VREME Želimo vam vesele velikonočne praznike Zlati pljunek v termalno vodo spiska prodaja M“Ue8ova lastmo™ de^nirana Pravila igre, kako se bo *Slep0 uPali na h s,ruktura' pa je to žal še premalo, da bi . a,i na trditve o ° ^ * ^^ ^ tem smislu se ne kaže slepo nnUv°Mski stroko ‘^ S°Spodarski rasH- Dej^o je namreč, ak™n*sreč^^^ da je to bolj posledica / Pa nekaj, kar v J ^Of raci°nalne gospodarske politike. dru°darsk‘k Problem ^ aSU odp‘ra dve povsem novi razsežnosti gon u^em javnemu f em S,rani °dnos do tujih vlaganj in na ravn. Iei zgodbi se sir ° ^ ‘n Pobdčnih manipulacij s tem dol-iornu ne’ ali ,uia vlavnZ ”5 postav,ja v ospredje, vsaj na strokovni 10 Politi(na konia ^ “ ad ne' Vprašanje, okrog katerega se • N vprašanje pogojev. Kar naenkrat so Odkar ni več rednega posta, tudi prave, globoke in koprneče poželji-vosti ni več. Poželjivosti, katere po-tešenje nosi s seboj na pol omotico in na pol strašno in strastno budnost. Laneni in vezeni prti, posteljni in namizni, v svojih gubah še hranijo spomin na poželjivost nekdanjih dni. Takrat se ni smelo ne to in ne ono. Pomanjkanje svobode, mračno zatiranje? Kakor obrnete. Če vam je samo za povprečna in podpovprečna, vsakdanja in zguljena in monotona in enolična doživetja, potem da. Če pa vam je za kaj več, za dno in zvezde in luno, potem... Potem vedite, da je izpod prtov, kakršne so te dni razstavili v bogojanski fari, velikonočni žegen najbolj dišal. Ko so v košari pokrivali uhajajoče dišave in sami dišali kot vrata v prepovedano. & lip bleda« lesna industrija ■ 64260 bled, ljubljanska c. 32 VRA TA ZA VSE ŽIVLJENJE NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KAKOVOST, VELIKA IZBIRA V TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN V MURSKI SOBOTI tel.: 064177161 tel.: 069/22 941,22 942 :~£.Smo tam! ^Prodaje slovenske*^*^ za^elg razumevati problem na ravni Pod'“^ V tujino, k^0 pr^mo^enja. Delno to utemeljujejo z odlivi ^iih^ Toda pod to n^ "' Se vračai v obliki odkupov družbenih 'nam ^“nj, se sledni eZ°,m Predlagano zelo slabo strategijo do stvu ^“jah so sporn' 7 bali' ,n ne samo ,O' v leh poučnih tujih S° sP°rni recim™™6'1 Vloiki’ k‘so ie v našem gospodarje ne Moremo n0?? ,ehnolS'i- Ne glede na vse, večjih nome c ^°t pravi dr priiakova,k dokler ne bo izdelanih pravil Pom*- ^a ne b encinger, dokler se obstoječa politična Prizad P°dedično ° zaiki. v o,a 1 na 'akšen ali drugačen način vsi oblastni interesi ^goslavije je °SU Pokrivanja obveznosti še iz naslova » e UttiPornernh**'! ‘a^° Pozivno, da se zaščitijo državni 'n se ° blokade nekam 1P^ ie' da ’e priSI° z razpravo v parla-jja c- 1 kontrolo Z orab največje politokratske skupine °bvern ‘ b‘ ga lahko Sprotnega neupravičenega javnega zadolže-^nostj. uhko ponovno skr.u ^ pia 8 kM J. VOTEK stran 2 aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Slovenski in belgijski zunanji minister Peterle in Claes sta podpisala sporazum o cestnem in zračnem prometu. Pogoj za večjo zunanjetrgovinsko menjavo pa sta sporazuma o spodbujanju naložb in preprečevanju dvojnega obdavčevanja, ki ju strokovnjaki že pripravljajo. ■ LJUBLJANA - Minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Rado Bohinc je sprejel Nobelovega nagrajenca za kemijo leta 1991, uglednega znanstvenika prof. dr. Richarda E. Ernsta, ki je v okviru Štefanovih dnevov predaval na Institutu Jožef Stefan. I LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so predlog zakona ____I o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, gladko zavrnili kot neustreznega in sistemsko slabo pripravljenega. Vladi so zamerili, da ni upoštevala njihovih stališč, sprejetih ob prvi obravnavi, in jasnega cilja preoblikovanja zakona. ■ LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je državnemu zboru poslal predlog za zamenjavo obrambnega ministra Janeza Janše in za novega ministra predlagal Jelka Kacina. Drnovšek je v obrazložitvi predloga navedel, da je na podlagi poročila vladne komisije ugotovil, da je šlo v primeru Smolnikar za prekoračitev pooblastil in za kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic, za to pa je po položaju odgovoren obrambni minister. ■ LJUBLJANA - V nadaljevanju zasedanja državnega parlamenta so poslanci sprejeli zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, zakon o sodiščih, po hitrem postopku pa tudi zakon o refundiranju prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo za socialno zavarovanje. ■ KRANJ - Na temeljnem sodišču so izrekli zaporne kazni v zvezi z zadevo Elan. Nekdanji direktor Uroš Aljančič je dobil leto in pol zapora, nekdanji finančnik Pavel Koder pa skupaj tri leta in dva meseca zapora. . ■ LJUBLJANA - Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je po predstavitvi kandidatke za novo ministrico Rine Klinar podprl imenovanje 42-letne diplomirane sociologinje in dosedanje predsednice izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Janez Janša ni vec ministei Na izredni seji državnega zbora parlamenta Slovenije so po večurni burni razpravi poslanci izglasovali odstop obrambnega ministra Janeza Janše. Od 88 poslancev jih je 49 glasovalo za predlog predsednika vlade dr. Janeza Drnovška o razrešitvi obrambnega ministra, 39 poslancev pa je bilo proti. Že od 16. ure naprej je več tisočglava množica ljudi zasedla najprej prostor ob spomeniku dr. Francetu Prešernu, kjer so pesniki in pisatelji brali in govorili (rhed njimi Niko Grafeauer, Tone Kuntner in Jože Snoj) v podporo Janezu Janši in proti restavraciji komunizma. Nato pa so se protestniki preselili pred parlament, kjer so govorili Matjan Podobnik, Vane Gošnik, Danijel Malenšek in drugi. Udeleženci protesta proti vladi, Drnovšku, Kučanu, Rigelniku, udbomafiji, hitom in saftijem, so prišli iz vse Slovenije. Iz Kamnika z vlakom, iz Ormoža z avtobusom. Najvztrajnejši so do poznih ponedeljkovih oziroma zgodnjih torkovih ur prebili pred poslopjem parlamenta, ki so ga obmetavali tudi z jajci. Med številnimi trasparenti je bil tudi ta, ki je pozival Milana Kučana, naj razjaše slovenskega konja. Na drugem je pisalo: J.J - slovenska kvaliteta. Tretji so nosili bedže in nalepke iz leta 1988 - Janez ni kriv. Dogovorili so se, da če s svojimi protesti ne bodo uspeli, bodo nadaljevali s protesti vsak dan ob 16. uri pred skupščino. 16-im protestnikom je ob koncu uspelo, da jih je sprejel predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, nekaj pa jih je nato lahko spremljalo delo zbora z novinarske lože. ■ CIUDAD DE MEXICO - Za posledicami strelne rane na glavi je umrl predsedniški kandidat mehiške vladne stranke Luis Donaldo Colosio. Atentat sta izvedla dva neznanca, ki sta na kandidata streljala na neki predvolilni prireditvi v bližini meje z ZDA. Policija je oba storilca že aretirala. | NAIROBI - Voditelja največjih sprtih somalskih skupin, ____I general Mohamed Aidid in Ali Mohamed, sta podpisala mirovni sporazum. Dogovor predvideva tudi sklic nacionalne posvetovalne konference, na kateri naj bi izvolili novega predsednika Somalije. ■ NEW YORK - Kljub nasprotovanju Grčije je varnostni svet OZN odobril sodelovanje turških enot v sestavi modrih čelad v BiH. Nobena od članic varnostnega sveta ni nasprotovala sodelovanju Turčije v Unproforju. Turčija bo v BiH napotila 2.700 vojakov. ■ DUNAJ - Na enodnevnem delovnem obisku v Avstriji je bil slovenski predsednik Milan Kučan. Sestal se je s predsednikom avstrijskega parlamenta Fischerjem, avstrijskim predsednikom Klestilom in zveznim kanclerjem Vranitzkym. Osrednja tema pogovorov so bili evropski združevalni procesi. ■ BRUSELJ - Tu je potekalo dvodnevno srečanje ministrov dvanajsterice za okolje in promet. Razpravljali so o klimatski strategiji in problemu odpadkov ter proučili ukrepe za povečanje varnosti pri prevozu nevarnih snovi po morju. I MAGLAJ - Bosanski Srbi so oropali konvoj OZN z desetimi ____I tovornjaki in 90 tonami hrane. Konvoj je bil namenjen v Maglaj. Medtem pa so srbske sile vendarle umaknile del svojega težkega topništva 20 kilometrov iz Sarajeva. ■ TRST-V manj kot dveh mesecih so se že drugič z žalovanjem poslovili od novinarjev, žrtev vojne v Somaliji in BiH. Mirana Hrovatina, televizijskega snemalca, so ustrelili v Mogadišu skupaj z novinarko Ilario Alpi, Sašo Ota pa je bil konec januarja kot snemalec ubit skupaj z dvema kolegoma v Mostarju. ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je zahteval ustavitev ognja v Afganistanu, da bi lahko stotisočem Afganistancev dostavili človekoljubno pomoč. | ZAGREB - Na zasedanju poslanskega doma hrvaškega ____I sabora so po hitrem postopku potrdili šest meddržavnih sporazumov med Hrvaško in Slovenijo, ki sta jih premiera dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentič podpisala 7. februarja v Zagrebu, in še sporazum o postopkih pri ugotavljanju in določevanju državne meje. I PALE - Parlament samozvane Republike srbske je zavrnil ----1 rusko-ameriško pobudo za vključitev Republike srbske v novo bosansko-hercegovsko federacijo. I ZAGREB - Predsednik države in vladajoče stranke HDZ dr. ----1 Franjo Tudman je razrešil vseh dolžnosti Josipa Manoliča, svojega dolgoletnega prijatelja in predsednika županijskega doma hrvaškega sabora. Vzrok za tako odločitev je Mandičeva strankarska nedisciplina. V svojih izjavah je namreč dejal, da Hrvaška ni pravna država, kritiziral pa je tudi politiko Zagreba do BiH. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je najprej obrazložil svoj predlog za zamenjavo obrambnega ministra. Njemu so ostro nasprotovali poslanci iz Slovenske ljudske stranke, Krščansko demokratske stranke. Samostojne delegatske skupine in drugi, vendar v dobro podmazanem volilnem stroju niso imeli priložnosti za uspeh. Se največ je bilo to, da so dosegli, da bo na aprilskem zasedanju parlamenta moral predsednik države Milan Kučan poslancem govoriti o svojih dognanjih o likvidacijah in podobnem, o čemer je govoril na poslanskem večeru v Novi Gorici in nato še v intervjuju na valu 202. Janez Janša je v svojem patetičnem govoru omenjal predvsem zunanje dejavnike afere, ki se skrivajo v tajnih organizacijah, v ozadju katerih pa so stare politične strukture, o napakah ministrstva za notranje zadeve, o nedoslednosti vladne komisije, o delovanju v drugih ministrstvih, v katerih pa dr.Janez Drnovšek ni bil tako rigorozen. Po odstavitvi Janeza Janše je ministrstvo za obrambo takoj prevzel Jelko Kacin, ki se je še ponoči na- potil prostore ministrstva v spremstvu predsednika obrambnega sveta parlamenta Jožefa Kopše ta. V torek dopoldan naj bi Janez Janša predal vse posle novemu ministru. V prvih izjavah je bil Jelko Kacin previden in ni hotel govoriti o kadrovskih in drugih spremembah v ministrstvu. Vendar pa bo do teh prav gotovo prišlo, saj Jelko Kacin zagovarja tezo, da so incidenti pripadnikov vojske, pa naj jih storijo ali se vanje zapletejo, škodljivi, nevarni in lahko največ škode povzročijo prav vojski sami. Zunanji minister Lojze Peterle je izjavil, da krščanski demokrati niso zadovoljni z razrešitvijo Janeza Janše, saj so svoj pristop v vladno koalicijo pogojevali prav z vstopom Janeza Janše v vlado. Na osnovi sklepa Sveta krščanskih demokratov se lahko odločijo, da ostanejo v koaliciji ali pa jo zapustijo. Jože Pučnik iz Socialno demokratske stranke Slovenije pa je že napovedal njihov izstop iz vlade. Žal je torej odšel z trenutnega (vladnega) političnega prizorišča minister, ki je v večini političnih in strukturnih zadevah imel prav, zapletel pa se je v orožje in nasilje, kateremu je včasih ostro nasprotoval. Kako je predsednik vlade razložil svoj predlog aretacijo svojih ljudi na Milana Smolnikarja, ki je trenutno civilna oseba, pa čeprav je bil 12 Že nekaj časa je dobival informacije in opozorila o delovanju ministrstva za obrambo kot tudi nekaterih drugih ministrstev (policijskega, predvsem SOVE in finančnega), ki naj ne bi bili v skladu z zakoni. Prav tako naj bi prišlo do prekrivanja dela posebnih služb obrambnega in notranjega ministrstva. Uradno informacijo je dobil 15. februarja. V njej je bilo navedeno nekaj primerov ne-usklajevanja, ne pa kakšno indici o državnem udaru ali likvidacijah. Dalo se je slutiti, da nekatere vojaške osebe zasledujejo in kontrolirajo (prisli-škujejo) posameznike, vendar so to bili indici, s katerimi se ne da kazensko preganjati osumljenih. Na politični koordinaciji let v službi v policiji, nato pa nekaj let v obrambnem ministrstvu. Dr. Janez Drnovšek je tudi ugotovil, da je vse več državljanov v Sloveniji prestrašenih zaradi delovanja vojske in njene specialne enote Moris. je Janez Janša zavrnil domneve, ki so prihajale iz notranjega ministrstva. Dogovorili so se, da obe ministrstvi konkretne primere analizirata in poročata predsedniku vlade. Med drugim je predsednik vlade Janez Iz Zagreba piše Tudmanov seznam Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka __________ Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar VESTNIK Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na tiskovni konferenci povedal, da bi bila velika napaka, če v primeru Smolnikar ne bi ukrepal in predlagal najostrejše sankcije, saj bi drugače izgledalo kot da takšne primere toleriramo, to pa seveda ni podoba, kakršno si želimo ustvariti v Evropi. Prav tako bi se lahko zgodilo, da bi se napadi vojske oziroma special-cev na civilno osebo, kot je bil v Depali vasi, ponovili, morda še v večjem obsegu. Postavila bi se namreč norma in pravilo, ki je nevarno in odstopa od tega za kar si vsi skupaj prizadevamo. Primer Smolnikar je bil zaradi tega obravnavan tudi precendenčno, postavil naj bi temelje za pravila delovanja vseh ministrstev in vladnih služb. Dr. Janez Drnovšek je poudaril, da gre za objektivno odgovornost ministra Janeza Janša, kar seveda ne pomeni, da je Janez Janša direktno odgovoren za napad oz. grobo Le nekaj dni po zvezdnati noči Stevena Spielberga in sodelavcev njegovega filma o nemškem industrijalcu Oskarju Schindlerju, ki Je med drugo svetovno vojno rešil gotove smrti 1200 Židov, ki so v Zagrebu pripravili hrvaško premiero več kot tri ure trajajoče črno-bele drame Schindlerjev seznam, dobitnice kar sedmih filmskih Oskarjev. S Spielber-gerjevim pozdravnim pismom je na premieri nastopil eden od producentov filma, Zagrebčan Branko Lustig, ki Je po Dušanu Vukotiču in njegovem Surogatu drugi hrvaški filmski ustvarjalec, ki je prejel, najvišjo nagrado ameriške filmske akademije. Med ljubitelji sedme umetnosti ima filmski oskar težo Nobelove nagrade, razen Lustiga pa je pri zadnji Spielbergerjevi uspešnici - tudi njegov Jurski park je prejel tri oskarje - sodelovalo kakih 40 filmskih delavcev iz Zagreba, med njimi snemalci, tonski tehniki in drugi predstavniki velike tehnične ekipe, kakršne praviloma terjajo Spielbergerjevi filmski projekti. Zato je na zagrebški premieri žarel od sreče in zadovoljstva hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman, ki je po predstavi obljubil, da si njegova država za nobeno ceno ne bo dovolila propada znamenite zagrebške šole risanega filma, ki je bila v filmskem svetu - tudi po zaslugi Oskarjevega nagrajenca Dušana Vuko-tiča - dosti bolj znana kot Hrvaška ali nekdanja Jugoslavija, a se sedaj z Zagrebfilmom duši v izgubah. Tudmanovi najbližji sodelavci, ki so še ostali na njegovem seznamu, vedo povedati, da je bil minuli petek zvečer, na zagrebški premieri Schindlerjevega seznama, hrvaški predsednik sploh prvič v prejšnjem tednu nekoliko bolj sproščen. Ko je v torek zjutraj priletel iz New Yorka na zagrebško letališče in nato opoldan sklical tiskovno konferenco, je na njej mrščil čelo, nervozno mahal z rokami in se od začetka do konca tiskovne konference mrgodil ob povsem nedolžnih novinarskih vprašanjih, četudi je vseskozi trdil, da se je vrnil z najuspešnejšega državniškega obiska v Washingtonu, kjer je ob drugem z Alijo Izetbegovičem podpisal konfederativno pogodbo med Hrvaško in BiH. Toda med Tudmanovim petdnevnim obiskom v ZDA so se doma nasprotja v vrhu Drnovšek z minish0 nom Bizjakom in dan® obiskal specialni eno , ministrstev v Kočevski, To naj bi vsaj na zrt Lj lo novo obliko sedelo« Toda v Depali vasi, Pj^ nedeljo, je bila z® , ^ no prekinjena. sija, ki jo je vojl ze Janko, je daladrJ jif novšku osnovo, da (J. vori kot o kazensko P Akra1*' V podrobnosti se zae spuščali, pa dePraVJ nosti in delegatov kasneje pa se ji® L tudi minister ^°Re je ločeno podpisal pr lo vladne komisi]®-dr.Janeza Dr^d« pravno ugotovitev aIsi. stra Janeza Janše a drugega, temveč z oceno, da tega, ka ^ s/ lo, vojaške osebe narediti. . KomisijaJ nadaljevala in &. p«F tudi nepravilno« t P aV I bo predsednik vla 10j ostro ukrepal- T parlamentarnem „aW' večkrat ponovil, k Peterle in Ivan naj umakne Pr^ L j^. tev ministra Jan -jjjistd i imenovanje n°veLcina. t obrambo Jelka pt0o . drugim je dr. bn^ ponudil mesto o nistra tom, ki pa n>so e(iein p J za to mesto-^,^ pozval socialno ^ o’ stranko Sloveni] , J v koaliciji. HDZ-ja med desnico in levico tak°L^dt^h I da je z njimi nastopil konec I prikrivanju nevarnih razmerij me ..jjpr skimi politiki. Tako imenovani lev’ v I ja, ki jih vodi donedavni drugi čim ^aS^l, I politični spalnici Josip Manolič,s° &g.f/$ I tonskimi sporazumi oziroma s hr I mansko spravo dobili nekakšno ker so bili od samega začetka ^V-avno A. manske vojne proti njej in tud1 J torje " z najbolj izpostavljene hrvaške deto ^'^fi kanske morije, ki jih pooseblja ta j hercegovski lobi. Josip Manolic in LOjit^ a j sta zategadelj javno zahtevala >>UP . ; kih politikov in pri tem ome^. hercegovskega lobija, obrambni Gojka Suška. . 'pur Namesto Suška - dan pred zagrebško premiero ^u ga seznama - odžagal Manoliča. , .^j) in prvimi večstrankarskimi volitvami še kaki dve leti najbolj zaupal. JO'1'. »To pa pomeni, da je Tu^nl°v^pat losif, ske sporazume podpisoval s fig0 'uatelj11^ v svoji prvi kritiki dolgoletnega p l Manolič, ki po razrešitvi vs ^V ^ v HDZ-ju napoveduje množično^ ^0.