo, polfinale, 21.00 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, svetovni pokal, 21.45 Vsi vedo, film, 0.00 NaGlas! 0.15 Schindler, dokumentarni film, 1.40 Videonoč SREDA, 26.01.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Koda, 10.35 TV-izložba, 10.50 Čarokuhinja pri atu, 11.25 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dokumentarni program, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Vihar, dokumentarni program, 14.25 TV-izložba, 14.40 Osmi dan, kulturno-umetniški program, 15.10 Rojaki, dokumentarni program, 15.35 Mostovi – Hidak, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije, dokumentarni program, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Miki Muster: Zvitorepec, 18.05 Bela in Sebastijan, risanka, 18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Minari, film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, informativni program, 23.40 Izzivi srebrne generacije, dokumentarni program, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 26.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.10 Kanape – Kanapé, 10.40 Dobro jutro, 13.40 Nismo pozabili na vas! Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društvo baletnih umetnikov Slovenije, 14.50 Ambienti, 16.40 Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna, 17.55 Sanjska mašina, dokumentarni program, 18.55 Nekaj je v zraku, film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Moj klasični hit: Robert Friškovec, 20.05 Pianistove tipke, dokumentarni program, 20.50 Moje mnenje, 21.50 Telesni stražar, 22.55 Etični samohodec, pisatelj prihodnosti, ki je ni bilo, dokumentarni program, 0.15 Videonoč ČETRTEK, 27.01.2022, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Izzivi srebrne generacije, dokumentarni program, 10.30 TV-izložba, 10.45 Čarokuhinja pri atu, 11.25 Mestne promenade: Ljubljana, dokumentarni program, 11.55 Moje mnenje, informativni program, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Res čuden kamen: Ščit, dokumentarni program, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenski utrinki, 15.10 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.45 TV-izložba, 16.00 Mulčki, risanka, 16.05 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 17.55 Na kratko, izobraževalni program, 18.05 Reaktivčki, risanka,18.20 Vem! 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, nadaljevanka, 0.30 Ugriznimo znanost: Kovinski materiali, izobraževalni program, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo ČETRTEK, 27.01.2022, II. spored TVS 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.45 Dobro jutro, 14.25 Profil, 15.20 Hoja po vodi, dokumentarni program, 16.30 Zimski pozdrav, 18.05 Marpurgi, dokumentarni program, 19.05 Nove skrivnosti molekule življenja, dokumentarni program, 20.05 Učna ura – nemška generacija Z in holokavst, film, 21.05 Avtomobilnost, 21.40 Ambienti, 22.15 Mladi baletni talenti: Antoneta Turk in Filip Jurič (Romeo in Julija), 22.25 Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta: Mate Bekavac in Godalni kvartet Tartini, O. Golijev: Sanje in molitve slepega Izaka, 23.05 Slovenska jazz scena, 23.50 Videonoč Pod Srebrnim brejgom … A pályázat elbírálásánál előnyt jelent: Irodalmi szlovén nyelv ismerete A pályázat részeként benyújtandó iratok, igazolások: Rövid önéletrajz és szakmai koncepció 3 hónapnál nem régebbi erkölcsi bizonyítvány Egészségügyi alkalmasság – foglalkozás- egészségügyi vizsgálaton való részvétel vállalása – a jogviszony időtartama alatt. A Szlovén Rádió Közhasznú Nonprofit Kft. pályázatot hirdet szlovén rádiós újságírói munkakör betöltésére A munkaviszony időtartama: határozatlan idejű a Munka Törvénykönyve hatálya alá tartozó jogviszony A foglalkoztatás jellege: teljes munkaidő (heti 40 óra) A munkavégzés helye: Vas megye, 9970 Szentgotthárd, Gárdonyi u.1. Ellátandó feladatok: a Szlovén Rádió számára szlovén nyelvű hírek szerkesztése, tudósítások írása, helyszíni interjúk készítése, illetve minden olyan tevékenység ellátása, mely kapcsolódik a rádiós műsorszolgáltatáshoz, az előkészített anyagok önálló adásba szerkesztése, a stúdiótechnikai alapismeretek és az adótechnika be-, és kikapcsolási tudnivalók elsajátítása, adásindítás és felügyelet. Pályázati feltételek: Jó kapcsolatteremtő képesség Közéleti tájékozottság Újságírói-riporteri rátermettség Önálló munkavégzés (témák, riportalanyok felkutatása) A rábavidéki és/vagy a goricskói (muravidéki) szlovén nyelv kiváló ismerete Legalább középfokú végzettség B-kategóriás jogosítvány Alapfokú számítógépes ismeretek Bizonyos időközönként szakmai továbbképzésen való részvétel vállalása TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Illetmények, juttatások: Bérezés az intézmény költségvetésében jóváhagyott bérkeret és egyéb személyi jellegű juttatások rendszere szerint Előnyt jelentő kompetenciák: terhelhetőség, mobilitás csapatmunka, A pályázat részeként bemutatandó iratok, igazolások: végzettséget, képesítést egyéb előny jelentő képesítést és tudást igazoló dokumentumok másolata, erkölcsi bizonyítvány A munkakör betöltésének időpontja: A munkakör azonnal betölthető. A munkáltató 3 hónap próbaidőt határoz meg. A pályázat benyújtásának határideje: azonnal A pályázati kiírással kapcsolatosan további információt Bartakovics Attila nyújt, 06-94-554-125 vagy a 06-30-3389338 –as telefonszámon. A pályázatok benyújtásának módja: Postai úton, a pályázatnak a Szlovén Rádió Közhasznú Nonprofit Kft. címére történő megküldésével (9970 Szentgotthárd, Gárdonyi u.1.). Kérjük a borítékon feltűntetni a „PÁLYÁZAT” feliratot. A pályázati eljárás, a pályázat elbírálásának módja, rendje: munkáltatói jogkörben A pályázat elbírálásának határideje: folyamatos. Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB … v zadnjom časi nikšne nauve pa velke afere nega. Zaprav, leko, ka je zagnauk nin potüljena, neje pa eške vövdarila. Že je takša nekša čüdna šega gratala, ka afere dugo spijo pa se samo sledkar za nji zvej. Kak se je za tau zvedlo, kak so Covid-19 projekte samo tisti najbole skrak aktulni glavašov daubili. Od kakši projektov gučimo? Od toga, sto je leko špitalom aparate odavo, sto je postele küpo pa tadale odavo pa tak tadale. Neka smo od toga že pisali, depa vse več takši informacij naprej pride. Za vse so novinarge krivi, ka tau vönajdejo. Zatoga volo se je Janšova vlada na nacionalno televizijo kak djastrek dojpistijla. Svoje lidi nut pozvala, njim stolce segrejla, zdaj pa kritične novinare na nikoj škejo djasti. Časa nega več dosta. Eške štiri mejsece pa nauve volitve Slovenijo čakajo. Pravijo, ka ranč zatoga volo glavaške slejden cug škejo zgrabiti. Medije si trbej pokoriti, s tejm škejo vse tiste (sploj ji nega malo), steri kritično pišejo, gučijo. Ja, kak bi najbole trdi socializem škeu nazaj priti. V tisti časaj je skrb trbelo meti, ka si povedo, piso, brodo. Nekak bi pravo, ka tej časi so že davnik preminauli. Časi so preminauli, depa inštrumenti kontrole se znauva gorbidijo. Trno batrivno pa se mladi slovenski filmski igralci gorbidijo. Mladi Timon Šturbej je v Berlini žirijo na noge zdigno, če tau tak povejmo. Berlinale je eden najvekši evropski filmski festivalov. Tau leto de se 72. festival v Berlini od 10. do 20. februara godiu. Že se pa vej, ka naš Timon de tam za nauvo mlado zvejzdo filma vözglašeni. Vküper z njim so eške mlade zvejzde iz Francije, Nemčije, Irske, Švedske pa Portugalske vöodabrane. Timon Šturbej je samo eden od vnaugi mladi, steri so v filmi, v filmaj svoj velki talent pokazali. Tak se v srmaštvi, stero se za slovenski film dava, dun neka rejsan velkoga leko vidi. Se pa pri vsejm tejm leko pitamo, kak do ji plačali, če pa pejnez je vsikši den vse menje. Če bole po domače povejmo, kakši malarski majster za takši honorar ranč penzlina v farbo ne bi nut namočo. Trno na velko slovenski küjari pa küjarce svoje kijance v gesti namačejo. Od koga pripovejdamo? Tau, ka je kaulakvrat že trno dugo popularno, se zadnji neka lejt po vsej slovenski tevenaj godi. Küja se, peče, mejša, na ognji obrača, se smodi, se kadi, nagnauk je küjanje skur tak popularno kak smučanje. Pa je nej tau kakšo prausno küjanje, vse je nekak »fensi«, kak se tau v Merki povej. Vse menje gestija na talejr dejvajo, vse bole drage gestvine. Pa tau v časi, gda so cene hrane v Sloveniji v enom mejseci za 30 % gorskučile. Reklame na teveni pa vcejlak neka drugo gučijo, pardon, obečavajo. Tak napelavajo, kak bi vse vküper, ka človek küpi, sploj nika nej vrejdno bilau. Zaprav, tak te reklame doj davajo, kak bi škeli prajti: »Oprostite nam, depa neka dun trbej plačati!« Zagnauk pa eške nika za Covid teste nej trbej plačati. Se pa že ena ideja kaže, ka de plačati trbelo. Zakoj, se leko pitate? Zatoga volo, ka aj se vsi cepiti dajo. Steri se neškejo, na teste odijo, ka leko v baute dejo, ka leko v krčmej sedijo pa v slüžbo pridejo. Tomi škejo konec naprajti. Samo eške tisti, steri so ramo za inekcijo tapodržali, aj bi vse takše leko delali. Depa fronta tisti prauti inekcijam je vse krepša, znauva glavau gor zdigava. Nauvo teorijo so vönajšli, aj bi inekcija nin za štiri, pejt lejt iz človeka zombina naprajla. Na, teorije nigdar ne sfalijo. Naš Srebrni brejg od nikšni teorij ne brodi. Un pomalek zmrzava pa na sprtolejt čaka. Steri njegvi guč razmejo, leko čüjejo, ka sprtolejt pa nauve volitve gvüšno prideta. Miki Roš