^1 zejevcev v druge stranke ali Pa [^0^ naj bi jo ustanovil z drugimi hadezejevskimi politiki. ^f Hadezejevski tisk vidi v nekdanj V . niku Udbe Josipu Manoliču sed e J škega Aleksandra Rankoviča °^ ofcH M od Titovih najbližjih sodelavcev. ^ jugoslovanskih tajnih služb, ki s° z ^n0 odžagali pred 27 leti, kot so se , nkvida Vendar pa je mogoče samo v rednk^‘, metodah potegniti nekakšne vzp nekdanjim jugoslovanskim in sed U novim režimom, čeprav je ^'paš^ flU' predsednik v marsičem skuša °ifr0^ ' ^ ga velikega vzornika Josipa ° fior ^ a kaj, ko pa nima njegovih talen . ^rd^ fd’ je le-tem nekolikanj približal s P ^o be nolič, kajti sedaj se zastavlja sarn ra, - ji nje brez (tudi meglenega) o^0, TU^-dtO' sledil Manoliču in kako dolgo ' ^eŽ0 .~siiO' lahko tresel lastno, hadezejevsk0 ^] Ji ma si zabijal avtogole. Je pa P0^^ Z da se je po Tudmanovem °bra\a^l mislečimi v hrvaški opozicij1 popkif^’ Z drugače mislečimi v njegovem P ^ gibanju, ki ga nihče ne bo rn°S ^ s kajti konec je idilične podobe H » so predolgo lakirali razmere na peter 1^ Yggtnik, 31. marca 1994 stran 3 aktualno doma ^^tik^Sl^^ Fm^ev KaJe na slovenski trg in prefinjena konkurenčna poteza a M )J^ 0 Rili 00' )VSE J^ Vrnitev Deita ®adenske RadenJTv .Partner kokalorični Šum. Njihovi stro-»ation.il i« ™ KaJ° “‘er- kovnjaki so sami v domačem F it«’’ H .01 lil' ^ita6 E?”0™0 na Sloven-RogašE vŽ ?0??čie »bral C»i °’W * P° 12 v Sloveni)? *. ?os,ala «a trg ^alkoholn? ^J®”® ?tek,enice S*leniSX vP,Jace d«t-kodo dobi” £> “ v™® P°S°dbe ^ Po Slov o.T?*Jenie za pro-skem) letos a?e“ na Madžar-Ptodali tri mrJ bi v Aveniji i^vor^ ” PMaio n?r0Sti pa "^“najo Estrov? Jmanj osem mW-»a ^amk^n^*’ da ie blagov- dvl aK°»denu01683 nadomestila Ud’tu 2/$la prisnevv a * tn’ bo zanJ delodajalec ^ariMOral vezati IkvV Za kratek čas, sam pa se bo “ločen čas. vezui°čo pogodbo o zaposli-morda podjetnik, ko bo iskal delavca med nezaposlenimi, izbiral po tem, koliko časa je upravičen do denarnega nadomestila in pomoči? In sploh, koliko lahko verjame, da bo iz državne blagajne res dobil povrnjen denar za prispevke, saj podpisana pogodba o medsebojnih obveznostih nič ne pomaga ob tako nepredvidljivi državni blagajni, ki je kaj hitro prazna, še posebej če gre za tovrstne programe. Zakon pa pomeni tudi dajanje prednosti tistim iskalcem dela, ki so že bili zaposleni in delo izgubili pred iskalci prve zaposlitve, pripravniki. . Morda bodo poznavalci dodali, da je v delovni zakonodaji poskrbljeno tudi za spodbujanje zaposlovanja mladih, saj je spremenjeni zakon o zaposlovanju, ki je bil uradno objavljen konec lanskega leta v svojem 48. členu jasno povedal, da delodajalcu, ki zaposli osebo, ki išče prvo zaposlitev, lahko Zavod za zaposlovanje povrne za leto dni stroške vplačil prispevkov za bruto plače za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za primer poškodbe pri dela in zaposlovanje. Besedica LAHKO je seveda zelo pomembna in v življenju pomeni, da na primer na območni enoti zaposlitvenega zavoda za našo regijo doslej še niso nobenemu delodajalcu tega izplačali in za to tudi nimajo denarja. Gotovo se bodo delodajalci pri zaposlovanju spomnili tudi na to možnost, ki jim jo daje na hitro sprejeti zakon, da jim država lahko povrne vplačane prispevke, kaj malo pa verjamemo, da bo pomembno vplivala na hitrejše zaposlovanje nezaposlenih. firme je v tistih letih od raden-skinega generalnega direktorja celo zahteval, da me odpustijo iz službe oziroma da ne mislijo več imeti stika z mano. Potem je nadzor za Kajo v Radenski opravljal nemški inštitut FRE-SENIUS, s katerim pa smo zelo dobro sodelovali. Kljub sedanji službi sem po srcu še vedno mikrobiolog. Sodelujem tudi Z Biotehniško fakulteto v Ljubljani pri ugotavljanju vpliva ČO2 kot konzervansa na mikroorganizme. Če me kdo prosi za strokovno pomoč, je ne odklonim. V Rogaško Slatino ne bom šla v službo, ker sem zadovoljna s sedanjo. Sicer me pa z Radensko ne veže prav nobena pogodba.« Harijeva še vedno sodeluje z Biotehniško fakulteto, sa je, kot je večkrat sama poudarila, po srcu še vedno mikrobiologinja. Po njenem mnenju nova brezalkoholna pijača na slovenskem trgu Radenske ne more ogroziti, saj bi jih potem moral že prej hudo skrbeti nenormalno velik uvoz raznih brezalkoholnih pijač. Res pa je, da se konkurenčne pijače polnijo v Sloveniji in imajo zaposlitev naši ljudje (tudi v Radenski polnijo pepsikolo), kakor pa da bi pijačo le uvažali. Tudi v Radenski si očitno zaenkrat ne delajo velikih skrbi zaradi deita. Tri milijone steklenic pomeni 10 odstotkov celotne prodaje Radenske, saj prodajo na slovenskem trgu 20 milijonov steklenic svojih brezalkoholnih pijač in pepsikole; delež Radenske v okviru celotne prodaje brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu je 35 odstotkov. Verjetno pa bo drugače, če bosta Kajo in Rogaška želeli ta delež občutno zmanjšati. Zanašajo se na to, da so pred več kot 12 leti prodali v Sloveniji kar deset milijonov litrov brezalkoholnih pijač, v drugih jugoslovanskih republikah pa do 60 milijonov litrov. Konkurenca polnilcev je bila takrat občutno manjša; čeprav bodo v prihodnje veljali strožji pogoji za prodajo uvoženih pijač (bil bi že skrajni čas!), ker menda kar tri četrtine le-teh ne ustreza slovenskim predpisom, pa se konkurenci ne bodo mogli izogniti. Bolj kot konkurence brezalkoholnih pijač pa se Radenska boji uvoza mineralnih vod, ki bodo najverjetneje precej cene-ješe kot slovenske mineralne vode. Ali zaradi tega še vedno ni sprejet pravilnik o mineralnih vodah, ki sta ga pripravila oba člana slovenskega združenja mineralcev: Radenska in Rogaška Slatina. Kaj bodo ljudje kupovali, ne bo odvisno od nacionalnega ponosa ali pripadnosti, ampak od tega, kaj bo boljše, bolj zdravo in - cenejše! BERNARDA B. PEČEK ____________________ ^^ terrn°^!te\ nunistrstev za promet in ^ceste v °'ie in prostor za traso . Q Sever°^zhodni Sloveniji gverili koridor« %b števil"'^^ovnjaki S "M ?ske>n 1 "a gor' je 2^®”’ kakš- Za 1 da > mne-okvim* ajeno in da >Ve£M S180 a*«-6 M ^U<<’ b' ver- Ske^ °bm(l Od8wora. ' le v *b°rnice u gospo- >0 ad“jih leL Omurie’ ki ^fiaPn2adevS* prav tako St£ Pr°blem' Za ^Sitev “do ^a ti Al? e ’ Ie izprašal S ? M r ?est0 proti V^an^M odo6 Brodnik M* ^n^1’ da HPfrm^ najbolj realno.« Znano je, da je za cestarje najbolj »realna« (tudi najbolj enostavna in najcenejša) najprej gradnja dvopasovnice Ptuj-Ormož-Ljuto-mer-Hotiza-Pince in v prihodnosti njena širitev v avtocesto. počne stvari, ki pomenijo malo za tisti trenutek in veliko za prihodnost, ki bodo težile prihodnje generacije. Ni nujno, da imajo okoljevarstveniki vedno prav, ni pa tudi res, da imajo vedno prav le cestni strokovnjaki. Vlada republike Slovenije je o pobudi skupine poslancev (Geza Džuban idr.) Državnega zbora Republike Slovenije, da naj se še v letu 1994 pripravijo lokacijski, idejni in nato glavni projekti avtoceste proti mad- ,Št. odsek začetek 9">We ( 1 temu -PESNICA marec 1994 junij 1996 0 MOČE - ARJA VAS maj 1994 december 1998 3 ARJA VAS - VRANSKO .... november 1994 november 1996 ZADOBROVA - TOMAČEVO . oktober 1994 november 1996 S Šentjakob - malence oktober 1994 ., november 1996 6 ČEBULOVICA - DIVAČA junij 1994 julij 1995 : 7 SELO - ŠEMPETER Junij 1994 april 1996 8 DIVAČA - DANE junij 1994 april. 1996 9 ...DANE - FERNETIČI .. junij 1994 (Ulij 1996 Z cestarje je bil predlog »severne variante« prav tako iluzoren kot zahteve raznih ekologov, da poteka večino avtoceste pod zemljo ali v zraku; cest ja ne gradimo za mravljičarje, medvede in žabe... Pred 14 dnevi so morali občini Pesnica nakazati 400 milijonov tolarjev za plačilo 30 odstotkov spremembe namembnosti. Ne moremo gradnje avtocest zaradi zahtev ekologov podražiti za 6-krat! Najbolje bi bilo postavljali tudi enake mostove... Sveta preproščina, ko nekdo brezglavo, brez premisleka zagovarja in žarski meji, prej pa seveda izbere najprimernejša trasa, sprejela naslednje mnenje: V prostorskih sestavinah veljavnih planskih aktov Republike Slovenije avtocestna povezava v smeri proti slovensko-madžarski meji doslej ni bila opredeljena ne v »severnem« ne v »južnem« koridorju. Sprememba geostrateškega položaja Slovenije po osamosvojitvi, njene nove usmeritve, ki morajo vzpostaviti predvsem pogoje za skladen gospodarski in prostorski razvoj in povezavo vseh pomembnejših urbanih.središč, so narekovale presojo zasnove cestnega omrežja... na novo predlagana avtocestna povezava v smeri proti slovensko-madžarski meji je v »severnem koridorju«. Z vidika skladnega gospodarskega in prostorskega razvoja in iz tega izhajajoče nujnosti povezave vseh večjih regionalnih centrov Slovenije so bile za natančnejšo opredelitev poteka avtoceste izdelane študije in preveritve s prostorsko-razvojnega vidika, prometne učinkovitosti in z vidika varovanja okolja. Na podlagi rezultatov omenjenih študij in načelnih usmeritev Državnega zbora RS je stališče ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za promet in zveze, da bo avtocesta proti Madžarski potekala po prej omenjenem koridorju, tj. v smeri Maribor-Lenart-Murska Sobota-sloven-sko-madžarska meja, usklajeno. Sicer pa bodo letos začeli graditi devet odsekov avtoceste oziroma 80 kilometrov, od tega največ prav na Štajerskem. Minuli teden so že podpisali prve pogodbe za izvajanje del na primorskem delu gradnje avtoceste; na razpisu sta zmagala SCT in Primorje. Za odsek Hoče-Arja vas bodo izvajalci znani v naslednjih dneh. Kjer bo gradnja financirana s sredstvi mednarodnega posojila, bodo imeli vso pravico, pridobiti si delo, tudi tuji izvajalci. BERNARDA B. PEČEK -komentar Objektivna odgovornost tanjša od papiga Prejšnji obrambni minister Janez Janša je objektivno odgovoren za poseg vojske v civilistovo integriteto. Toda ne za tisti poseg, ki je znan kot »primer Smolnikar«, temveč, če je taka resnica, zato, ker je neki vojak pretepel dijaka v ptujski srednji šoli. Zamenjan pa je bil zaradi primera Smolnikar, zato to ni nobena zmaga pravne države. Ukrep vojaških specialcev je pravno podprt z zakonskim papirjem in dokler ustavno sodišče o 80. členu zakona o obrambi in zaščti ne reče drugače, nobena dobronamerna in k pravni državi težeča pamet ni upravičena trditi, da je Janša objektivno odgovoren za prekoračitev zakona njegovih ljudi v Depali vasi. Seveda je ta pravnost pisana na tankem papirju. Napisana je na tistih straneh, kjer črka zakona že uhaja iz javnosti v tajnost, iz sfere javne kontrole v makiavelizem mišic streniranih specialcev, vendar je še vedno na straneh zakonika. Janez Janša bi, če bi bil tankovestnejši in bi bila njegova egomanija in njegov ponos manj načeta, lahko kljub temu odstopil. Vendar bi moral to narediti iz za politično javnost ter parlament tako rekoč naključnega povoda. Ta povod bi moral biti, če naj že gre za senzibiliziranje javnosti za pravni red, ključen. Reči bi moral, da se zaveda nedotakljivosti civilnosti oseb s strani vojske in odstopiti zaradi ptujskega primera. S tem bi Drnovškovo sklicevanje na objektivno odgovornost in sklicevanje vseh drugih, ki so v enakem imenu zahtevali njegovo zamenjavo, postavil na laž. Tako kot je ravnal, pa je ravnal zadrto politično in se je brez ostanka zlil v polje politične kulture svojih nasprotnikov in odstavljal-cev, ki so ravnali izključno ideološko. Ta država bi od vsega najbolj potrebovala manifesta-tivno podrejanje pravni državi. Na žalost Janez Janša tega ni naredil. Objektivno gledano je prejšnji obrambni minister postal grešni kozel proti svoji volji. Je žrtev tiste vrste, kakršne so bili doslej v naši politiki že tudi Jože Pučnik, Lojze Peterle in France Bučar. Pučnika so nasprotniki v času, ko je bil protikandidat Milanu Kučanu na predsedniških volitvah razglasili za sumljivega tipa, ki se nikoli ne nasmehne in ki nas bo prodal Nemcem, saj njegovi otroci ne govorijo' slovensko. Peterleta so začeli slikati kot nerodnega;podrejenega vatikanski kuriji in prav tako obsedenega od maščevalnosti. Peterle je moral oditi. Bučarja so razkričali za senilnega, živčnega in nezanesljivega in Bučar je moral oditi. Pučnik je še vedno tukaj. Peterle je s pomočjo svojih vatikanskih zvez Kučanu organiziral enega od obeh državniških obiskov v tujini, edinega pomembnega pri papežu, medtem ko tistega v Albaniji pač ne moremo šteti kot veliko mednarodno dejanje. Pripravil mu je tudi zadnji obisk v Ameriki, ki bi mu mogli reči pilatovski, saj je bil Kučan na drugi strani Atlantika prav takrat, ko so drugi zanj poravnavali račune. Bučar je utrujen in bolj ali manj sam, še vedno pa objektivna državniška instanca. Vsi pa v delu javnosti še vedno veljajo za objektivno odgovorne za vse tisto, česar niso naredili in česar ne bi mogli narediti tudi, če bi hoteli. Iz česar seveda ne izhaja, da so nedolžni. Za Janšo so govorili, da pripravlja vojaški udar. Zamenjali so ga, ne da bi počila ena sama puška. Za nahujskani del javnosti bo kljub temu ostal objektivno odgovoren do konca svojih dni. Če se je torej zamenjave branil čez mejo dobrega okusa, je ravnal objektivno upravičeno. Množice tukaj v veliki meri še vedno akceptirajo boljševiško logiko diferenciacije. Kdor je enkrat diferenciran, ta je kriv. Grešni kozli niso pomilovanja vredne žrtve. Če se gredo politiko, ne da bi jo obvladali, kot jo obvlada Milan Kučan, toliko slabše zanje. Sicer pa tudi žrtev v politiki ni vabljiva vloga, je prav tako uboga in smešna kot grešni kozel. V politiki je potrebno biti zmagovalec. Do ugotavljanja in morebitne ugotovitve njegove objektivne odgovornosti je največji zmagovalec Milan Kučan. Kolikšna je ta njegova dodatna odgovornost, je odvisno od tega, kako je po zadnjih dogodkih dodatno sprt slovenskih narod. Za vse spore je po logiki supremacije objektivno odgovoren predsednik države - in ta odgovornost je pisana na tanjšem in finejšem papirju kot odgvornost za buške državljanov. Sledovi spora so v dušah.. Njegova izvirna odgovornost je tista, ki izhaja od njegovega zanemarjanja, da bi bil integrativen predsednik države. Kučan ni še nikoli rekel, da hoče biti predsednik tudi tistih Slovencev, ki ga niso volili. Nikoli se tudi ni odrekel starim zvezam. Iz tega sledi, da je njegova moralna moč vprašljiva, da ne zna biti poraženec iz občutka zvišenosti. To pa je lahko če ne že nevarno vsaj kočljivo, Janša je svojo krivdo - nihče ni nedolžen, niti heroji ne - že nekoliko poplačal in upajmo, da je dovolj močan, da bo znal uživati v vlogi poraženca. ŠTEFAN SMEJ stran 4 gospodarstvo Tujci zemlje ne dobijo Apaška dolina ni pozabljena Kako nevarno je začeti z določenim postopkom, preden so razjasnjene prav vse nedorečenosti, se je ponovno potrdilo v primeru denacionalizacije. Ustavni zakon sicer preprečuje, da bi tujci dobili vrnjeno zemljo in nepremičnine v naravi, toda že zgolj dovoljenje, da so tujci upravičeni do odškodnine za odvzeto lastnino, bo nekaterim občinam povzročilo veliko preglavic. Med temi je tudi občina Gornja Radgona, saj lastniki iz Avstrije ne morejo pozabiti na vinograde v Radgonsko-Kapelskih goricah in obdelovalno zemljo v Apaški dolini. Občina Gornja Radgona spada prav gotovo med občine, kjer je vloženih največ zahtevkov za vrnitev premoženja. Od 7.12. 1991 do 7.12. 1993 je bilo vloženih 781 zahtevkov za denacionalizacijo, kar 719 se jih nanaša na vračilo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev, 19 zahtevkov za vračilo zasebnih podjetij, 38 za vračilo stavbnih zemljišč ter 5 za vračilo stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Rešili so 251 zadev, v katerih bi morali vrniti nekdanjim lastnikom 965 hektarjev zemlje, do sedaj so vrnili le polovico odvzete zemlje. Zakonosko je določen enoletni rok za rešitev zahtevka, upravni organ v občini Gornja Radgona porabi povprečno za rešitev popolnega zahtevka štiri mesece. Novi član skupne strokovne komisije za denacionalizacijo je pravnik Dragan Kujundžič, izvršni svet pa je v komisijo imenoval še Matjana Potiska. Upravni organi so si za pomoč pri izdaji potrdil uredili posebno evidenco , tako imajo razvrstitev po parcelah, ki so v postopku denacionalizacije, katastrskih občinah, vlagateljih in upravičencih. 15. januarja 1994 je začel delati tudi Ivan Kolbl, predstavnik Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je sedanji lastnik odvzetih nepremičnin v družbeni lasti. V občini se pojavljajo številni zapleti. Največji strah vseh je, da bi država pod pritiski sosednjih držav dovolila tujcem vračanje zemlje in zgradb v naravi. 200 tujih zahtevkov se nanaša predvsem na zemljo in hiše v Apaški dolini. »Prvotno je bilo naše in tudi stališče pritožbenega organa ministrstva za kmetijstvo takšno, da osebe, ki so postali avstrijski državljani pred 28.11.1955 (ko je bila podpisana meddržavna pogodba z Avstrijo) niso upravičeni do denacionalizacije, saj so ti imeli pravico do odškodnine. To stališče pa je ministrstvo pri reševanju druge povsem enake zadeve spremenilo, ker «meni», da osebe, ki so postale avstrijski državljani pred tem datumom, niso imele pravice do odškodnine, temveč le osebe, ki so postale avstrijski državljani leta 1838 in so to ostali do leta 1945.« Po 1. odstavku 9. člena Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije pa tujci nikakor ne morejo pridobiti lastninske pravice do odvzetih nepremičnin, ampak lahko zahtevajo le odškodnino. Cerkvene skupnosti so vložile skupno zahtevke za vračilo 133,3 hektarja zemljišč, od tega je čez 60 hektarjev obdelovalnih površin, čez 39 hektarjev vinogradov in 33 hektarjev gozdov. Med »najtežje« spada zahtevek Benediktinskega priorata Maribor, ki je bil vložen relativno pozno in zato še ni bil obravnavan; gre za vračilo 102 hektarjev zemljišč, vendar je vprašljivo pravno nasledstvo sedanje Cerkve; pri oblikovanju odgovora jim je pomagala Vlada Republike Slovenije, del zahtevka pa je bil odstopljen ministrstvu za kulturo. Tudi zahtevek Cisterijanskega reda Opatije Stična še ni popoln. Kakor v drugih občinah, kjer so v osemdesetih letih opravljali velika izsuševalna in komasacijska dela, se tudi v občini Gornja Radgona ubadajo s problemi spremenjenih parcel, kar močno otežuje vračanje zemlje v naravi nekdanjim lastnikom. BERNARDA B. PEČEK Plače so pobegnile, vendar se k njihovo lovljenje nadaljevalo Kdo le bi se sedaj v politiki pentljal še s vprašanjem plač, ko so mnogo aktualnejše druge stvari, za sedanjo vlado in na odru politike kar življenjskega pomena. Kakorkoli že se bo odmotaval klobčič krize vlade, pa vpašanje plač ostaja konstanta, če ne danes, pa zagotovo jutri spet aktualna vladna tema, pa kakršna koli že bo njena sestava. Sploh pa je vprašanje plač tudi trajnica pri spremljanju gospodarskih gibanj, je tema gospodarstvenikov in končno vsakodnevna ter življenjskega pomena vseh zaposlenih. Državi dvakrat več kot za plače Preden o plačah rečemo kaj več, je pomembno, da ne spregledamo ali se spomnimo dejstva, ki so ga seveda pred nami izračunali že drugi, da je država lani od gospodarstva in državljanov iztržila 678 milijard tolarjev, porabila več kot 51 odstotkov bruto domačega proizvoda, za čiste plače pa je bilo namenjenih le 260 milijard. Ti podatki so zanimivi predvsem zato, ker se večkrat postavlja vprašanje, koliko (previsoke) plače načenjajo tkivo gospodarstva. Sodeč po teh podatkih jo država mnogo bolj. Imamo pa seveda še naslednjo primerjavo, ki jo delajo ekonomisti in ekonomski inštituti, ko primerjajo vprašanje gospodarske moči in rast plač, ter ugotavljajo, da so plače v povprečju previsoke. Obdavčitev visokih plač za spodbujanje zaposlovanje je blef S slednjim se strinjajo tudi v vladnem vrhu in zato so začeli razmišljati o tem, da bi se z rezanjem lotili visokih plač. Že je na papirju zakon o solidarnostnih zaposlitvenih sredstvih, po katerem bi se v posebnem skladu zbiral denar, ki bi ga pobrali s posebnim davkom, zaračunanim tistim podjetjem, ki izplačujejo višje plače, kot so določene v splošni kolektivni pogodbi. O vladnem predlogu in nameri obdavčitve visokih plač so seveda omejiti njihovo rast, je postalo skoraj brezvredno. Zato so lahko toliko bolj kritizirane njihove odločitve o omejevanju in poseganju v plače drugih. pak le s proizvodnjo in povpraševanjem po delovni sili. Januarsko znižanje plač prizadelo upokojence Morda pa je vladno napovedovanje obdavčitve visokih plač že prineslo učinek, saj so se januarja plače zelo znižale (morda so plače nekoliko skrili v drugih prejemkih zaposlenih, za vsak primer, da jim presežkov ne bi pobral davek), ali pa gre slednje pripisati tudi resnično nižjim plačam, ker so bile k decembrskim prištete tudi v več podjetjih izplačane trinaj- In kakšna je bila decembrska statistika v plačah? Povprečna plača na zaposlenega je znašala 87 tisočakov, v gospodarstvu nekoliko manj kot 84 ter v negospodarstvu 99 tisoč in pol. Bolj kot te številke so življenjske čiste neto plače, in sicer je zaposleni v gospodarstvu v povprečju decembra zaslužil 53 tisočakov, zaposleni v negospodarstvu pa nekaj manj kot 62 tisoč tolarjev. De-cemberske plače so se v primerjavi z mesecem prej povečale, za 6,6 odstotka v gospodarstvu in za 2,3 odstotka v negospodarstvu. Povprečje nam slovenskih občin, j prečna bruto tisočakov in več. “ « sta v najvišjetn razred povprečni neto plac slenega. Nobenega nepričakovanega H v naših podjetjih® vili, da bi z njim lab’?’ & čili v povpe^ zato bo najbrž trebno iskati odgov povprečje v tem, a 8 poslenih v obmur H vedno upada, da 53 (^ čaja in števila presežni!i j(J vilo nezaposlenih^ ■ pl!Jr pa ti. ki so še zap^ majo relativno d Morda bi v nekateri ^ je stih lahko zazna« njunkturna gibanj’ J pa bi sedaj še tež« pomembno vplivaj povprečne plače. Republiko Slovenijo Sl, ko 8. Povpr«"' M pioce po obcinoh ^^ALj 1 dece»ber 44000 47000 50000 53000 56000 do do do do do do 59000 in 'eC 44000sl 4700° 5«»0 53000 56000 59000 :$« Radgonski sejem vabi k sodelovanju - Pomurski sejem pa poskuša povezati sprte Kdo komu ne ustreza? Skrajni čas je, da se sodelavci Pomurskega sejma in zagovorniki Radgonskega sejma usedejo za isto mizo in se pogovorijo o sodelovanju. V nasprotnem se kaj lahko zgodi, da bo nastal podoben položaj kot v Mariboru, kjer dve družbi organizirata sejme, dobiček pa jim poberejo tretji. V četrtek (31. marca) naj bi se na pobudo Pomurskega sejma končno sestali v Gornji Radgoni. K takšni odločitvi jih je spodbudil razpis, ki se je prejšnji teden pojavil v našem tedniku Vestniku, s katerim Radgonski sejem vabi k sodelovanju strokovno usposobljene sodelavce s področja komerciale, financ, računovodstva in delno prava; zaželjeno je, da ima novi sodelavec končano višjo šolo in da obvlada vsaj en tuji jezik; prednost imajo vsi, ki imajo izkušnje s sejemsko dejavnostjo. Ker so objavili naslov: Cesta na stadion 2 v Gornji Radgoni, morajo sodelavci Pomurskega sejma že nekaj dni dvigati telefonske slušalke in odgovarjati zainteresiranim, da razpisa niso objavili oni. Objavil ga je Radgonski sejem, družba, ki je ustanovljena septembra 1993, temelji na lastninskih deležih in si prav tako lasti pravico do naslova Cesta na stadion 2. 70-odstotni lastnik Radgonskega sejma je Gospodarsko razstavišče Ljubljana, drugi solastniki pa so občina Gornja Radgona in podjetja ter obrtniki, ki so pomagali graditi razstavne prstore v Gornji Radgoni. Ta lastninska razmerja še niso dokončna, kajti Gospodarsko razstavišče je še vedno javno podjetje, ki se mora šele lastniniti. Cilj občine je, da ima svoj deleže tako v Radgonskem sejmu kot tudi v Pomurskem sejmu, cilj sodelavcev Pomurskega sejma (ustanovitelj te družbe je Ljubljanski sejem) pa, da še naprej oranizirajo sejme. »Vsi vpletem se moramo usesti za isto mizo in se razumno odločiti, ali bosta v prihodnje delali obe firmi in si pač razdelili delo, ali pa se bosta družbi združili in prevzeli ime ene ali druge družbe,« je povedal Janez Erjavec, ki je minule dni poskušal prepričati tudi Boruta Jeršeta, direktorja Ljubljanskega sejma, da je bolje sodelovati kot pa se onemogočati. Zavoj Republike Slovenije zo stolistiko - Bonko statističnih podatkov Povprečno obračunana bruto plača na delavca v letu 1993 po dejavnosti Dejavnost M. Sobota G. F ladgona Ljutomer Lendava Regija GOSPODARSTVO 73,371 75,963 63,106 71,749 72,412 industrija 70,311 77,462 61,861 72,174 70,251 kmetijstvo 85,124 92,483 70,824 91,687 84,752 gozdarstvo 76,834 94,482 — - 85,341 vodno gospodarstvo 68,113 - — - 68,113 gradbeništvo 70,450 65,524 48,094 65,332 62,538 promet in zveze 68,924 68,024 44,426 80,493 65,231 trgovina 81,924 62,264 62,461 64,375 67,250 gostinstvo in turizem 71,923 70,045 71,664 78,431 72,561 obrt, storitve 74,182 • 56,975 - 65,430 stanovanjsko komun, dej. 81,404 80,610 83,371 71,000 78,750 finančne, tehn. in posl. st. 79,594 59,981 58,854 56,691 63,524 različna mnenja, vendar menim, da tudi ta ukrep ne more imeti drugačne etikete, kot da je administrativen in tako kot vsi taki tudi ta, če bo seveda sprejet, ne bo prinesel pomembnega rezultata. Sploh pa je vladni predlog pomanjkljiv, saj plače ne urejajo samo kolektivne pogodbe, ampak tudi številni zakoni, od tistega o poslancih, javnem sektorju oziroma javnih službah, financiranju vzgoje in izobraževanja. In še nekaj je, zaradi česar vladni predlog obdavčitve visokih plač ni dober. Ne verjamemo, da bi nastali sklad lahko pomembno vplival ali zmanjšal število nezaposlenih, in gospodarstvo ne bo rešilo vprašanje nezaposlenih s skladom, am- ste plače. Služba družbenega knjigovodstva je tudi izračunala, da je masa vseh osebnih prejemkov januarja upadla na 59,3 milijarde tolarjev, kar pomeni 20,8-odstotno znižanje v primerjavi z decembrom. Znižanje plač januarja bodo seveda pri svojih pokojninah občutili tudi upokojenci, saj bodo nižje za dobre štiri odstotke. Rezanja visokih plač pa se ne loteva le vlada, ampak so o tem mleli tudi v parlamentu. Poslanci so imeli v obravnavi zakon o menedžerskih plačah. Njihovo prepričevanje o tem, kakšne plače pritičejo menedžerjem ter zaposlenim v javnih službah, pa je po tem, ko poslanci sami svojih plač niso bili pripravljeni »privezati« ali seveda kaj malo pove, več pa izvemo že s tem, ko zapišemo, da so decembra v Sloveniji plače najbolj poskočile v stanovanjski in komunalni dejavnosti (v primerjavi z mesecem prej kar za 26,7 odstotka), da so lani plače spet zelo poskočile v finančnih in drugih poslov-no-storitvenih podjetjih, porasle so tudi v gostinstvu in turizmu ter v družbenopolitičnih skupnostih. Obmurske plače na samem vrhu Bolj kot to je za nas zanivi-mo, predvsem pa vredno podrobnejše razjasnitve, da sta se soboška in gornjeradgonska občina našli v družbi trinajstih Obmurske pla^ f v statistiki .nodat^’ Pomursko v lanskem let« P k£ s^ni močne knjigov0.^ jpilij^J plače izplačaloJ. 34 larjev, kar je s fe, kov več kot le' plač v poslovnih ° K murskih gosp0 7 ods^uF je tako znašal to prej pa ?apd vpreČ®^ stotka manj. oa > nana bruto P1«« zaposlenega v f toiaijeS lq znašala 72 tiso« ^ za 36,4 odstotka A prej, povprečn . je bila nekaj ®ajs^^ čakov ali za o kot v primetj 0 bf« Jjf । Najvišjo PoyPr,,ea v : čo na zaposlene®. v go^ stvu so imel« a ^^ J gonski občim ( ^ o JI ški 73 371, v1^^,«^ 749, najnižjo P’ e#j# j! 63 106. Cene j« V | škov so se la® Pja so A t odstotka, tako d eI)j realno višje v P^totK^C tom prej za s P iCt f AmPak 8ta‘J>-7 plač je zelo P J. izvemo, Če fAle1”.^ jJU prečje P1^^0 ] M javnostih- Za ,^eP višini povprek1. regiji 4 j ata v obm« J J stvo in kme 1 ^uH3 fljfl 1«1 stanovanjsko- . stvo p , j javnost ter S"« / zem. (Izboljša ^taV1^ 6 javnostih so V TČ1 Nekolik prečje.) 0 in manj »^ f na°?iu 1^/ plače naših 1 jel« s«1 lani naspodn«!"’ { celo nižje kot * M ^ MAJ^ Ygstnik, 31. marca 1994 stran 5 gospodarstvo likovna konferenca Obrtne zbornice Murska Sobota Bodo obrtniki postali birokrati? • ""h v Sloveniji tako po , Obrtna zbornica v Murski Soboti je ena naP^9 hrtnjkOv, od tega je članstvu kot svoji dejavnosti. »Tačas imamo ^ ukvarja tednih 914, popoldanskih obrtnikov je 212, z dom kujejo gostinci, 12, turističnih kmetij pa je šest. Pri rednih ‘^"L1 p. m sledijo avtopre-^Jje gostiln, bifejev in okrepčevalnic skupaj IM. < konkurence ^S^koS mest’ ne do-N cepkih ?Vavni sosed-Sov r°v.’ ne veliki /uristič-Sov v Liubiian' -I Uksaznih turPren°Stvah laklh po’ Saio s,ičnih 'n prodaji H k°tjih najvjdj ’ S1 turistični , P° vsem Hje kl ^ravg-Jlh ležejo, "ti 1,šk' centri ih vrvita 8°‘ovo rmed “P’ . . ~ v . ^ naSravske^^^ Precejšnja razhajanja med potrebami in finančni vin za SKkih Prenoči U mikjo-?J 12 0? MoraVsketIv’ od tega 'toč, petkov alke toplice sko-6 števil Pr"nerjava' "ekaj čez 171 > a z et°ni prej se ^toft2 4111 Števa prenočitev n0-^stelj’ da Prerisuj moramo p0. odstott°ravskem 7dkupno 684 /Ni a vseh n zdravilišču le « b'L n?Vensk hP7d telj"lh zmog-4fSnstaL°dstotna °r^ N>a V? zdr4 « hprcosta-2Na Prv'h dveh č h pa 58‘ fSost Je bila mesec’h le-v S sL7’Odstotnr°Vprečna za’ N Če " Pomaga Ustv°tek izkohš-peiS‘Varlati dobič-S”ažde prime™° k°M v najb01i da je hotel hce Mi in željen r^Uh Z(adržanost1ah-temu pPa01Stavi'° Pravo ^'i Visolne<< tudi /Lza “navad- telu Ajda stane 95 nemških mark, v Termalu pa 74; v sezoni bo cena 105 in 81 mark. To so cene za domače goste, medtem ko velja za tujce drugi cenik. Prav takšno ločevanje domačih in tujih .gostov pa užali marsikaterega tujega turista, zato se v Moravskih Toplicah pripravljajo na postopno izenačevanje cen; to pa najverjetnej pomeni, da se bo cena za domače goste zvišala na ceno za tuje goste. Direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik je na tiskovni konferenci minuli teden tudi poudaril, da so oprani kakršne koli krivde oškodovanja družbenega premoženja, kar je tudi zapisano v sodniški odločbi, s katero je ob- tožba zavrnjena. 37 odstotkov delniške družbe ima že znane lastnike (Pomurska banka, Radenska, HIT, republika), ostalih 63 odstotkov družbenega kapitala pa bodo lastninili po vseh pravilih. Moravske Toplice so načrtovale tesnejše sodelovanje s HIT-om, ker pa so se v tem novogoriškem podjetju pojavile težave oziroma se morajo bolj ukvarjati z aferami kot poslovanjem, je bilo prizadeto tudi morav-■ sko investicijsko vlaganje. O igralnici zaenkrat ne razmišljajo, še posebno, ker hoče imeti popoln nadzor nad igralnicami država. Bodo pa še letos začeli graditi športni center, razširili bodo kamp, uredili parkirne prostore za dnevne goste, obnovili hotel Termal in še pred sezono restavracijo hotela Termal. Pomembna novost, ki bo olajšala vstop na poletno kopališče, bo avtomatizacija vhoda. BERNARDA B. PEČEK Obrtnike poleg že znanih starih težav, kot je tudi plačilo zamudnih obresti, zdaj razburja nova zakonodaja, predvsem pravilnik o vodenju poslovnih knjig. Najbolj sporen je konec lanskega leta sprejeti pravilnik o vodenju poslovnih knjig, ki je začel veljati 1. januarja letos. Ta namreč po prepričanju obrtnikov prinaša le dodatno nesmiselno vodenje poslovnih knjig in jih spreminja v birokrate, ki se bodo namesto s proizvodnjo ukvarjali s proučevanjem knjigovodstva. Kot določa ta sporni pravilnik, lahko letos vsi obrtniki še vodijo poslovne knjige po načelu enostavnega knjigovodstva, vendar pa uvaja dve dodatni poslovni knjigi - knjigo prejemkov in izdatkov oz. blagajniško knjigo ter knjigo terjatev in obveznosti. Že prihodnje leto pa naj bi po sistemu enostavnega knjigovodstva vodili poslovne knjige le tisti zasebniki, ki imajo manj kot pet zaposlenih in letne dohodke nižje od 20 milijonov tolarjev ali povprečno vrednost aktive manjšo od 10 milijonov tolarjev. Drugi pa bodo morali voditi poslovne knjige tako kot gospodarske družbe. Obrtna zbornica terja, da se spremeni pravilnik o vodenju poslovnih knjig samostojnih podjetnikov posameznikov in upošteva njihova zahteva, da se črta zahteva po vodenju dveh že omenjenih dodatnih poslovnih knjig. Obrtniki med tem časom dodatnih knjig ne bodo vodili, do razrešitve zapleta pa naj velja moratorij na predvidene sankcije. Hkrati se zavzemajo, naj ministrstvo za finance ponovno uvede tudi carinske olajšave za uvoz t. i. ekoloških gospodarskih vozil, ki so veljale do konca lanskega leta in so jih ukinili na zahtevo domačih izdelovalcev. Če vlacia teh njihovih zahtev ne bo uresničila, bodo ukrepali z državljansko neposlušnostjo. MILAN JERŠE so komunalno dejavnost v občini Ljutomer Je komunala zapostavljena? Te dni je v ljutomerski občini precej visoka temperatura tudi zaradi občinskega proračuna za leto 1994, ki bo na dnevnem redu skupščinskega zasedanja prihodnji četrtek. Porabniki si namreč prizadevajo iztržiti čimveč, toda proračunski Žakelj je preplitev za vse potrebe in želje. Kot po navadi so največja razhajanja med potrebami in možnimi finančnimi viri za komunalno dejavnost. Tako v Komunalno- stanovanjskem podjetju Ljutomer med drugim ugotavljajo, da je od predvidenega zneska blizu 600 milijonov tolarjev, kolikor naj bi znašal proračun občine Ljutomer za letos, namenjenih za naložbe v komunalno dejavnost 9,8 milijona tolarjev. V tem znesku je zajeto financiranje komunalne infrastrukture ob rekonstrukciji ceste skozi Stročjo vas (6,3 milijone SIT), sofinanciranje vodovoda v Vogričevcih iz leta ’93 (2 milijona SIT) ter financiranje projektov in ureditvenih načrtov (1,5 milijona SIT). Potemtakem naj bi šlo za »čisto« komunalno dejavnost samo 3,5 milijona tolarjev. V podjetju pa ugotavljajo, da bi morali za oskrbo z vodo poleg že odobrenih virov nameniti vsaj še 14,4 milijona tolarjev, in to za prestavitev oziroma dokončno ureditev ograje pri črpališču Mota ter tam še za opremo za kloriranje in kompenzator tako imenovane jalove energije, za obnovo vodnjakov na črpališču v Lukavcih, zgraditev elektroenergetskega objekta pri rezervoarju pitne vode . v Ljutomeru, rekonstrukcijo salonitnega cevovoda v Lukavcih in ulici Anteja Trstenjaka v Ljutomeru ter za nakup prenosnega agregata za pridobivanje električne energije za popravilo cevovodov zunaj naselij. Potreb pa je še precej več, saj znaša investicijski načrt Stanovanjsko-komunalnega podjetja Ljutomer 37 milijonov tolarjev. Tako je več kot nujno razširiti ali urediti novo odlagališče komunalnih odpadkov, kupiti novo smetarsko vozilo idr. Obstajajo pa še druge dodatne zahteve oziroma predlogi iz javne razprave, da bi jim v občinskem proračunu namenili košček pogače, in to za kanalizacijo ter čistilno napravo v Ljutomeru, čistilno napravo v Veržeju, posodobitev ceste Radoslavci-Moravci, ureditev stadiona v Veržeju, vodovodno omrežje v Radoslavcih, telefonsko omrežje v Globoki, investicijski program KS Mala Nedelja in KS Železne Dveri, za razvoj drobnega gospodarstva, sofinanciranje Murskega vala, investicijsko vzdrževanje Policijske postaje Ljutomer, predstavitev ljutomerske občine v Lipovem listu ter za razsvetljavo in turistično razglednico Banovec. O vsem tem bo najbrž burna razprava in usklajevanje na zasedanju zborov občinske skupščine, ki bo prihodnji četrtek. Že zdaj pa je jasno, da vseh potreb in želja ne bo možno uresničiti. V Stanovanjsko- komunalnem podjetju Ljutomer navajajo, da imajo sosednje občine več posluha za komunalno dejavnost. TOZE GRAJ Številne tožbe zaradi kršenja delovno pravne zakonodaje Kršiteljem skromne kazni Kaj lahko stori zaposleni, če mu delodajalec ne da plače, odpravnine, regresa, ljubilejne nagrade, če krši druge pravice delavcev iz delovnopravne zakonodaje? Najprej bo sploh tehtal, ali bo tiho ali pa naj dvigne glas in zahteva svoje pravice, kajti tretja možnost, ki jo seveda tudi ima, da zapusti delodajalca, je v sedanjem času za zaposlenega najslabša. Delavec, četudi plače ne dobi, delo mora opraviti in si ne more privoščiti, da bi ga delodajalec odpustil ali bi izgubil zaposlitev »po lastni krivdi«. V tem primeru na zaposlitvenem zavodu namreč nima pravice do denarnega nadomestila oziroma socialne varnosti. Zaposleni torej lahko molči, računajoč seveda, da bo glas o kršenju prišel na primer do delovne inšpekcije, ki bo ukrepala zoper delodajalca, ali pa sproži postopek za varstvo svojih pravic, najprej pri organu upravljanja podjetja, če brez uspeha, pa še na sodišču. In sodeč po ševilu prijav, primerov na sodiščih, lahko rečemo, da delavci vedno pogosteje iščejo svojo pravico na sodišču, jo želijo izterjati tudi s tožbo. Dve leti je, odkar so pri območni organizaciji ZSSS za Pomurje ustanovili pravno službo, in umestno je pri njih vprašati, kako je s pravno varnostjo delavcev obmurske pokrajine, kajti pri njih se oglasi ali zaprosi za pravno pomoč skoraj polovica prizadetih, ki se odloči za tožbo na sodišču. Pravna služba pri območnem sindikatu je samo od lanskega decembra do marca pripravila 300 predlogov za sodno varstvo. Tudi zaradi neizplačanih ali manj izplačanih plač, vendar je bilo več kot za to vlog zaradi neizplačanih odpravnin, jubilejnih nagrad, regresa ter prenehanja delovnega razmerja zaradi ugotavljanja trajnih presežkov ali prenehanja dela po odločbi po disciplinskem postopku. Pri slednjem v družbenih podjetjih prihaja do manjšega števila sporov ali kršitev, saj imajo pri roki pravno službo in njihove nasvete, več pa pri zasebnikih. Plevladujoči so seveda spori zaradi različnih izplačil, katerih število se zelo povečuje. Na sodiščih pa se kopičijo zadeve, zaradi objektivnih razmer (premalo sodnikov) mape z nerešenimi primeri polnijo police na sodišču in zaradi tega, ker se postopki na sodišču daljšajo, se pravna varnost delavcev slabša. Sicer pa je srž problematike, kot ugotavlja Branko Luta-rič, pravnik pri svobodnem sindikatu, v tem, da v nekaterih podjetjih delavcem še vedno niso izdali listin za manj izplačane osebne dohodke, pa čeprav na primer že od aprila 91 prejemajo manjše plače. In če podrobneje pogledamo pritožbe in zahteve delavcev, potem iz tega lahko sklepamo, kako je s panogo, ali je v krizi ali ne, kako je z njeno ekonomsko močjo. Tam, kjer je denar, kjer dejavnost in podjetje dobro stojita, tam je tudi sporov zanemarljivo malo, ugotavlja Branko Lutarič. Skoraj vedno pa se delavci odločijo za tožbo takrat, ko dobijo v roko odločbo, da so trajni presežek. Takrat terjajo izplačilo razlike zaradi manj izplačanih osebnih dohodkov, tudi za nekaj let nazaj. Od oktobra do marca so na sindikalni pravni službi napisali okoli sto teh prijav. Številne prijave pa so vložili tudi delavci, predvsem iz Hrvaške, ki so pri nas zaradi neizdanih delovnih dovoljen izgubili zaposlitev in terjajo izplačilo razlike zaradi prejetih nižjih plač. »Kaže, da je v zadnjem času na splošno uporabljena varianta, da se v pogodbi o zaposlitvi zapišejo nižje plače kot po kolektivni pogodbi, samo da se prispevki plačujejo od najnižjih plač. So pa tudi primeri, ko zaposleni plačilnih list ne vidijo, ko dobijo plačilo za delo v gotovini, na roko, še posebno za nadurno delo.« Lahko da se zaposleni s tem tudi strinja ali pa niti ne ve, kolikšno plačo zanj uradno prikazuje delodajalec in seveda od nje plačuje prispevke. Problem pa nastopi tedaj, ko gre delavec na bolniški dopust in zaradi nizkega prispevka mu potem zdravstvena zavarovalnica izplačuje skromno denarnio nadomestilo, ali ko mu manjši prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znižuje tudi osnovo za izračun pokojnine. Nasploh pa Branko Lutarič ugotavlja, da polovico sporov ne bi bilo potrebnih, če bi se o problemu hoteli pogovoriti znotraj podjetja, med delodajalcem in delavcem, ter ga rešili sporazumno. Dostikrat pa se o tem niti ne poskušajo pogovarjati. Delodajalci pa v določenioh primerih tudi zavestno kršijo pravice delavcev, zavedajoč se, da jih zaradi tega lahko doletijo le blage kazni. Lani na primer so se močno povečale kazni za gospodarske prekrške, kazni za kršenje delovnopravne zakonodaje pa so izostale od »velikega« popravljanju navzgor. Država in odgovorno ministrstvo za to ni imelo interesa, je ugotavljal Branko Lutarič, ki je tudi povedal, da se delodajalcu, tako zasebnemu kot družbenemu, če krši delovno pravnozakonodajo, račun izide, saj so kazni nizke, računa pa seveda tudi na dolgotrajnost postopka pred sodiščem v primeru tožbe. MAJDA HORVAT 2-letni rok za ustrezno izobrazbo V zadnjem času je bil v Sloveniji dokaj množičen pojav odpiranja lokalov za razne storitvene dejavnosti (trgovine itd.), pri tem pa marsikdo nima ustrezne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti. Menda je v Sloveniji blizu 2.000 takšnih oseb. Po Zakonu o gospodarskih družbah oziroma Pravilniku o minimalni stopnji izobrazbe pa bodo morali podjetniki čez 2 leti izpolnjevati tudi ta Pogoj- Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola M. Sobota je zato že razpisala poseben seminar, ki se bo začel 5. aprila, na njem pa se bodo lahko kandidati usposobili za pridobitev certifikata za trgovinskega poslovodjo. Preizkus pa bo potrebno opraviti pred strokovno komisijo pri Združenju trgovine Slovenije. Potrebno bo dokazati predpisano znanje iz slovenskega in tujega jezika - če le- tega ne morejo dokazati z ustreznim šolskim spričevalom srednje šole, ki daje izobrazbo 5. zahtevnostne stopnje (gimnazija, tehniške šole idr.), nadalje iz naravoslovja s poznavanjem blaga, gospodarskega poslovanja, trženja, psihologije prodaje, zakonodaje, knjigovodstva in financ ter iz poslovne matematike. Seveda pa teh skrbi nimajo vsi tisti, ki so si že pridobili ustrezno strokovno usposobljenost v trgovskih šolah ozirom‘a programih. * I. G. stran 6 velikonočni pogovor Kako bo z birmo na Razkrižju? Vedno bolj se bliža čas birme, na katero se vneto pripravlja tudi 48 otrok (učenci 6., 7. in 8. razreda osnovne šole) razkriške župnije. Kot je znano, morajo imeti verouk v eni od šolskih učilnic, saj župnik Stjepan Slaviček ni dovolil, da bi se zbirali v župnijski učilnici, čeprav so jo zgradili farani. Po vsej veijetnosti jo je rezerviral za verouk v hrvaškem jeziku, h kateremu pa se nihče ni prijavil. Čeprav je že zdavnaj potekel čas, ko naj bi prispel iz Rima dekret o priključitvi razkriške župnije mariborski škofiji, se to še ni zgodilo. Tako je Razkrižje še vedno po cerkvenem pravu sestavni del nadškofije v Zagrebu. Župnik Slaviček pa je še zmeraj uradni vodja razkriške župnije in njega je treba zaprositi za to ali ono dovoljenje. Resnici na ljubo imajo slovenski verniki (omejeno) pravico do verskih obredov v slovenskem jeziku. To poslanstvo opravlja zanje kaplan MARIJAN ROLA iz ljutomerske župnije. Starši birmancev so pred nedavnim želeli rešiti vprašanje, kdaj bo na Razkrižju birma in kdo bo ta sveti zakrament podelil njihovim otrokom. V ta namen so skupaj s svojim duhovnikom sklicali sestanek v cerkvi, na katerega so povabili tudi župnika Slavička, a ni prišel mednje, da bi se lahko dogovorili. Njihova zaskrbljenost in nemir sta zato še večja. Da ne bi ostalo le pri tem sestanku, so sprejeli tudi ugotovitve, stališča in zahteve, ki so jih naslovili zagrebški nadškofiji in mariborski škofiji, ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju, apostolskemu nunciju v Sloveniji dr. Pieru Luigiju Celatti, župniku Stjepanu Slavičku in duhovniku Marijanu Roli. V svojem dopisu so med drugim zapisali, da je versko življenje v razkriški župniji kljub dogovoru med zagrebškim nadškofom in kardinalom Franjom Kuharičem ter mariborskim škofom Francem Krambergerjem preveč odvisno od volje župniku Stjepana Slavička. Zato naj se oba čimprej dogovorita o datumu birme v župniji Razkrižje, ki mora biti v slovenskem jeziku in s slovenskim birmanom. Če njihove zahteve ne bodo uresničene, bodo morali predstavniki Cerkve prevzeti nase odgovornost za to, da otroci ne bodo prejeli zakramenta svete birme. V druge cerkve po Sloveniji jih namreč ne nameravajo voziti. Neuresničitev njihovih zahtev pa lahko povzroči tudi veliko nezadovoljstvo velike večine faranov razkriške župnije. JOŽE GRAJ Cuius familia, eius relief Študiral je na Dunaju, ne recimo v Bratislavi, kjer so študirali ukvarjati z različnimi simboli in v Korintu govoniuu pJ(i; Študiral je na Dunaju, ne recimo v Bratislavi, kjer so študirali mnogi drugi protestanstski duhovniki. »Že v gimnaziji sem bil dober v nemščini, poleg tega so bile te tako imenovane fakultete na Slovaškem, Češkem in Madžarskem izolirane, niso bile v sklopu univerze. Imele so nekoliko drugačen sistem, bolj nekakšen »šolski« sistem, moral si biti tam, ni bilo kakor na fakulteti, kjer si izbereš seminar, greš na predavanje ali pa ne greš. Pa tudi zato, ker je do Dunaja enako daleč kot do Bratislave.« ukvarjati z različnimi simboli in Materinski dan v Ljutomeru Dih pomladi s številnimi rumenimi narcisami je vel z odra v kulturnem domu v Ljutomeru, ko smo se v četrtek, 24. marca, zbrali na dobrodelnem koncertu, posvečenem materam, ženam in dekletom, ki ga je organizirala ljutomerska Karitas. Nastopili so: naši rojaki, ki žive in delajo v Mariboru in na Sladkem Vrhu, ter njihovi otroci. Program so popestrili malčki iz vrtca v Ljutomeru, plesna skupina iz Veržeja in učenci iz glasbene šole Ljutomer. Gostja večera je bila Marija Maučec - Suša, naša rojakinja, ki deluje kot poklicna teologinja v Ljubljani. Številni obiskovalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano, saj smo ženam ob njihovem prazniku izkazali pozornost tudi z darilci. Prostovoljne prispevke, ki smo jih zbrali ta večer, pa smo izročili dvema socialno ogroženima družinama, ki imata številne otroke. MAJDA K. Na Hotizi obnavljajo cerkev Cerkev sv. Petra in Pavla na Hotizi dobiva novo podobo. Pred kratkim so namreč začeli z večjimi obnovitvenimi deli. Te dni so delavci podjetja Hack iz Dobrovnika na temeljih izrezali reže in vanje dali izolacijski material, zdaj pa bodo delavci zidarskega mojstra Franca šumenjaka uredili še pročelje cerkve. Naložba bo stala okrog 3 milijone tolarjev. Glavnino bodo primaknili Hotižani, dobrodošla pa je tudi pomoč rojakov iz Kanade in zdomcev iz Berlina. Manjša dela bodo postorili domačini . J. Ž. Materinski dan v Bogojini Sveta nam je beseda mati. V njej je skrito toliko ljubezni, žrtev, trpljenja, odpovedovanja, odpuščanja... Kot sveča, ki použiva sebe, da gori, tako izgoreva v ljubezni moja, tvoja in vsaka druga mati. Tudi na očete ne smemo pozabiti, saj so oni skrbniki in varuhi naših družin. V Bogojini smo materinski dan praznovali v nedeljo, 20. marca. Slovesnost je bila v naši lepi Plečnikovi cerkvi. S pesmimi in recitali ter čudovitim nagovorom ravnateljice so mladi klesali lik matere. Po kulturnem pa smo si ogledali razstavo, ki jo je pripravila naša Karitas. Ročna dela: pletenje, kvačkanje, vezenje in različni spominki... vse to so delale pozimi žene in dekleta pod vodstvom gospe Magde iz duhovnega centra Kančevci in na- še domačinke gospe Bariče, ki je neizčrpen vir zamisli. V večjem prostoru pa so bila razstavljena ročna dela naših mater in babic. Nekateri od teh izdelkov so častitljive starosti. Skozi vso to bogato dediščino, skozi tisoče vbodov razka-vih in žuljavih rok naših mater na grobo debelo platno smo spoznali našo bogato kulturo in globoko vero. Na enem od teh izdelkov smo lahko prebrali: Kjer je Bog, tam je mir! MARGITA M. Glede teološke doktrine to ne pomeni nič, pravi. Ta je znotraj evangeličanske teologije poenotena. »Ne vem pa, kakšne možnosti so imeli tisti, ki so študirali drugje,« pravi Leon Novak, kaplan protestantske župnije v Murski Soboti in administrator v Mariboru. Kaplanuje pri svojem očetu seniorju Novaku, v Mariboru pastiruje okoli 150 dušam. »Za evropski prostor je značilno, da je vedno prevladovala nemška teologija. Teološki nauk pa je isti.« Leon Novak ni edini nemško šolani luteranski teolog v Sloveniji. »To so tudi drugi, gospod Jošar, Gospod Škalič, ,moj ajta tildi’.« Enaintridesetletni teolog je poročen in ima otroka. Ženo, ki je doma z avstrijskega Gradiščanskega, je spoznal med študijem, tudi ona je bila na teologiji. Soboški evageličan-ski kaplan je športnega videza. Morda bi se lahko reklo tradicionalnega. Njegovi nazori ustrezajo njegovi pojavi. Naj-mlajši protestantski duhovnik v Sloveniji je presenetljivo izključujoče zavezan evropskim krščanskim vrednotam. Nič mladostniškega dopuščanja drugačnih pogledov, čeprav pa spet ne bi mogli reči, da je netoleranten. Preprosto je zvest doktrini. Tudi glede starega načela, da čigar oblast, tistega vera (cuius regio, eius religio). Pravi: Čigar družina, tega vera (cuius familia, euis religio). Kakšen izraz naj uporabljamo: evangeličani, luterani, protestanti, reformatorji? Vseeno je. Evageličani pač zato, ker je Luther vztrajal pri evangeliju, luterani so vzdevek za tiste, ki so sledili Luthru, protestanti pa zato, ker so začeli reforme v katoliški cerkvi. On sam je bil katolik in si je želel, da bi se te stvari uredile znotraj katoliške Cerkve. To se ni dalo urediti, cerkvena hierarhija s papežem je bila proti, bilje izobčen, nemško plemstvo pa je bilo zanj, ker je bilo nezadovoljno z Vatikanom. Papeževe intrige in njegova politika niso šle skupaj z bibličnim izročilom in ne z interesi plemstva. Sliši se, kot da bi hoteli reči, da Je luternastvo nastalo proti svoji volji? Je luteranska samozavest sploh utrjena ali pa ima še vedno ojdipov kompleks? Seveda se je od 16. stoletja naprej ta samozavest že utrdila, predvsem v skandinavskih državah, severnoevropskih državah in v severni Ameriki. O tem priča tudi teologija, če bi bila luteranska zavest na majavih temeljih, se teologija ne bi tako razvila. So pozicije med katolicizmom in protestantizmom tukaj pri nas stabilizirane, ali se skuša katera od obeh Cerkva širiti na račun druge? Temu ne bi mogli tako reči. So pa nekaki avtomatični pojavi, na primer takrat, ko gre za vprašanje, kako naj bodo v mešanem zakonu krščeni otroci. Bodo luteranski ali katoliški. Za nas je to seveda pereče vprašanje, ker smo tukaj manjšina. Če katolik pride v protestantsko družino in jo hoče celo spreobrniti, to ni prav. Katoliki kažejo večjo zavzetost za spravljanje na svojo stran? Ne vsi. Tega ne bi mogli posploševati. So takšni, ki so pripravljeni sodelovati in celo opominjajo ljudi, ki v svoji cerkveni občini vnašajo razdor v družino, da naj se unesejo. Za nas je ekumensko načelo v tem, da tam, kjer pride evangeličan v katoliško družino, cela družina ostane katoliška. Vse naj pusti lepo pri miru, otroke, ženo, spoštuje naj njihovo veroizpoved. In tako naj bi bilo tudi, če pride katolik v evangeličansko družino. Problemi nastanejo, kjer pride do razdorov, če so nekateri preveč razgreti. Zakaj pristajete na to rodovno načelo, zakaj ne načelo intelektualnega preudarka? Zato, ker načelo intelektualnega preudarka tam, kjer pride do čustvenih reakcij, več ne velja. To bi bila idealna rešitev. V realnem svetu se mora izbrati tisto, kar se lahko uresniči. Luther je naredil, kar je naredil, ker ni vzdržal ob katoliškem tradicionalizmu? Je po vašem katolicizem še vedno enako nepremakljiv? Odvisno od področja. Na splošno danes ni več tako, kot je bilo v Luthrovem času. Tiste takratne disharmonije med evangelijem in praktičnim življenjem ni več. Če bi ne bilo Luthra, bi bil kdo drug? Verjetno bi bil kdo drug. Cerkev bi se razšla na dve Cerkvi tudi brez Luthra? No, če bi se razšla, je težko reči. Nastopile so tudi politične okoliščine. Luther ne bi uspel, če ne bi dobil politične podpore nemškega plemstva. Ko to pravite, se odrekate eshatolgiji in izražate pragam-tizem. Je to konstitutivno za luteranstvo? Mislim, da je. In zato je njegov odnos do vsakokratne politike tak, da naj se daje cesarju, kar je cesarjevega? Zakaj Je protestantizem do politike manj protest-niški? To ima lahko svojo pozitivno in negativno stran. Kar pa se Slovenije tiče, je tako, da se mi držimo bolj zunaj političnih dogajanj. Odvisno pa je to od države, recimo na Norveškem je protestantizem izredno vključen v politično življenje, tudi zato, ker je tam protestantska Cerkev imenovana po norvečki državi. To pa zato, ker je skoraj devedeset odstotkov ljudi v teh državah protestantov. Je prekmurski protestantizem glede tega najbolj primerljiv z drugimi socialističnimi protestantizmi, recimo z madžarskim? Tudi z avstrijskim je primerljiv. Tudi tam so protestanti manjšina. Menite, da so protestanti bolj asketski, recimo že zaradi prostora, v katerem se opravlja bogoslužje. Notranjost protestantske cerkve je skromnejša. Mislim, da danes ni več take razlike. Naše cerkve so take, ker naj zunanjost človeka ne bi odvračale od notranje vernosti. Sploh pa bi skromnost morala biti splošna krščanska vrednota. V novejših katoliških cerkvah je notranjost že bolj asketska. Z držo človeka pa to po mojem nima ne vem kake zveze. Katoliške cerkve so take tudi zaradi tradicije, ker so bile že od prej take. Ljudje pa se obnašajo enako, naši se v vsakdanjem življenju obnašajo tako kot katoliški. Človek je simbolno bitje in katolicizem ima v svoji ikonografiji več simbolov. Veliko simbolov človeka odvrne od bistvenega, zatemni mu jasen pogled. Če se začnem svetniki, je moja pot daljša, kot pa če pridem do Boga naravnost. Biblično nam je pokazano, da lahko pridemo do Boga neposredno. Kako nam je to pokazano? Tako, da je Kristus prišel kot božji sin v človeški podobi in povedal božje mišljenje o tem svetu, božji nauk, in nam povedal, kakšni so pogoji, da do Boga pridemo. To, da si je izbiral učence, še ne implicira tega, da si je gradil mrežo posrednikov? Glejte, že z »viizmom« se je začela prva Cerkev, ko so se začeli zbirati učenci... Z viizmom? Da, z vstajenjem. Jezus je do takrat deloval tako, kot je bilo v starem Izraelu običajno, potoval je in pridigal. Ljudstvo je pozival k povrnjenju, razlagal je bistvo odnosa med človekom in Bogom. Po vstajenju so se začeli zbirati njegovi učenci, to je začetek Cerkve. Povrnjenje, lahko opišete, kaj mislite s to besedo? Človek se je z grehom odmaknil od Boga, greh je prepad med človekom in Bogom. Po- vrnjenje pomeni, da človek spozna svoje grehe, jih pred Bogom prizna in obžaluje. Tako znova vzpostavi pristen stik z Bogom. Cilj povrnjenja je osebni stik z Bogom. Greha si človek ne izbira sam, greh je programiran v odnos med človekom in Bogom. Človek se že rodi kot grešnik, toda po Jezusovi smrti na križu, ko nas je Jezus s svojo krvjo opral, smo znova zmožni pristnega stika z Bogom. Zakaj nismo bolj božji otroci, zakaj je med nami in Bogom greh? Teološko gledano zaradi Adama in Eve. Zaradi padca človeka. Zakaj mora človek pred Bogom pasti? Je človek zmota stvarstva? Ne, človek ni zmota, človek je ustvarjeno bitje, ki mu je bila dana svobodna volja. Človek je veličastna stvaritev, ki se v vsakem trenutku svojega življenja lahko odloči tako ali drugače. Za vas s teološkega stališča vstajenje mesa ni sporno? Ni. Kako pa to razumete na znanstveni ravni? Na tej ravni je to težko dokazati, ker če bi to bilo dokazljivo, potem ne bi bilo božji čudež. Zame je to božji čudež. Čudeži se ne dajo dojeti z umom in znanstveno dokazati. Nekateri protestantski teologi to razumejo kot metaforično vstajenje, da je Jezus vstal v svojih učencih. Oh, ti problemi so bili že v času Pavla, ko so nekateri mesa ni. Pa Jimje kako da vstajenja® a j tako, je vse to, učili, zaman, pote® J tudi umrl zaman. Adho^ergoproP^ se sliši kot: kako, jjt bodilne vojne, te p mi v gozdovih. Poglavitneje«^, vo življenje ne K Zame je bistveno, a smrti še To pač ustreza M eksistencialnemu P 7 Da, in to se vi^j kako zdaj prihaja)® r 'tf vzhodne religije- J ^ šaš, ali verjamejo v » s u odgovarjajo, da pak v reinkarnacij - -(f ki jih bo ohranila Preden M “ nikoli premišljali^ v celibatu po svoji Ne- • Mislite’^.^ konskega življenJaL za duhovniški P° . ' ^ Mislim, da m mojem je lahko c ># duhovnik, ki ži boljši dušni pas® « kot pa neki P®‘ živi z družino. I s psihiatri. vseh bolezni, s k« čuje, pa ti venda * potke, ki ti P°®XX Poznate pr0/^/ > hovnika, ki Poznam nekaj . kov, ki še niso gače pa ne P0^^ Ž Katoliški kate^ čuje homoseksualno* zen. S to formulacij« h ; njal. Tako zame k X ško Cerkev je osno^ in po evangeliju) ^of alnost oblika greha' Pavel. Pavel prav , biti žena podloZ Tako je-mož P ljubiti. strinjo Se vaša žena‘VJ vlom in z vamt'lne pnA Ima tudi kak« M v glavnem Pa se kupaj.ž' ■ K če ne bi mogla bi vam človek, j letih, to pripis?'.,, a£, ( ^ ni- dm (^M skušam v svoje® jSlj)O J Sanjati na ^j«/ evangelije. Po ®loV6k na pot, da se tovoM Glede tega sem^je^ vativen. Vse id tr^a# stvu modne »uh goče stoletje, P ^t J Ostaja pa evang ^ osnova, na kat e lal živi- ni*1,,/ Med študije^ . predavateljev, / matorski. . nfobl6^r blem je najti j/ predavatelja. ■ 0 K J Kaj mislile 10^ in drugih vZ « ukih? -e n» Edino žj^bni51^ evangelija m °čloVeka^ gom pripeljeta v6re ličanja. Vse d««9 ne pripeljejo do ^ij Protestantski dopuščajo raz J ^Do tega, ^/i^M gom, lahko p® z3 z' , gih poteh, amp ^i duše je. pot«« J delovanje na p j Od ukvarjanj0 t J ni koristi? e da Je,česevza« meznik s P°pr«Jf$ harmonizira. -f k s’ v Z V budizmu se diguje, po^jte® k /j žaj Boga, ®e%ovek F svetem pismu ji ? more odreši«, od ^-samo Bog- JT^ vgstnik, 31. marca 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Alojz Jerebic o vodenju lendavskega zdravstvenega doma Ob novem direktoiju nova vodstvena ekipa doma nS;C lAfog imenovanja direktorja lendavski«™ Tdrnvstvpneon diabetolog prišel v njihov . . davskeea zdravstvenega -Hivie owog imenovanja 4irek*o«J» «•. ^ se -e pred v®80™ doma pa počasi kar pozabljajo. Tudi v len DOStopoma dobiva za noči problem seli tja za ograjo pomembnos I• med občinskimi sp imenovanje direktorja za javni zdravstveni , tvencga zavoda stri J zaznambo »rešeno«. Po tem ko se je svet . ‘ ovanje v zdravstven 5 tem, da Alojz Jerebic začasno prevzame dir nekateri pričakovali, domu in je to potrdila tudi občinska skupscin ’ zavoda, občino sobo novo preizkušanje sozvočnosti me . njo ko bo svet mo novoimenovanim začasnim direktorjem spet g -e direktor javn g potrditi pomočnika direktorja. V zakonu tako s J ’ jnika biti imenov zdravstvenega zavoda ni zdravnik, mora za P mora kot pomoč zdravnik, oziroma če je zdravnik hkrati direk ’ . Zato je bilo zna , šteti ob strani strokovnjak predvsem ekonoms .tavnjških vrst ter svoj d» si bo Alojz Jerebic moral izbrati pomočnika 'z z pričakovana m odločitev dati v potrditev svetu zavoda. jerebica, da »»Povedana, za druge presentljiva je bila odloči* * ki je ob razpisi*« w svojega pomočnika imenoval dr. Olgo Po^g k .nadirala, vendar je s te direktorsko mesto zdravstvenega doma *“d - , se ie med dr. O*go • »voda ni izvolil. Alojz Jerebic je svoj 'zborJ.. ‘ . “oštevanjem naslednjih V«zgai in dr. Katarino N. Kiiveš) utemeljil z uji amiicioHii, potem “Rumentov. če bi za obe lahko trdil, da sta sp«s(»b" e in ker ni odsotna. le imela prednost izbrana kandidatka, ker ne delom. » K" ** ‘»K) ni na specializaciji, ter je lahko takoj zace’ mentom dodal Alojz »ko stojijo, ti pač tako stojijo,« je k naštetim g Horvat Požgaj Wic. Svet zavoda je soglasno potrdil dr. Olgo n Pomočnico direktorja zdravstvenega doma, h slednje, predvsem tokrat-aa soglasnost sveta zavoda je dimiva, pomeni pa lahko sa-to, da so se tako eni kot tisti, ki so si še pred ko je šlo za imenovanja ®Rktoreja, marsikaj očitali, “Q1<*li za umik. Lahko da po-^no obujanje problema ali S «anje ocenjujejo kot trose-e®®r^je v prazno ali pa se-L^jo, ^ bosta z novim stvom zdravstveni dom in ^nost res toliko pridobila, ^ubijajo. k* Rublja Alojz M ie dober mesec, ie na direktorskem že naredil in kaj tem°v direktor je, seveda po ■ ie skupaj s prejšnjim ??« delov njHnljik s«taT V°d’e danosti in Vode1 s v strokovni svet za- • ^edtem so kupili tudi ke vDa ?redstva in pripomoč-stare°l ^ zavezoval sklep še x tokovnega sveta in loin Valno vozilo z mobite- Patronažno službo. Šesta?' ted?n Pa se je prvič nisve?^0 ™enovani strokov-tot 'n’ k°t je povedal direk-® na L'VSlVene8a doma, so tu-o m Prvem sestanku odlo- 'ahko uP’h- Po tem seveda da ie °b?na’ st^eneoe 1 ca lavnega zdrav-‘Občnii« zav°da, postala bolj J*va« za potrebe zdrav- stvenega doma, investicije in zanje namenja tudi več denarja. Zdravstvena zavarovalnica jim za plačilo zdravstvenih storitev namreč ni primaknila nič več denarja, bremeni pa jih še primanjkljaj iz lanskega leta. »Delo poteka v skladu z ugotovitvami ob sprejemanju mreže zdravstvenega varstva za občino. Ugotavljali smo veliko pomanjkanje splošnih zdravnikov, predvsem v ambulantah v Turnišču in Črenšov-cih.« (Alojz Jerebic) Ce bo Zavod za zdravstveno zavarovanje v pogodbi priznal večje število zaposlenih zdravnikov, vsaj' do minimalnega normativa ali morda nekoliko več, se bodo začeli pogovaijali z zdravniki, vsekakor pa bodo zdravstvene postaje kadrovsko okrepili. Naslednja pomanjkljivost, ki so jo ugotavljali pri osnovni zdravstveni mreži, je tudi ta, da v Črenšovcih in Turnišču ob ambulanti ne dela laboratorij za opravljanje osnovnih preiskav. Zaradi tega so bile številne kritike, saj so bolniki po tem, ko so opravili pregled pri zdravniku, pogosto morali še v laboratorij v Lendavo. Nato pa so se z izvidi spet vračali k svojemu zdravniku. Tudi bolnikom s sladkorno boleznijo želijo približati zdravnika, zato so se začeli pogovarjati tudi o tem, da bi dvakrat na mesec zdravstveni dom. »Sicer pa imamo več tovrstnih dejavnosti, ki jih ne morem vseh našteti,«je povedal Alojz Jerebic, novi začasni direktor lendavskega zdravstvenega doma. In kako ocenjuje razmere, predvsem medsebojne odnose zaposlenih v zdravstvenem domu po vseh znanih zapletih v zdravstvenem domu in okrog njega, začenši z vprašanjem znanja obeh jezikov? »V njihove razprtije, o katerih je bilo večkrat govora, se sploh ne spuščam in niti nočem identificirati taborov. Ukvarjam se z organizacijo in normalno zahtevam izpolnjevanje obveznosti, čeprav mogoče to nekateri komentirajo tako, da je tudi to novo vodstvo postavljeno na predpostavki, da do sedaj delo ni bilo dobro, oziroma da je bilo slabo opravljeno. Poskušal sem ljudem, ki ne za- sedajo vodilnih funkcij, dopovedati, da se v to sploh ne spuščam, nočem ocenjevati, normalno pa je, ko človek prihaja po tolikem času brezvladja, da si mora sestaviti strokovno ekipo, ki ji zaupa, in če bodo ti zadeve peljali, kot si zamišljam, pošteno, dosledno, se bodo tudi razprtije morale poleči ter bo delo steklo v sodelovanju.« (Alojz Jerebic) MAJDA HORVAT Štirideset let krvodajalstva Pogovor z direktorjem zdravstvenega doma v Lenartu Aleksandrom Šošteričem Srečanje z novim direktorjem Z novim letom so dobili v lenarškem zdravstvenem domu novega direktoija Aleksandra Šosteriča. Z njim sem se pogovaijala o zasebni zdravniški praksi, rezultatih izbire osebnega zdravnika, dežurni službi, o naravnem prirastku... »Kako daleč je pri Lenartu z zasebno zdravniško prakso; je zanjo med zdravniki veliko zanimanje in kdaj se bo začela uresničevati?« »Za koncesijo za opravljanje zasebne dejavnosti sta se prijavila dva zdravnika, en zobozdravnik in en specialist splošne medicine. Kolikor poznam razmere, menim, da bo zobozdravnik začel delati kot zasebnik v začetku pomladi letošnjega leta. Za opravljanje zasebne dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje zdravniške zbornice, ZZZS in na področju primarne zdravstvene dejavnosti še občine. Pričakujem, da bo v prihodnjih letih zasebništva še več, kako pa bo v resnici, bo pokazal čas. Menim, da je potrebno zasebnikom omogočiti enakopraven vstop v zdravstveno dejavnost, jim dati pod ugodnimi in za javno službo sprejemljivimi pogoji prostore v najem in z njimi razviti sodelovanje v vseh možnih dejavnostih, predvsem pri zagotavljanju neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva, tj. dežurne službe. Sodelovanje zasebnega in javnega zdravstvenega varstva mora biti tako, da bodo ohranjene ali pa celo postavljene na višjo raven vse dejavnosti, ki jih je zdravstvena služba zagotavljala do sedaj: splošna ambulantna dejavnost, dejavnost dispanzerja medicine dela, zobozdravstvena dejavnost, preventivna zobozdravstvena dejavnost, de- Darovana kri je znak človeške solidarnosti Praznovanje štiridesete obletnice krvodajalstva na Slovenskem hkrati pomeni potrditev štirideset in več let uspešnega dela Rdečega križa pri nas, široke organizacije za človeka, predvsem pa potrditev vsaj toliko in več desetletij človekove pripravljenosti, pomagati sočloveku. Bistvo krvodajalstva je torej dajati, darovati del sebe, biti solidaren in biti človek sočloveku. In pred štiridesetimi leti je Slovenija dobila prvega krvodajalca, januaraja 56. leta pa so prvič darovali kri tudi v bolnišnici naše obmurske pokrajine. Takrat so se med krvodajalce vpisali Katica Jadrič, Bela Belinger in Cecilija Škraban. Bili so prvi, vendar niso ostali osamljeni, kar štiri tisoč ljudi naše pokrajine se je zapisalo krvodajalstvu, na teden jih kri daruje tudi do 120, tako za bolnike, ki se zdravijo v soboški bolnišnici, kot za Transfuziolo-ški zavod v Ljubljani. Prvim darovalcem življenjske tekočine v naši bolnišnici so na praz- Množično sodelovanje pomurskih učencev na °vanju za Cankarjevo priznanje Ase ima svojo jezikovno preslikavo« :fc» u — - “>— ^ *GI—^ ^ HnXivJU SVm ^a - ^ŽV^j Sedež'n.11>cmurja’..ki ima V tem »ic# lUiJ^omer « j G,mnazyi Franca Mi-Mom^NA ŠTUH^S®duje Pa mu Pr«feso-^Pnhiu epubl*ke Si C’J®V sode,ovanj“ 2 Za-*mJ^* Sloveni. °VeT 28 šo,s*vo in šport v*<*ia b°,a Mi leti ~ Organizacijska enota Prijt ^anju m » u.sPesno “vedlo tekmo-»; “‘“‘erinščine za Cankarjevo mesto, ter MOJCA KOSI z Gimnazije Ljutomer. Srebrna Cankarjeva priznanja pa je do- Pfizna ^movanh^3 P? osnovnih in srednjih ^nih1?' Delova? • br°nast0 Cankarjevo « M vseh K Je 88 Učencev iz 30 os' ter j, J ,z soboški ^ Pomurskih občin ter 10 n*a»ekon^^ gimnazije r*Mta’nistrativne ^keiJr^^ in uprav' VSl0v?°s9ose^ M- ^bota. S takšo ®n’ji. hko pohval>jo le še malokje ^°bot?Znanie pa jlV e'6 Za srebmo Cankar-5 Sredn- s°delovaln • na Gimnaziji Murska J^hM^ev. Na?Je 28 osnovnošolcev in rilAN rnč^P11!' so bd* najboljši «®| <08 ŠtS 1 M- Sob«“0> MIJA Sl vas) “ JERNEJA 1 najbolie i»vbota^' Mxed srednješol-* Liut< ' kaZa' SAŠA PERGAR “ EDITA KOREN Pobota, ki sta si razdelili 1. bilo 34 učencev. Pripravili so tudi območno skupno slovesnost s podelitvijo srebrnih Cankarjevih priznanj, ki je bila prejšnjo sredo v grajski dvorani v Murski Soboti. »Letošnje raziskovanje materinščine je bilo usmerjeno v literarno teorijo, kajti spoznavanje le-te nam odkriva neizmerne možnosti v raziskovanju in oblikovaju slovenskega jezika. Jezik je videnje, ki ga nikoli ne moreš videti, in preko njega s pomočjo simbolov spoznavamo vsa čuda sveta, preteklosti in sedanjosti. Vsa človekova prizadevanja za resničnost, lepoto, ljubezen - vse ima svojo jezikovno preslikavo. In ravno tekmovanje za Cankarjevo priznanje daje mladim dodatno možnost za raziskovanje in poglabljanje v zakonitosti in neizmerne možnosti slovenskega jezika,« je o pomenu te »slavistične« akcije dejala Irena Štuhec. Medtem je bilo v Ljubljani (minulo soboto) že tudi republiško tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje. Rezultati še niso znani, upajmo pa, da so bili tudi pomurski tekmovalci med najuspešnejšimi. JOŽE G. novanju štiridesetletnice krvodajalstva na Slovenskem, ki ga je v ta namen pripravila občinska organizacija Rdečega križa Murska Sobota, podelili priznanja. Spomnili, so se tudi krvodajalcev, ki so že stokrat zapisani v knjigo darovalcev, to pa so Boris Skrjanc, Franc Far-tek, Jože Ošlaj ter družina Sovič. In o njih ter človeku naše pokrajine je dr. Bojan Korošec, slavnostni govornik dejal ».. .ni samo človek z veliko dušo in srcem, ki je v vsakem trenutku pripravljen pomagati in deliti z nekom, pač pa tudi človek, ki ima dovolj znanja, s katerim lahko v okrilju Rdečega križa pomaga sočloveku. To so dejstva, to je resnica, ki jo pozna vsa Slovenija, in na to smo lahko ponosni.« Spregovoril pa je tudi o manj znani dejavnosti Rdečega križa, sploh o novem poglavju največje človeške solidarnosti in vzajemnosti, ki se postopoma začne pisati tudi pri nas - o darovanju in presajanju organov in tkiv. »Presajanje organov in tkiv je v svetu splošno sprejeta oblika zdravljenja. Zaradi etičnih, pravnih in organizacijskih vprašanj ima večina držav to tudi zakonsko urejeno. Tako tudi naš zakon omogoča presajanje delov človeškega telesa, presajanje parnih organov med najožjimi sorodniki in tudi drugih organov umrlih, če ti niso v času življenja darovanju organov izrecno nasprotovali. V naši družbi smo že v marsikateri stiski dokazovali solidarnost in plemenitost do ogroženega sočloveka. Zato se bo marsikdo gotovo odločil tudi za to plemenito dejanje in dovolil, da po smrti uporabijo dele njegovega telesa za zdravje sočloveka.« K slednjemu dodajamo, naj vabilo ne bi izzvenelo v prazno, kajti če ne bo odziva nanj, bo s tem zamrlo tudi upanje bolnih, katerim bi prinesel darovani presajeni človeški organ ozdravitev. MH javnost otroških dispanzerjev (predšolskega in šolskega), dejavnost varstva žena in mater, dejavnost patronažne službe, Pnevmo-loški dispanzer, Laboratorijska dejavnost, reševalna služba, dežurna služba. V dejavnosti splošne medicine vidim prihodnost predvsem v dispanzerskem načinu dela in razvijanju družinske medicine. Večji obseg dela v nekaterih zunanjih ambulantah (Cerkvenjak in verjetno Sv. Trojica) bo verjetno zahteval zagotavljanje celotedenske ambulantne dejavnosti.« »Kako bo s prostori zasebnikov?« »Verjetno bodo vsaj v začetku najeli prostore v zdravstvenem domu. Zaračunavala se bo tako imenovana neprofitna najemnina, ki bo po izračunih zdravniške zbornice znašala med 7 in 8 DEM na m2. Plačevati bo potrebno tudi skupne stroške, kot so elektrika, ogrevanje, voda, telefon... Kar zadeva razvoj zdravstva, pa bo potrebno razmisliti o uvedbi dejavnosti fizikalne terapije, saj je v bližnjih fizikalnih kabinetih zelo dolga čakalna doba (v Mariboru tudi do 5 mesecev), in to službo, če bodo le možnosti, približati ljudem v Lenartu. Vse to bomo lahko dosegli, če bomo dosledno skrbeli za zadostno tehnično opremljenost vseh dejavnosti in, kar je še najvažnejše, za dosledno sprotno utrjevanje in dopolnjevanje strokovnega znanja vseh profilov zdravstvenih delavcev. Potrebno bo poglobiti sodelovanje med zdravstvenim domom in občino pri uresničevanju programa. Zdravje za vse do leta 2000, katerega nosilec je na primarni ravni zdravstvene službe občina. Predvsem v prizadevanju za zdrav način življenja, za zdravo življenjsko okolje in za ustrezno zdravstveno varstvo.« »Kako so organizirane druge ambulante v preostalih krajevnih skupnostih v občini Lenart? So prostori zadovoljivi in ustrezno opremljeni oz. posodobljeni?« »Ambulante ZD Lenart so v Cerkvenjaku, Sv. Trojici in Sv. Ani. Organizirane so po 3-krat tedensko, le pri Sv. Ani 2-krat tedensko. Zdravniki pridejo vsako jutro v ZD Lenart in nato gredo tja, kjer imajo tisti dan ambulanto. Zajemajo pa še splošne ambulante zdravljenja na domu. V Voličini in Benediktu nimamo ambulante. Imamo določene prostorske probleme. Medicina dela pri Lenartu je v prostorih nekdanjega Klemosa, kar je za nas dokaj neugodno, ker plačujemo dokaj velike stroške za najem in uporabo teh prostorov. Prav tako pa v primeru prodaje stavbe, ki jo upravlja stečajni upravitelj, v trenutku ostanemo brez prostorov.« »Kakšni so rezultati izbire osebnega zdravnika? Kako so se ljudje odločali?« »Zanimivo je, da se je največ ljudi odločilo za izbiro svojega zdravnika v krajevnih skupnostih, kjer so naše zunanje ambulante. Po moji oceni pa se je v času odkar poteka ta akcija (to je od 1. 1. 1993) odločilo okoli 60% ljudi za svojega zdravnika, to je na območju občine Lenart. Ostali pa ali še niso bili bolni ali so se opredelili drugam. Za naše zdravnike iz ZD Lenart se odločajo tudi ljudje iz sosednjih krajev, kot so Ptuj, Maribor, Gornja Radgona. Nekaj občanov iz Lenarta pa se je odločilo tudi za mariborske zdravnike, predvsem tisti, ki so tam zaposleni. Pri Lenartu je 9 zdravnikov, tako da pride na enega okoli 2000 občanov. Menim, da bi morala splošna medicina v prihodnje preventivne-je delovati, vendar pa preventivni pregledi še niso zajeti v program zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvo na lenarškem območju si predstavljam kot učinkovito in organizirano službo, ki bo sposobna ponuditi ljudem vse z družbenim dogovorom zagotovljene storitve na primerni ravni zdravstvenega varstva. To službo je potrebno čim bolj približati ljudem in jo prilagajati njihovim potrebam, navadam in ritmu življenja. Odnos zdravstveni delavec - pacient mora temeljiti na strokovnosti prvega in zaupanju drugega.« »Kako se lahko pacient naroči pri zdravniku?« »Neke enotne doktrine naročanja pri Lenartu zaenkrat nismo sprejeli. Osebno pa menim, da je naročanje v korist pacientu in zdravniku. Nekateri zdravniki pri Lenartu so to že uvedli, vsi pa še ne. Stalno naročanje je bilo do sedaj le pri pacientih, ki so pod stalno kontrolo, npr. visok krvni tlak... Vsak pacient naj si izbere zdravnika, če ga še nima, in z njim se naj tudi dogovori o načinu naročanja pri njem.« Kako je z rojstvi in smrtnostjo krajanov občine Lenart?« »V Sloveniji imamo zelo nizek naravni prirastek, smo že na meji negativnega. V mariborski regiji in tudi v občini Lenart pa je naravni prirastek že negativen, kar pomeni, da umre več ljudi kot se jih rodi. V občini Lenart je velik odstotek umrlih na račun smrti zaradi »kadilskega raka«, to je raka na pljučih in grlu. Velik je tudi odstotek samomorov. Kar se pa tiče nalezljivih bolezni, občina Lenart ne izstopa iz regijskega in republiškega povprečja.« BREDA SLAVINEC stran 8 vestnik, 31.mag# fotoreportaža ^ Štorklja Afriki jo fotogi besedilo ichsache«: zah te Pomladi običajno prinašajo nova potovanja. Vsa potovanja pa niso potovanja. Tavanja, ki so imela svoj začetek nekje v Albaniji, Pakistanu, Ukrajini, Liberiji, večina tudi v Romuniji pa Makedoniji, Bosni in še kje. Tavanja, ko so že od nekdaj ljudje iskali nove domove, nevede, kakšen dan bo naslednji, kakšen kruh imajo, drugje, kako čudno ljudje pogledujemo za tujci. Ljudi, ki danes prihajajo v Slovenijo, imenujemo tujci. Pravzaprav ne prihajajo Nanjo so rac . Šef SS in Pol'cL f^. Besedilo in । NATAŠA Človek in štorklja sodita skupaj. Otroški klic po novem in v Švici*je ptič že izgin »štrki«! stvom ali Judoin^ štorklja napoveduje Himmler, zasec koši, jo je nam« za nosilko, prof kov v Afriko. 1 naredil za stvar ga je zanimu ptice selivke I Danes jo y petostni vodi pleta, pestiči' močvirij. ravno v Slovenijo. Želijo dalje v Švico, Italijo, Nemčijo, nekateri bi najraje ostali tukaj. Prehodni domovi za tujce so taki domovi, kjer tujci začasno bivajo. Da bivanje ni dolgočasno, se kartajo, igrajo šah, košarko in še kaj. Elena (28 let) je iz Romunije. Peš je potovala tri tedne. Želi v Italijo, v Rim. Življenje v Romuniji je tako, da dan za dnem ljudje odhajajo. Plače so nizke. Svojo šestletno deklico Marciso Mihaelo je pustila pri mami. Deklica bo jeseni začela hoditi v šolo. Elena pravi, da bo, četudi jo bodo zavrnili in poslali domov, primerih tudi izr na mast in drob bolečinam vratu ogenj. V južni delikateso. vanja. V Ljubljani ima» in hčerko. Zdi se * zdaj psihično propada- Liberijca Charlse in Jerry Polystačni* vorita angleško in sta da študenta. Ne v*, bosta šla. Želita stu morda bi ostala kar v niji. Pravita, da »N stroge policije, da pa J hrana močnejša. . Tujci v prehodnem . v Prosenjakovcih pr*J svoje dneve. Vsak v se si svojo zgodbo, sv« do, svojo vizijo »J ga« sveta, toda po‘«* nal. Zanimalo g jfl J plemena jih lov« pfOpaU bi vedel, kam ^itolo^L^, segala. Ko so o .^ skave glede poskušala znova. Misli, da bo v Rimu našla kakšno delo. Xhavid je iz Podujeva. Oditi želi v Švico, kjer ima brata. Domov noče, kljub družini, ki jo ima. Čaka na dokumente. Kot je povedal, potnega lista nima. Rasim (28 let) je iz Bosne. Sedem let je bil zaposlen v Kopru. Pravi, da mu je življenje obrnilo hrbet. Vize za bivanje v Sloveniji nima. Še nekdo, ki želi ostati anonimen, je bil zaposlen v Kranju. Zdaj je v domu. Dokumentov nima. Tudi državljanstva ne. Pravi, da zanj nihče ni imel razume- V Nemčiji so veno meso pomag življenju. Posušen stolčen »štrk« p l človeku se glasi: »Štrk, štrk, prinesi mi dete!« Mit deluje: ko pada število štorkelj, takoj pade tudi število rojstev. Ponekod je bila štorklja zaščitni ptič pred prostozidar- — . ^<1 Drevo je simbol. Stoji in raste zase in za druge. Zato, ker se dviga navzgor in razporeja svojo razvejenost v stabilnost, ki ji ni para. Drevo pije svetlobo iz neba in raste v zemljo. Ameriška platana je drevo. Če je ameriška in je njena domovina Severna Amerika, potem platane pri beltinski cerkvi niso tradicionalna kultna drevesa Slovanov. So pa te platane (bili) simboli. V drevesih so naši predniki - kar so oni dihali in izdihovali, to je zapisano v drevesih. Drevo je ostalo, medtem ko so oni umrli. Veje platan so vejale v vetru, ko nas še ni bilo. Vršale in prepogibale in padale so, ko smo hodili tam mimo. Lahko bi komu kaj padlo na glavo, pobilo bi lahko kakega otroka, odraslega, zmečkalo bi lahko avtomobil, odlomljena veja bi lahko treščila na cerkveno streho. Vse to je res, čisto res, ker ko bi se zgodilo, bi ne bilo več verjetnosti, bilo bi samo dejstvo. Imamo pa stroje, in če lahko obglavimo drevesa, bi lahko izrezali tudi samo suhe veje. Zdaj je mimo, namesto dreves bo tam nekaj časa stala skupina viharnikov. Ni jih obrusil vihar, ampak žaga. Še dobro, da tistim, ki so tako sklenili, ni padlo na glavo kaj težjega - da bi jih dali kar požagati. V Beltincih (fotografija levo) so možje iz soboške Komunale letos po naročilu pohabili drevje. V Soboti so lani v ulici Štefana Kovača (fotografija desno) iz dvigala odstranjevali suhe veje na kostanju. Upajmo, da bodo letos večkrat delali to slednje. vestnik, 31. marca 1994 stran 9 kmetijska panorama I«# li* le®! .0 i» P lirf I««' #i I®l Ocenili vinski Kmetje in zadružniki M^j?^^ je vaša družba! letnik 93 Dokaj uspešno vinogradniško društvo Kobilje je bilo organizator ocenjevanja vin zasebnih vinogradnikov lendavske in soboške občine ter sosednje Madžarske vinskega letnika ’93. Ocenili so kar 103 vzorce. Petčlanska strokovna komisija je imela dokaj težavno nalogo, saj so bili ocenjeni vzorci nad povprečnim nivojem. Na mizah v Kobilju je bilo razstavljenih in ocenjenih deset sort vin. Na drugem ocenjevanju je sodelovalo tudi vinogradni-ško-sadjarsko društvo Turnišče. Vina so bila iz kobiljanskega, lendavskega, dobrovniško strehovskega in motvaijevbskega vinorodnega področja. Vesele velikonočne praznike! Prvo mesto je zasedel sivi pinot iz Madžarske z oceno 18,28 točke. Med belimi mešanimi vini je bilo najvišje ocenjeno vino Magde Vida iz Trimlinov z oceno 17,68 točke; laški rizling Geze Puhana iz Motvar-jevec z oceno 18,0 točk; šim-pon Pavla Ferenceka s Kobilja z oceno 17,02 točk; traminec Oskarja Trajbarja iz Kobilja z 18,04 točke; beli pinot Mirka Šabjana iz Murske Sobote z oceno 16,74 točke; sovinjon Branka Radišiča z Kobilja z oceno 16,14 točke; renski rizling Alberta Gbnca iz Dobrovnika z oceno 17,46 točke; zeleni silvanec Avgusta Gjere-ka s Kobilja z oceno 17,36 točke in Sardone si delita mesto vini Tanje Nemet iz Kobilja in Jožeta Hanca iz Gomilice z oceno 18,02 točke. Ugotovitve kažejo, da se za umno vzgojo vinske trte in za kletarjenje odloča vedno več zasebnikov, ki s svojimi vini prodirajo v Sloveniji in širše. J. Ž. Zatiranje podlubnikov L0hfaviino Nnmorda ni bilo naj-o^jiv. Z±eh °b Muri za' ^'sv, hitr>. **. Pon,anjkanja ^Movanja ^astl’ enostavnega J^'i0- d^sm^3 in izkušnje dk°,v P^ drevesna vr-Iam- jo J । hladnejše sever-p n^^ V^^čnei^ SQ tudi svS Vt«a ima .t podlubnikom. 'dr? sp^e značilnosti in Pri n?esno vrsto ra, 80stMa stu L P.°d|ubnike na ^° naidemo ^SS*®1*«- uravnava-tSin>z^ stanje. Ob nZa razv°j pa na' ali pa kov-TŽ'tev (grada *? preveliko Podlubni- Pika * za g0J;dl ^negativne y n njihovega last- ^^."“""“»atev ^553 «* p« "1-. žL ** • p-«« 5*5'“* £ aaac o ot-^avih^be’ ! fh naredi divjad 'Mi ~-* P* ^Ije^tev*^* P°žarov Vejv 1!«“ inJpJSZdne8a reda JtV’ Zla*“"je ij S?fc n-S°S>.! Za*° se dr 'Ja ~ padec vi-"tu. >*ati nepovah,* VeČ Spo’ , P0VablJenemu go-s'«dic 2 hilo takšnih - mani ne8ativnih po- - razvoj gozda je potrebno spremljati v vseh življenjskih fazah in ne le takrat, ko ga želimo sekati - celostna nega; Najpogostejše vrste podlubnikov v naših gozdovih 1. Osmerozobi smrekov lubadar ali knaver Temnorjav bleščeč hrošček, podolgovato valjast meri od 4-5,5mm. Mladi hroščki so svetlo rjavi. Za gostitelja si izbira smreko, ki je manj vitalna. Zdrave in vitalne smreke so manj ogrožene (razen pri gradacijah). Prezimuje kot hrošč v drevju, štorih ali tleh, včasih tudi kot ličinka ali buba. Roji spomladi, ko dnevne temperature dosežejo 17 °C. Samica pod lubjem izvrta 1-3 materinske hodnike dolžine 7-8cm, ki potekajo vzdolžno z deblom, in ob robovih odloži jajčeca. Zarod se potem razvija 6-10 tednov. Knaver lahko v letu razvije dve redni in eno sestrsko generacijo. Naseljuje predvsem starejše oz. debelejše dele drevesa. ki ga napada. Najdemo ga v deblih in vejah mlajših sestojev, v starejših pa le v krošnji. 3. Mali borov strženar Ime je dobil po zrelostnem hranjenju, ki ga hrošči po tem, ko pridejo iz bube, opravijo v strženu enoletnih borovih poganjkov. Ti se zato sušijo in odpadajo. Večji del življenjskega ciklusa poteka v tankolubnih delih drevesa, navadno v krošnji. Pogosto napada drevesa, ki jim je komaj kaj opešala življenjska moč, zato ga včasih uvrščamo med primarne škodljivce. Hrošček je podolgovat, proti koncu zadka nekoliko širši, bleščeč, črn, dolg 3,5-4mm. Rovni sistem: kratek vzdolžni vhodni kanal se razdeli v dvokraki prečni materinski hodnik, dolg do 15cm. Roji rano, ponavadi sredi marca. b/ lovna drevesa bora za borovega strženarja; za oboje velja, da jih lastniki gozdov brez vednosti gozdarja ne postavljajo, c/ lovne pasti, v katerih so feromoni (to so posebne snovi, ki privabljajo lubadarja). Postopek za izdelavo lovnih dreves in lubadark je enak, in sicer: Podrto drevo oklestimo in pod njega potegnemo plahto (cerado, prt), da ob lupljenju ne bi raztresali hroščev in zaroda po tleh. Takrat bi bilo delo neuspešno. Nato drevo obelimo. 2. Šesterozobi ali mali smrekov lubadar Priprava tal za sajenje krompirja Krompir potrebuje ves čas rasti rahla in strukturna tla. Praviloma začnemo pripravljati njivo za sajenje krompirja že jeseni, ko tudi podoijemo hlevski gnoj. Spomladansko oranje je ustrezno le na lahkih peščenih tleh. Kadar spomladi zaoravamo gnoj, mora biti le-ta dobro uležan in dozorel. Zaoravanje nedozorelega hlevskega gnoja ali večjih količin nepredelanih organskih ostankov, kot so koruz-niča in rastline za podor, lahko ustvari ugodne možnosti za razvoj bakterije, ki povzroča krastavost krompirja. Pri spomladanski pripravi pazimo, da zemlje preveč ne stlačimo. Ko je dovolj suha, potrosimo celotno količino mineralnih gnojil, ki jih s predsetveno obdelavo vdelamo v tla. Tla za sajenje krompirja pripravimo po možnosti z enkratnim prehodom, in to tik pred sajenjem. Za ravnanje površine in rahljanje tal uporabimo predsetvenik z zobato vzmetno brano in zgoščevalnim valjem. Lahka peščena tla zrahljamo 8-15 cm globoko. Težja glinasto-ilovnata tla moramo zrahljati vsaj 10 cm globoko. Na težjih tleh se zobate vzmetne brane ne obnesejo in so primernejše zobate toge brane ali vrtavkaste oz. oscilirajoče brane. Gnojenje Krompir gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili. Njive pognojimo s 25-30 ton hlevskega gnoja na hektar. Gnoj zboljšuje strukturo ter s tem zračnost in rahost tal. Povečuje tudi sposobnost tal za vpijanje in zadrževanje vode, kar je za krompir zelo pomembno. Kadar nimamo na voljo gnoja, sejemo in podoijemo rastline za podor. Za krompir gnojimo z mineralnimi gnojili N:P:K v razmerju hranil 1:1:1,5-2. Znano je, da potrebuje krompir mnogo kalija. Ob pomanjkanju kalija so listi temno zelene barve s pegami bronaste barve. Gomolji z malo kalija so zelo občutljivi in se zlahka poškodujejo. Če sadimo krompir, ki mora imeti čim višji odstotek suhe snovi ali škroba, uporabljamo gnojila, ki imajo kalij vezan v sulfatni obliki. Količino mineralnih gnojil prilagodimo namenu pridelovanja in rodovitnosti tal. Najboljše je, da se za odmerke odločimo na podlagi kemične analize tal. Na dobro založenih tleh poleg hlevskega gnoja dodamo še 100-120 kg/ha N, 100 do 150 kg P2O5 in 150-250 kg K2O za rani in semenski krompir. Pozni in industrujski krompir gnojimo nekoliko obilneje, in sicer 120-150 kg N, 120-150 kg P2O5 in 200-300 kg K2O. Bodimo pozorni, da ne pregnojimo z dušikom. Pretirano gnojenje z dušikom pospešuje razvoj cime na račun gomoljev, poveča se občutljivost za plesen in poslabša se okus in kakovost gomoljev. Ves odmerek dušika damo ob saditvi. Dognojevanje je smotrno le na lahkih tleh in ob obilnem spomladanskem deževju. Dognojujemo le pozni krompir, preden se sklenejo vrste. Gnojenje krompirja z dušikom lahko opravimo tudi z ureo skozi tla ali list. Ob škropljenju primešamo škropivu za 1 hektar 20 kg uree. Za gnojenje krompirja pridejo v poštev gnojila NPK 10:15:20, NPK 6:12:24, NPK 7:20:30 v količini 600 do 800 kg/ha, katerim dodamo za pokritje potreb po dušiku še 100-200 kg/ha uree. Za semenski in rani krompir, kjer je rastna doba kratka, uporabimo manjšo količino gnojil in pazimo, da skupno ne bo več kot 120 kg N/ha. Žita Flisar Novak, dipl.inž. agr. Ocenjevanje vinskih kleti Poleg dobrega vina je vinogradniku v ponos tudi vinska klet, k je marsikateremu drugi dom. Na našem območju imamo kleti, k se razlikujejo po načinih gradnje, starosti, estetskem videzu ii funkcionalnosti. Črn, čokat valjast hrošček meri l,5-3mm. Ima podoben način življenja kot veliki smrekov lubadar. Loči se po rovnem sistemu, ki je zvezdast (materinski rovi potekajo v vse smeri), in po debelini drevja, - pri vseh posegih v gozdu je potrebno skrbeti za gozdni red in higieno, kar pomeni posek in obdelavo bolnih, oslabelih ter poškodovanih dreves, beljenje štorov in gozdnih sortimentov, pravilno zlaganje vej in vjhačev v kupe itd. Ko pa kljub vsemu pride do gradacije podlubnikov, se poslužujemo zatiralnih ukrepov, s katerimi želimo populacijo podlubnikov čimprej spraviti v normalno stanje in tako ublažiti neljube posledice. Ti ukrepi so: 1. Takoj ko odkrijemo lubadar-ke, jih posekamo in obdelamo ter uničimo še neizletele hrošče in preostali zarod. 2. Nato se lotimo ulova hroščev, ki so zapustili lubadarke že pred posekom. Za to uporabljamo: a/ lovna drevesa smreke za kna-verja, Lubje s cerado previdno spravimo na kup vejevine in vse skupaj sežgemo. Pri kurjenju je potrebno upoštevati vse varnostne predpise. Če kurjenje ni mogoče, kemično zatiramo z insekticidi (primeren in preizkušen je DECIS). V tem primeru deblo oklestimo in veje zložimo na kup. Med zlaganjem veje večkrat poškropimo. Potem poškropimo celotno deblo in tla približno 1-2 m levo in desno ob deblu. Drevo olupimo in postopek škropljenja ponovimo. Za škropljenje uporabljamo ročne nahrbtne škropilnice in ne motornih, ki preveč zamegljujejo in hkrati povečujejo porabo insekticida. Za praznjenje lovnih pasti, ki jih boste srečevali v naravi, so odgovorni gozdarji, zato opravimo vse, da se pasti ne dotikate in jih ne snemate. Nestrokovno praznjenje bi lahko izničilo ves trud. JAVNA GOZDARSKA SLUŽBA Da pa bi tudi širše predstavili kleti zasebnih vinogradnikov, jim tudi svetovali, kaj in kako izboljšati, in jih vključili v turistično ponudbo, razpisujemo ocenjevanje kleti na območju občine M. Sobota in Lendava. Organizator te akcije, ki poteka letos drugič (lansko leto samo za M. Soboto), sta Društvo vinogradnikov Goričko in Kmetijska svetovalna služba, pokrovitelj pa je časo- pisno podjetje Kmečki glas. Prijave zbiramo na svetovalni službi ŽVZ-ja za Pomurje do osmega aprila. O času ogleda kleti bodo vinogradniki pravočasno obveščeni. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 31-430. Kleti bo ocenjevala strokovna komisija in najbolje ocenjene tudi nagradi-la' ERNEST NOVAK dipl. inž. agr «le» izbo? i8n°Zd0V skrb«i s^^esruh vrst uravnavanje Si Š ki ‘s eDIhi Mas^jj to&el je čcM^je ^H^H । fl ^ M T^/^ J%ŽM< A^ ^^ 1 -O Obvestilo kmetovalcem! Vse kmetovalce občine Lendava obveščamo, da je občinska Skupščina na zasedanju 22. 3. 1994 sprejela Program pospeševanja proizvodnje hrane v občini Lendava za leto 1994. Na osnovi sprejetega programa so kmetovalci lahko deležni naslednjih finančnih spodbud: 1. posojila za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu 2. regres za zavarovanje plemenskih živali 3. posojilo za nakup plemenskih telic 4. regres za gradnjo izpustov za krave 5. regres za povečanje staleža krav 6. sofinanciranje zdravljenja kroničnih mastitisov 7. regres za povečanje staleža plemenskih svinj 8. regres za nakup semena vrtnin, travno-deteljnih mešanic in za strno setev 9. regres za testiranje poljedeljskih škropilnic 10. regres za analizo tal in krme 11. sofinanciranje poskusov 12. sofinanciranje programov izobraževanja kmetov Vse podrobne informacije so na voljo pri Kmetijski svetovalni službi ali pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava. Član IS SO Lendava Lovrin Miran, dipl. inž. agr. stran 10 vestnik, 31.mawjj nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi | Premik v COSDOdarstVU Spoštovane bralke in bralci, to- nekaj manj kot 90,9 mio tolarjih pa na 75,9 (nekaj manj kot 4,2 mio I M krat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 22. 3. 1994 in ponedeljkom, 28. 3. 1994. 22. 3. je bilo začasno zaustavljeno trgovanje s prednostno delnico Rogaške (30-odstotni porast tečaja), 25. 3. pa še z redno delnico LEK (30-odstotni padec tečaja). 26. 3. je Ljubljanska borza objavila sporočilo za javnost, v katerem izdajatelj Rogaška ZHT d. d. obvešča borzo in javnost o bistvenih poslovnih dogodkih in podatkih. V obvestilu so naslednji podatki. Rogaška je v letu 1993 sklenila pogodbo z Zdravstveno zavarovalnico Slovenije in obnovila številne pogodbe s turističnimi agencijami doma in v tujini. Pridobila je tudi potrdilo, da je mineralna voda Do-nat Mg pomožno zdravilno sredstvo, odkrili pa so tudi termalno vodo. Ugotavljajo tudi, da se povečuje število gostov v zdravilišču. Naslednjega dne je Rogaška ZHT d. d. objavila še eno obvestilo za javnost, v katerem je dodala, da bo knjigovodska vrednost delnice podana, ko bo zaključena revizija lastninskih postopkov, podatek o ustvarjenem dobičju, ki omogoča izplačilo dividend (sklep o tem naj bi sprejela skupščina predvidoma konec aprila), o emisiji delnic (3 mio mark prednostnih in 50,560,450 mark ustanovitvenih - nominalna vrednost delnic 50 DEM) ter o tem, da revizija zaključnega računa ni bila opravljena in o večinskem lastniku (Rogaška Holding d.o.o. 70% vseh delnic). V tem tednu je borzna tečajnica bogatejša za eno obveznico (SKB 1), ki je pričela kotirati v uvrščeni kotaciji II. Obveznice SKB 1 je banka izdala 31. 10. 1990, vrednost emisije znaša 30 milijonov nemških mark, razdeljena pa je na apoene po 500 in 1000 DEM. Obveznice so anuitetne, saj se po triletnem moratoriju odplačuje tudi del glavnice, obresti pa so 10-odstotne. Prvi kupon je zapadel 1. 11. 1991, zadnji pa zapade 1. 11. 2000. Uvrščena kotacija I - obveznice V tem tednu je enotni tečaj obveznice RSL 1 v glavnem rahlo naraščal, 22. 3. je tako iz 102,1 porasel na 102,3, ko je bilo za skoraj 33,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 102,5 pri več kot 9,4 mio tolarjih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj sicer padel na 102,4 pri nekaj manj kot 34,7 mio tolarjih prometa, vendar je v petek poskočil na 102,9, ko je bilo za 13,2 mio tolarjev prometa. Tudi v ponedeljek je njen enotni tečaj porasel (103,1), prometa pa je bilo za več kot 24,3 mio tolarjev. 22. 3. se je enotni tečaj obveznice RSL 2 zadržal na ponedeljkovem nivoju 116,0, ko je bilo za 6,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 116,2 pri nekaj manj kot 46,2 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 116,5 (29,1 mio tolarjev prometa). V petek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju, ko je bilo za 13,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 112,9 (oblikovanje pokuponske-ga tečaja - kupon zapade 1. 4.) pri C««t» prvih borcev M. Brežice BaaSO «0608 ea-a36 TaMak« 0608 GZ-BSa POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenske cesta S4. Ljubljana 61000 «064 I3MSS. Telefaks 061 131-347 Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor «062 23-460 Telefaks. 082 29-460 prometa. Z obveznico RSL 8 je bilo v torek za 734 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj je poskočil za 0,5 odstotne točke na 97,5. Naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil za kar 2,5 odstotne točke na 100,0, ko je bilo za 75 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je v tem trednu nihal. Na torkovem borznem sestanku je iz 100,8 padel na 100.6 (79 tisoč tolarjev prometa), naslednjega dne je bil sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 32 tisoč tolarjev po tečaju 101,1, na četrtkovem borznem sestanku pa je poskočil na 101,5 pri več kot 5,3 mio tolarjih prometa. V petek je njen enotni tečaj pristal na 101,0, ko je bilo za 622 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 100,8 pri 1,6 mio tolarjih prometa. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bilo v sredo za 356 tisoč tolarjev prometa po nespremenjenem tečaju 113,5. Uvrščena kotacija II - obveznice V torek je enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana poskočil za 0,5 odstotne točke na 113,5, ko je bilo za več kot 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 113,1 pri 24,2 mio tolarjih prometa, v četrtek pa poskočil na 113,8 (nekaj manj kot 4,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 113,9, ko je bilo le za 357 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 104,2 (oblikovanje pokuponskega tečaja - zapadlost kupona 1, 4.) pri več kot 1,7 mio tolarjih prometa. Svoj prvi borzni dan je obveznica SKB 1 zaključila na enotnem tečaju 107,7, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 15,5 mio tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 107,8, ko je bilo za 4,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 108,0 pri več kot 6,3 mio tolarjih prometa, v petek padla na 107,9 (več kot 15,8 mio tolarjev prometa), v ponedeljek pa se vrnil na 108,0 pri nekaj manj kot 2,5 mio tolarjih prometa. Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje se je v torek zadržal na ponedeljkovem nivoju 102,6 (165 tisoč tolarjev prometa), naslednjega dne porasel na 102,7 pri 117 tisoč tolarjih prometa, v četrtek pa na 103,1 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek (skupno 1,3 mio tolarjev prometa), v ponedeljek pa je bil v vrednosti 31 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju. Z obveznico LEK 2 je bil v torek sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 106,2 v vrednosti 8 tisoč tolarjev. 22. 3. je ostal enotni tečaj obveznice Občina Laško nespremenjen (91,5), ko je bilo za 717 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne je bil sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 72 tisoč tolarjev po tečaju 91,7, v petek pa je porasel na 92,0 pri '216 tisoč tolarjih prometa. Enotni tečaj obveznice Občine Šmarje je v tem tednu nihal, 22. 3. je tako poskočil iz 88,5 na 89,0, ko je bilo za več kot 2.6 mio tolarjev prometa, se naslednjega dne vrnil na 88,5 pri več kot mio tolarjih prometa, v četrtek pa ponovno poskočil na 89,0 (174 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 88,8, ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 795 tisoč tolarjev (enotni tečaj 90,1). Naraščal je v tem tednu enotni tečaj Občine Zagorje, 22. 3 je tako iz 71,8 poskočil na 72,6, ko je bilo za 983 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 74,1 pri 2,8 mio tolarjih prometa, v četrtek tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 77,5, ko je bilo za nekaj manj kot 5,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa nekoliko padel na 77,3 pri 2,2 mio tolarjih prometa. Z obveznico PTT Celje so bili 22. 3. sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 200 tisoč tolarjev po tečaju 107,0, v sredo v vrednosti 227 tisoč tolarjev po tečaju 106,3, Denar v razvoj in tehnologijo Ob celi vrsti skladov, ki naj bi jih država dobila oziroma jih že ima in ki naj bi se napajali s sredstvi, zbranih iz lastninjenja družbenega kapitala, smo dobili tehnološko razvojni sklad. V parlamentu je bil namreč sprejet zakon o tehnološko razvojnem skladu. V skladu naj bi se na leto zbralo 300 milijonov tolarjev. Iz tega naslova naj bi ministrstvo za znanost in tehnologijo na leto vložilo v nova mala in srednja podjetja okrog 20 milijonov mark v petek v vrednosti 114 tisoč tolar- I v naslednjih petih letih. Kot smo lahko prebrali v Manegerju, je jev po tečaju 106,5, v ponedeljek I minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc izjavil, da bo pa je bilo za 856 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je porasel na 106,9. Tudi z obveznico PTT Ljubljana so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli in sicer v vrednosti 172 tisoč tolarjev po tečaju 104,4 (-1,1 odstotno točko), v sredo je bilo za 165 tisoč tolarjev prometa s to obveznico po tečaju 105,2, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 17 tisoč tolarjev po tečaju 104,1. Enotni tečaj obveznice PTT Gorica je 22. 3. neznatno padel iz 122,0 na I Sklad bo objavljal razpise za 121,9, ko je bilo za 2,1 mio tolarjev I dodeljevanje posojil, jamstev prometa, naslednjega dne na 121,7 ■ snvlavanie Sred-pri nekaj manj kot 1,2 mio tolarjih I . ,. , , N'. ’... prometa, v petek pa porasel na stva pa naj bi dobili podjetniki, 122,0 (skoraj 1,9 mio tolarjev pro- I ki so popravljeni prevzeti nzi-meta) in se nato na tem nivoju I ke prenosa raziskovalnih pro- sklad sodeloval z ustanovitvenim kapitalom kot sovlagatelj pri nastanku dvajsetih novih malih podjetij, z rizičnim kapitalom pa naj bi sodeloval pri nadaljnjih treh ali petih programih. Kot pravi dr. Rado Bohinc, bo denar sklada deponiran pri bankah, kjer bodo podjetja lahko dobivala tudi rizični kapital v obliki posojil, ki pa naj bi bila ugodnejša od komercialnih. In to naj bi bil po ministrovih besedah eden od vzvodov za uresničevanje projekta Slovenija, dežela znanja. Ob vsem tem je zanimivo, na kakšen način naj bi podjetniki prihajali do tega denarja. zadržal še v ponedeljek pri nekaj I jektov v uporabo. Prišlo naj bi manj kot 10,3 mio tolarjih prome- I torej do bistveno trdnješe po-ta- I vezave med stroko in podjetni- Po dobrih sedmih mesecih je I $tvom hkrati pa naj bi ta filo-n, zofi]* bistveno bolj spodbudila na obveznica Rogaške po tečaju I i , , , 13000 (+900 odstotnih točk), posel aplikativno raziskovalno delo, pa je bil aplikacijski. Enotni tečaj I Bohinc v omenjeni reviji to po-obveznice Rogaška 1 je na torko- I jasnjuje tudi s tem, da Sloveni- vem borznem sestanku sicer zdrsnil iz 98,8 na 98,5 (69 tisoč tolarjev prometa), vendar je že naslednjega dne poskočil na 99,3 pri 1,2 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 99,6, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 99,4 pri 561 tisoč tolarjih prometa, v ponedeljek pa poskočil na 99,8, ko je bil za več kot 2,1 mio tolarjev prometa. Prosti trg - redne delnice Delnica Dadas je imela po pone- I okolje ja razpolaga s kakovostnim znanjem, ki ga visoko cenijo tudi v evropskem prostoru, kar je podkrepil s podatkom, da sodeluje v več kot 250 mednarodnih projektih. S tem se je mogoče strinjati in nedvomno omenjeno naravnanost ministrstva in delovanja sklada tudi podpreti. Tehnologija in lokalno NOVO V CREDITANSTALT-NOVA BANKA d. d. TOLARSKA HRANILNA KNJIŽICA - namenjena varčevanju, - najmanjši znesek vpisa je 500,00 SIT, - obrestna mera na vložena sredstva znaša R (v mesecu marcu je to 1,3% mesečno), - pripis obresti trimesečno, - dvig hranilne vloge je možen v enotah CREDI-TANSTALT - NOVA BANKA v Sloveniji, - priporočamo jo: upokojencem, mladini, otrokom, društvom in ostalim občanom. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha deljkovi ponovni uvrstitvi na borzo do četrtka še padajoč trend, v četrtek pa se je le ta spremenil v naraščajočega. Tako je njen enotni tečaj v torek padel iz 213943 na 208711, ko je bilo za več kot 36,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 202272 pri 44,5 mio tolarjih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 210180, ko je bilo za 35,1 mio tolarjev prometa, v petek na 216643 pri nekaj manj kot 73,9 Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kašen kos pogače si bodo iz sklada lahko odrezala lokalna okolja. Pogoji za pridobitev sredstev iz sklada bodo brez dvoma dostopni vsem, toda s tem še ni rečeno, da jih bodo vsi dobili. V tem trenutku seveda ni več problem ministrstva niti sklada, če bodo ne-mio tolarjih prometa, v ponedeljek I katera okolja ostala zunaj te pa na 225668 (60,7 mio tolarjev I projekcije. Koliko bo kdo do-prometa). | bil, seveda ni odvisno samo od Enotni tečaj redne delnice Fin-media je imel v tem tednu v glavnem naraščajoč trend. Na torkovem borznem sestanku je iz 116236 porasel na 116500, ko je bilo za več kot 2,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne sicer padel na 116261 pri 3,7 mio tolarjih prometa, vendar je v četrtek porasel na 117385 (več kot 1,5 mio tolarjev prometa). Tudi v petek je njen enotni tečaj porasel, tokrat na 118031, ko je bilo za nekaj manj kot 3,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 119108 pri več kot 5,2 mio tolarjih prometa. Enotni tečaj delnice LEK je v tem tednu padal. V torek je tako sredstev v skladu, ampak v prvi vrsti od cele vrste drugih dejavnikov, ki bodo vplivali na uspešen boj za razvojna sredstva iz omenjenega sklada. Uspešno konkuriranje za razvojna sredstva posameznih projektov očitno ni toliko odvisno od razvitosti znastvene infrastrukture, za katero vemo, da je koncentrirana v univerzitetnih centrih. V veliko večji meri bo odvisna od razvitosti podjetniške infrastrukture in ustrezno usposobljenih podjetnikov, ki bodo sposobni posamezne pro- iz 11088 padel na 10650, ko je bilo I jekte spraviti v življenje. Pri za 213 tisoč tolarjev prometa, na- | podjetniški infrastrukturi pa niso pomebni samo podjetniki, temveč tudi kadrovski potencial, s katerim mora razpolagati, da lahko uspešno te tehnološko visoko zahtevne projekte spravijo v življenje. Razvitost slednjega dne na 10400 pri 104 tisoč tolarjih prometa, v četrtek ostal na istem nivoju pri 728 tisoč tolarjih prometa, v petek pa zdrsnil na 10105 (1,1 mio tolarjih prometa). Prav nasprotno pa je enotni tečaj delnice MK Založba v tem tednu I podjetniške infrastrukture pa naraščal. 22. 3. je porasel iz 7539 I nj pomembna samo zaradi na 7676, ko je bilo za nekaj manj I spravljanja teh projektov v živ-kot 7,3 mio. tolarjev prometa, v če- | ljenje ampak delovanje sklada odpira tudi obratno pot, namreč podjetniki naj bi bili tudi med pobudniki za razvoj posameznih novih tehnologij in tehnološko zahtevnih izdelkov. Spreobrnjen model Na prvi pogled način delovanja tehnološkega sklada ne pomeni spreobrnjenega nekoč že preizkušanega modela akcije »tisoč mladih«, ki ni dal oprijemljivih rezultatov. Če se na kratko spomnimo, naj bi v tej trtek na 7807 pri 19 mio tolarjih prometa, v petek pa na 8040 (24,8 mio tolarjev prometa). Tudi v ponedeljek je njen enotni tečaj porasel (8750), prometa pa je bilo za 36,1 mio tolarjev. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 103905 porasel na 104024, ko je bilo za 10,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 104739 pri 11,8 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 105466 (4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 107842, ko je bilo za 18 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 113571 pri nekaj manj kot I akciji mladi nadarjeni diplo-20,9 mio tolarjih prometa. | manti nadaljevali akdemsko kariero v povezavi na eni strani z univerzo in na drugi s podjetjem in na ta način skozi svoj podiplomski študij in razvojni projekt poskušali prenesti do- Enotni tečaj delnice Probanke je v tem tednu nihal. 22. 3. je iz 20579 padel na 20529, ko je bilo za mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 20776 pri nekaj manj kot 13,5 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 20813 (skoraj 1,7 mio tolarjev prometa). " TONČKA BOZINOVIČ ločeno aplikativno znanje z akademskih ustanov v prakso. Tudi v tem primeru je drža- to v prvi vrsti °dvisno stoječe podjetniške ture v posameznih Dejstvo je namreč, ® gojno rečeno, v razviti in industrijskih bazeni $ Ijanski in mariborski); doživeli gosp01'3 predvsem veliki gosp04 ^ stemi, ostali brez dela vojni kadri, če ne prva na sestava, pa pre^J iz druge vodilne lin')e’ del teh delavcev, ki s« poslil, je začel z drob*, djetništvom proizvo t(. ritve. Ob tem ne sme $ mariti, da je v teh m va intervenirala s sredstvi, s financiranjem raziskovalcev in posameznih projektov. Žal je teh projektov v podjetjih zaživelo kaj malo. Vsebinsko gledano morda projekt ni zaživel zaradi tega, ker so ga več ali manj uspešno izkoristila velika podjetja, ki pa so že po svoji definiciji težko prilagodljiva za nove tehnološke izzive. Ne nazadnje izkušnje tržne ekonomije dokazujejo, da razvojno dinamiko predvsem visokih in zahtevnih tehnologij zagotavljajo predvsem mala in srednja podjetja. Po besedah ministra naj bi omenjeni sklad za učinkovit prenos aplikativnih raziskav v sfero proizvodnje finančno pomagal ravno malim in srednjim podjetjem. Vzporedno s tem naj bi torej ustvarjali tudi ustrezno podjetniško strukturo, ki je za tržna gospodarstva normalna. Teoretično gledano zadevi seveda ni mogoče oporekati, tudi na praktični ravni je to ena od poti, da se država aktivno vključi k vzpostavljanju omenjene normalne gospodarske strukture. Vprašanje pa seveda je, ali se bo ta struktura normalno vzpostavljala v celotni državi. To je seveda vprašanje, na katero je odgovor nikalen. Če pri pridobivanju sredstev iz sklada izključimo lobiranje in vpliv posameznih predvsem raziskovalnih institucij na dodeljevanje sredstev iz sklada, bo «^---------.---vCev ■ okoljih šlo veliko delaje drugim tudi iz te tenzivnih strok (nP'^bl^jd ka). V tem je torej P* obrobna okolja, ^ta ’ bregova Mure, 0 . obrobju. ^dijujGiU V pričojočem že opravljena P^^jetni^L sedanje drobne p° ) t>jlo C frastrukture, kjer J težni ■ tovljeno, da se ^ &< podjetnikov i°. , » račun proizvodne in stalnih vlagaj malo, lahko bi lajati prste dveh rok- v0fO''Ipo-prevzeti dveh razg gjd’J stra za znanost 0 i hinca. ki je pon .-evLj ; slabo vključenost %]d, šen koli razvojni p ({j 1 -j financira država- tani, e|p smo torej PonOXobju’V I smo že bili - na 0 „ja 0 ejr ; trenutku so ”! kje bo sedež ; Ja. premalo sp^ oba bregova Mu J z roba. J. > Dražja (cenejša) elektrika kova*1* Za porabnike električne energije je malce nepnea* ^ vejša podražitev, ki jo je odobrila slovenska vl’da' upo^op' odstotka višjo ceno elektrike, pri čemer naj bi vl (j pa P°L ii> rast cen industrijskih izdelkov v zadnjih mesecih. zla* no prilagajanje cen električne energije proizvodni*’’ Iej p0^ stroškom ekoloških sanacij energetskih objektov. Ml žitvi naj bi bila cena kilovatne ure aprila za gospod' Lcer pa odstotka nižja, kot je bila v preteklem mesecu, 'n eai. prehoda iz višje na nižjo sezonsko ceno. To PV^uic« v primerjavi z marcem v aprilu treba za mesečno po' -ovp’®^ Ijene električne energije in obračunsko moč odšteti r G 0JS gospodinjstvu, ki porabi 275 kW/h na mesec, za ‘ ^ manj denatja. vestnik, 31. marca 1994 stran 11 kulturna obzorja Otroške igrače iz Gane in Burkine Faso Zgodila se je Srečna Afrika na Ptuju! 10. m®. J rMStave, v ka-hh Miheličeve galerije svečana otvoritev omenj ... ku]turah 'wo so nas ob razmišljanjih o Slovencih in nee n tovanje ob Popeljali zvoki afriške glasbe v živo, ples m P«»P ''»pozitivih. “«a £ani koščka tega pla-a°Ma,« je leta' /tnskega Prof. dr Zn,,*1986 zaP>sal knjižni usn^8° šmitek v sv°ji svetov Tudi ?O Kllc dalin'h Stavnical^ ^P^POniF"®^ sl°’ Wv nePV 7 in razisko' Ssv«Jim d?n psklh kultur, P^stavo^ P°dlra mit m brskem itaVencih kot za' AvtorL I]udstvu. narh, geoSa-Ve ~ z8od°vi-2a>zbiS^ peda8°g-aV| ® delnic g°spa Porle, ki lordom ter^d Preboldom, no Paso, se xrpGano.in Burki-P°novno in skorai deset let * ^ko. Nie P°novno vrača Napote™ P^a popoto-? države K n^v^odni del a" in Egfp"1 v’ Ugando> Su-? prižne ILA Padaljevanju “'Afriki šaha?? po zah°d-bh ^! ln saheli-kMi predvkater™i je ^Faso m Gano in Bur- ima večina ^tavg, ki i^S°dkov P01ne 0 "^meva^T' ° predvsem nJej Sova”'3 '” neznanja. ?Tk° So° ponavadi . in supe™r-dVse® ne£ ° V naših očeh •p«?"1*"” “"““'P”«»' °bi črnec6 v Podstave se«tajale dok°ntlnenta so Alkeni« ^ »da ^ailen« ■ m° ničesar na-nedol- °dDadiSan,i iz < otroci >zde-gdkov,. najrazličnejših p!jnsk'SlsK ^ Pripravil v p teni bila Uzej '” ki je inLh ki°gled že /LJubljani; je na ogled okoli sto različnih igrač - mojstrovin afriških otrok. Pri vhodu v razstavo nas avtorica seznani z nekaterimi zgodovinsko obarvanimi informacijami. Gana je prva neodvisna Afriška republika (1957). »Navdušeni, panafriško usmerjeni voditelji so ime povzeli po slovi- tem kraljestvu Gana, ki je obstajalo od 6. do 13. stoletja na ozemlju današnjega Malija, Senegala in Mavretanije.« O Bur-kini Faso pa le toliko, da to ime v prevodu pomeni »dežela pokončnih ljudi«. Nato se seznanimo s surovinami in orodjem, s katerimi otroci izdelujejo igrače. Med surovinami lahko izpostavimo les rafijeve palme ter predvsem najrazličnejše odpadke kot npr. pločevinke, plastične vrečke, ponošena obuvala, izpraznjeni kemični vložki, papir, žica, guma ipd. Ta material otroci obdelujejo s kamni, starimi britvicami in noži. Izdelovalci igrač so fantje, stari med 5 in 15 leti. Na popotovanju po razstavi se najprej srečamo s kreativnostjo in inovativnostjo najmlajših, in sicer z vesoljskim vozilom, ki ga je izdelal iz lesa rafijeve palme in opank 6 let star fantek Kofi, ter z imenitnim avtomobilom iz pločevinke in koruznih storžev, izdelkom komaj 5 let starega Oseia Framponga Manse. Zelo priljubljeni so »kolešč-niki«, igralni rekviziti, kjer na daljši palici pritrjeno kolesce otroci potiskajo pred seboj. V mistični svet avtomobilizma nas popeljejo iz lesa rafijeve palme narejeni kamioni, osebni in športni avtomobili, avtobusi in vojaška vozila. Da otroci koketirajo z »moto realnostjo«, nas opozarjajo različni napisi na teh vozilih, npr. »Travel and see«, »Goods only«, »God is King« ipd. Med izjemno redke igrače avtorica razstave uvršča orožje. Zapisala je: »Thomas Wofi Freeman (14 let), ki je izdelal razstavljeni mitraljez, mi je povedal, da ga ima doma spravljenega pod posteljo, za primer, če bo potrebno braniti domovino.« Ganci so namreč že od nekdaj zelo borbeni in državotvorni ljudje. Med največje mojstrovine zagotovo spadajo iz rafijeve palme narejeni televizorji in radiokasetofoni. Tako je komaj 12 let star deček Abraham An-komah izdelal imeniten »Su-personic International«, kjer se ob pritisku na gumb »eject« odprejo vratca kasetofona, premika pa se tudi kazalec za iskanje postaj. Resnično never- »Naj pride tista ura, M pride tisti čas.. •« Tretji salonski večer v grajski kapel* Pesnica Svetlana Makarovič in pes M*lan Jesih Sveflan° ?e temna’ temna noč - na neb“ Č^ad sabo ^anri^?4^0^ zaznava (čuti) temino n^ poka ^ goril p ako rešiti ta svet, ki se gubi m ■ ^ ^ n* drobna Rešiteljica ~ p™" 'S tem. ko ?)a ni'' « N> Nadčlovek, Meja Oblast^ si RoRr) ^re)ema, jo tudi PRESEGA. Jesihtdoda. y obUi. ni Yeč nikdar mi ne prizadeni tcg , up« Salon vobkiub m groženj SAM iskal svoj tudi ‘o ŽTk' večeri so^zoper duhovno oholost Mladi s Vf\ečinL To je dobro. To bodri, kakor tbodast;8^.^11*1 zvezda naj bo 'e tišina* za ritem in Jesih ima pretanjen ob ** pogovorni, vsaka ^J.e&ovi soneti so pogosto presenc ) (Boga ni, te *anp’a tud* vratolomni, zdaj pesim ^ a »ko , k °, R"e ,mc,m> v pes^Jovem /S ’da poezija Zgublja Z .Hijantno poetsko površino pa ^vztr^6"1 pesn*$ke govorice v grajski kapeh ^'svv ne-^ & 'n nežno Pritrkava kapelski zv . ^ bomo Zna^eo«ku Ve6era kar zh’c s Pvtn4 M iezera prijazni ^er v va$° g°ro g'as Pos'a 1 od M^S ~ idejni oče salonskih večerov ugotavlja, da n’ s°boške uradne politike. Pes ^a noVo ^AltarL^6- »Če prideš sam, te usmr ' poglej na ^n, ki ^' PoS'ei na desno, kjer jablana cv Mak* Vrtnica cveti!« . „ v katerem Mešata V'ČeVa fasc’n*Ta v n)cJ 'astnem s °g - recita-'otn ki,V^3^' hlad in doneča retorika s pet* v B*' ie nalOt Vetrlč v Prav'j*ci Pap,rnat^m zdravilišče kt°ravsitP?čaTan večer, ki so ga omogoč • Sobo-'a ~ siv t0pUce’ ABL-trgovina, Izvršni svet SO Q W?Tetari3t za družbene dejavnosti m s^d< zgolj jetno! Fascinantne pa so tudi kokoši, ki jih v času velikonočnih praznikov izdelujejo iz plastičnih vrečk, žice in žarnice. Druga vrsta igrač je izdelana predvsem iz starih konzerv. Izdelki so tako dodelani in prepoznavni, da lahko brez najmanjšega napora ločimo znamke avtomobilov, pa tudi kamionov. 16 let stari Viktor je izdelal Renault 4, ki ima vgrajene celo amortizerje, da o odpiranju vrat niti ne govorimo. Igrače v Burkini Faso so narejene predvsem iz žice. Med paleto najrazličnejših koles lahko ločimo športna od turističnih, tista s pogonskim mehanizmom in tista brez njih. Prave bisere otroške kreativnosti predstavljajo različni mo- torji, narejeni iz pločevinke, špreja, verige za kolo, zračnice, žice ipd. Med njimi lahko prepoznamo enduro motor BMW R-80, ki ga je naredil komaj 11 let stari Osmane Dio-blo. Na ogled so tudi številne barvne fotografije pragozda, portreti otrok, fetišne duhovnice, asantskega kralja in tudi gospe Bibate iz Burkine Faso, nad katere lepoto so bili navdušeni številni mladi obiskovalci razstave... Na razstavi se lahko seznanite tudi z mojstri afriške glasbe, kot so Joli Musa Jawana, Bonbocar Traore itn. V knjigi vtisov je ogromno odmevov naših otrok na to razstavo, med katerimi bom v ilustracijo izpostavil le dva med njimi: »Noben od slovenskih otrok ne zna izdelati tako lepe igrače. Občudujem njihovo spretnost.« »Zelo so mi všeč njihove igrače in navade. Rada bi jih spoznala in šla k njim, se z njimi pogovaijala in postala njihova prijateljica.« Omenjena razstava pa ni le razstava o otroški ustvarjalnosti in igračah Gane in Burkine Faso, temveč tudi zanimiva zgodba o edinstveni zbirki na svetu, intimna zgodba o Sonji Porle, zgodba o slovenskih popotnikih in raziskovalcih neevropskih kultur, zgodba o srečanju dveh civilizacij in tudi razstava o Slovencih in njihovem odnosu do »daljnih svetov«. Lahko smo zelo veseli, počaščeni, ponosni in hvaležni, da se lahko - 39 dni - na tako svojevrsten in enkraten način soočamo z eno redkih tovrstnih zbirk na svetu, z drugačno podobo o Afriki in njenih ljudeh ter predvsem, kot bi dejala gospa in prijateljica Sonja Porle »da bi enkrat za spremembo nezadržano pomislili na Afriko z občudovanjem.« (S. P.) Spremljajoče dejavnosti ob razstavi, ki je na ogled v prostorih Miheličeve galerije na Ptuju vse do 17. aprila, temeljijo na različnih predavanjih o kulturi in načinu življenja v Afriki, na plesni animaciji (afriški plesi), otroci lahko v muzeju izdelujejo otroške igrače iz odpadnih materialov, vzpodbudili pa smo tudi akcijo zbiranja starih otroških igrač in iger. Vljudno Vas vabimo na ogled enkratne razstave, katere namen je pokazati, »kako pametni in originalni so afriški otroci; kako se lahko v vsaki, še tako nepomembni reči najde novo, še lepše življenje in kako daleč od resnice je prepričanje, da so revni tisti, ki jim primanjkuje materialnih dobrin.« (S. p ) ALEŠ GAČNIK Sobočanove in vaše župnije Dobro leto dni je Štefan Sobočan objavljal v Vestniku kronike o cerkvah in verskem življenju v naših krajih. .Spodbujeni z dobrim sprejetjem tega pisanja je gradivo predelal in ga dodatno opremil z najnovejšimi podatki ter pripravil za knjigo, ki ji je dal naslov Moja župnija. V teh velikonočnih prazničnih dneh jo že lahko kupite v župnijskih uradih in na upravi Vestnika v Murski Soboti. Knjiga ima podnaslov: Drobci iz preteklosti in sedanjosti cerkva in verskih skupnostih. Predstavlja katoliške župnije, vsaj v podnaslovu pa bi moralo pisati tudi Moja gmajna, saj piše tudi o evangeličanskih cerkvenih občinah. Bralec bo zvedel tudi vse o krajevnih cerkvah krščanske skupnosti binkoštnikov na našem območju. Knjiga predstavlja tudi baptistična, adventistič-na, židovska in Jehovova očestva, ki imajo sedeže v Murski Soboti, in reformirano cerkev v Motvarjev-cih. Vsebina knjige je torej ekumenska in živa, kot pravi uvodničar duhovnik Jože Vinkovič. Na koncu knjige so še navedeni pisni viri, po katerih bo lahko posegel bralec, ki ga kaj več zanima o posamezni cerkvi. Delno je te vire, zlasti pa Stopinje, uporabljal tudi avtor knjige Moja župnija, z ostalim svojim avtentičnim pisanjem (zlasti s tistim, ki je nastalo po pogovorih z župniki in duhovni- ki posameznih cerkva) pa je te vire dodobra obogatil. V knjigi Moja župnija je veliko tega, kar je bilo posamično odkrito, strnjeno opisano. Knjiga ima 58 poglavij, nekaj čez 300 strani in je bogato ilustrirana. Mojo župnijo je izdalo Podjetje za informiranje Murska Sobota. Dobro bi jo bilo imeti v teh dneh v košari s pirhi, ko boste hodili na obiske k sorodnikom in bližnjim. Primernejše velikonočno darilo boste težko našli, kaj šele za prihajo-če birme in obhajila. Pa tudi za vsakoletna proščenja,ko se obiščejo botri, krščenci in birmanci in je nevljudno, če so botri praznih rok. Za zeleni jezik (58) V nekaj zadnjih sestavkih smo želeli opozoriti na razloge, ki vodijo tvorca besedila k odbiri tujk. Vsaj bolj razgledani govorci in pisci pa pri tvorbi besedil upoštevajo tudi sporočilo (besedilno zvrst, njene značilnosti in zakonitosti) in naslovnika. Ker »nanizanka« o tujkah traja že precej dolgo, bomo v zvezi s tema dvema dejavnikoma navedli le nekaj načelnih stališč in priporočil. 2. Sporočila se med seboj razlikujejo že po t.i. prenosniku, tj. - na kratko - fizikalni dejavnik, ki omogoča prenos sporočila. 2.1. Glede nanj se jezikovna sporočila delijo na govorjena in pisana. V tistih govorjenih besedilih, ki so tvorjena sproti, je mogoče poleg drugih pomanjkljivosti (pravorečno odstopanje od knjižnega standarda, zamolki, miselni preskoki in mešanje, lomljenje skladenjskih vzorcev kot posledica tega...) dopuščati/tolerirati tudi pomanjkljivosti v besedju. V tem smislu smo lahko v govorjenem besedilu do kakšne tujke prizanesljivejši kot v pisnem. Tvorec slednjega ima možnost, da besedilo vsebinsko, jezikovno in slogovno pregleda in popravi, torej tudi tujko, ki se je prikradla v besedilo, nadomesti z domačim izrazom. Seveda pa relativno zahtevnejša sprotna tvorba govornih besedil ne sme biti izgovor in opravičilo za prekomerno ohlapnost, ki je pri naših govorcih vse preočitna. Tudi tukaj velja opozoriti na nujno stopnjo jezikovne kultiviranosti, ki se jo da doseči z vajo, vzpodbujano z jezikovno zavestjo in voljo. 2.2. Sporočila pa se med seboj ločijo tudi po svojem namenu in vlogi. Ko jih opazujemo s tega zornega kota, govorimo v slovenskem jezikoslovju o t.i. funkcijskih zvrsteh oz. funkcijskozvrstni delitvi besedil. Vsaka zvrst ima svoje jezikovne značilnosti, tudi besedne/leksikalne. 2.2.1. V praktičnosporazumevalnih besedilih, katerih namen je - kratko in poenostavljeno povedano - vsakodnevno sporazumevanje in obveščanje o vsakdanjih, nestrokovnih rečeh (npr. pogovor v družini, na ulici, telefonski pogovor, vabilo, obvestilo, televizijski in radijski spored, filmski spored, zasebno pismo, razglednica...) in za katerih jezikovni izraz je značilna preprosta skladnja ter vsem znano in razumljivo besedje, v teh besedilih vsaj na osnovni (prvotni) besedilni ravni ni razlogov za tujke. Le-te se pojavijo na drugotni, citatni ravni, ko se v osnovno besedilo vključujejo druge prvine. Pri tem je treba opozoriti na razliko med zasebnimi, nejavnimi in javnosti namenjenimi praktičnosporazu-mevalni besedili. Če so prva na besedni ravni odraz tvorčeve jezikovne in siceršnje duhovne higiene, pa so druga odraz ne le tega, ampak tudi splošnejšega jezikovnega (ne)znanja in (ne)kulti-viranosti. Seveda bi bilo bolje, če bi tudi v zasebnem pogovoru o filmu namesto žanrske oznake triler uporabili domačo besedo srhljivka, nedopustna pa je takšna tujka v filmskem sporedu, še posebej, če je le-ta sestavni del plakata, ki vabi na kulturne(l) prireditve v tednu kulture, kakor je bilo to z letošnjim »osmofebru-arskim« plakatom v M. Soboti. 2.2.2. V strokovno-znanstvenih zvrsteh in njim pripadajočih besedilih količina prevzetih besed, z njimi tudi sposojenk in tujk, narašča hkrati s strokovnim izrazjem, in sicer od praktičnostrokov-nih do strokovnih in doseže vrh v znanstvenih, v poljudnoznanstvenih nekoliko upade, o strokovno-znanstveni terminologiji in deležu tujk v njej smo pisali že v prejšnjem sestavku. Takratni poziv k iskanju domačih poimenovalnih rešitev tokrat velja tudi za praktičnostrokovna, predvsem uradovalna, poslovna in pravniška besedila. Njihovi tvorci poimenovalno nikakor ne sledijo hitro se spreminjajoči stvarnosti tako, da bi lahko bili jezikovno občutljivejši naslovniki zadovoljni. Daleč od tega. 2.2.3. Ne le sporočilno, tudi jezikovno najvplivnejša, najobčutljivejša, nagnjena k jezikovnim prehladom in okužbam, vendar hitro dovzetna tudi za pozitivne vzpodbude, so publicistična besedila, kakor nastajajo v sredstvih javnega obveščanja ali t.i. medijih. Vsak dan se lahko prepričamo, kako tvorci različnih publicističnih besedil ali žanrov (npr. komentar, ocena/kritika, izjava, reportaža, intervju...) oblikujejo t.i. javno mnenje. Raziskave kažejo, da se del naslovnikov zaveda delnosti in nepopolnosti medijske resnice. Toda mediji ne vplivajo na naslovnika samo neposredno s sporočilnostjo, »resnico« svojih besedil, ampak le-ta učinkujejo tudi posredno (praviloma se teh učinkov zaveda še manj ljudi!). Med temi posrednimi vplivi so tudi jezikovni. Številne jezikovne pomanjkljivosti so se razširile prav »s pomočjo« medijev. Tudi marsikatera nepotrebna tujka. Seveda nikakor nočemo vesoljne slovenske jezikovne krivde zvaliti na tvorce publicističnih besedil, katerih položaj je nemalokrat prav nezavidljiv. Kot posredniki dogajanj na različnih področjih (politika, gospodarstvo, kultura, znanost, različne stroke, šport...) so včasih relativno svobodni poročevalci (tudi jezikovno manj vezani, bolj »ustvarjalni«), kdaj drugič utesnjeni prenašalci sporočil (jezikovno zelo vezani na prvotno sporočilo), spet tretjič k objektivnosti težeči prikazovalci in povzemalci dogodkov. Razpetosti med to (tudi jezikovno) svobodo in nesvobodo, ki rodi marsikatero notranjo stisko, se nemalokrat pridružuje še časovna stiska, v kateri odbirajo »prve«, »najbližje« izraze, ki so pogosto manj ustrezni. Tudi tujke namesto domačih besed. Vendar ta dejstva ne morejo omiliti neposrednega in posrednega vpliva medijev na naslovnika. Prav zaradi tega nosijo tvorci publicističnih besedil tudi posebno jezikovno odgovornost. Velika večina se je - to smo prepričani - zaveda. Če bo ob vprašanju tujk temu zavedanju pridružena v prvem koraku distanca (pisna sredstva za njeno izrazitev so npr. narekovaji, kratica t.i., poševni ali od ostalega besedila kako drugače ločen tisk; v govoru posebna intonacija, z besedami izražena distanca...), v naslednjem pa še neprestana poimenovalna vaja v slovenščini, bo za uresničitev rečenice Vaja dela mojstra precej možnosti. FRANCI JUST kulturni koledar Razstave RADENCI: V galeriji muzeja Radenske razstavlja slikar Jože Horvat-Jaki. Razstava bo odprta do 1. maja. MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure na ogled razstava slik Alojza Eberla. V četrtek je odprta tudi popoldne od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate razstavo skulptur in konceptualne umetnosti Krešimirja Novaka, ki jo posreduje Center za kulturo Čakovec. Odprta bo do 4. aprila. RADENCI: V razstavnem salonu galerije Mcdikoss je na ogled razstava slik Mire Petek in Danila Plohla. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda razstavlja slikar Vladimir Geršak, član društva likovnih umetnikov iz Celja. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je na ogled razstava Književno delo Josipa Jurčiča (ob 150-letnici rojstva). Odprta bo do 22. aprila. Do 15. aprila pa je na ogled tudi razstava odpisanih knjig, ki je namenjena predvsem bibliofilom. LENDAVA: V gradu je na ogled razstava Znane osebnosti županije Zala. Lahko si ogledate tudi stalno razstavo del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij in freske Zoltana Gaborja. Prireditve MURSKA SOBOTA: V grajski dvorani bo 5. aprila ob 17. uri lutkovna predstava z naslovom Kam pa kam, kozliček. stran 12____________________________________________________________________________________________________vestnik, 3tmaj^S lokalna samouprava 2J2L Kaj so pokazali popravni izpiti? Tudi ponovljeni zbori občanov v Pomurju dokazujejo, da občani bolj malo vedo o prihodnji lokalni samoupravi. Zato tudi ne preseneča, da so bili zbori občanov ponekod slabo obiskani in da ponekod niso dosegli niti enoodstotne udeležbe volilnih upravičencev. Del krivde je gotovo pri pristojnih državnih organih, smo slišali marsikje. Ker je zakonodaja na tem področju izredno pomanjkljiva in ohlapna, za nameček pa še precej kasnijo v tistih vladnih resoijih, kjer naj bi pripravili potrebne zakone, tudi o financiranju prihodnjih občin, se ne smemo čuditi določeni pasivnosti ljudi. Slišali pa smo tudi vprašanja, kdo bo poravnal stroške zborov občanov in kasnejših referendumov, čeprav naj bi bilo v proračunski vreči za vse slovenske občine predvidenih okrog 900 milijonov tolarjev. V Banovcih so za Veržej Tako so se odločili na ponovnem zboru občanov Banovec. Od 69 volilnih upravičencev jih je namreč 52 tajno glasovalo za oblikovanje referendumskega območja Veržej, 16 pa za občino Križevci pri Ljutomeru, medtem ko se en občan ni opredelil. Tako so v tem kraju ljutomerske občine opravili popravni izpit, saj je bil prvi zbor občanov, na katerem se je 21 krajanov odločilo za občino Križevci pri Ljutomeru, 16 pa za Veržej, neuspešen. Sprva je kazalo, da se bo zgodba iz 3. marca, ko naj bi glasovalo tudi nekaj posameznikov, ki niso imeli volilne pravice, ponovila v četrtek zvečer, ko so v pretesni dvorani vaškega doma v Banovcih sklicali vnovični zbor občanov. Čeprav je predsednik Skupščine občine Ljutomer Mirko Prelog uvodoma skušal pomiriti razgrete duhove, se je sestanek kmalu sprevrgel v kraval in razna natolcevanja. Med drugim so nekateri opozarjali na določeno nepravilnost postopka pri prvem občnem zboru, saj naj bi manjkala tudi podpisa dveh overiteljev zapisnika. Kot je navedel eden od domačinov, so takrat izpadli kot »butli«, pripombe pa so imeli tudi na takratno tajno glasovanje. Marsikaterega navzočega je ob raznih obtoževanjih spreletelo neugodno občutje, saj bi se nenehno kreganje lahko sprevrglo v neželeno smer. Kot je pravilno dojel eden od raz-pravljalcev, med njimi je bilo tudi šest članov občinske komisije za lokalno samoupravo, so taka kreganja za oslovo senco povsem odvečna. »Vsi bi bili radi veliki, v resnici pa bomo vsi skupaj majhni in šibki, zato bi morali najti povezovalne dejavnike med Veržejem in Križevci pri Ljutomeru,« je bilo slišati. Kaže, da je bilo to opozorilo dovolj tehtno, saj so na koncu vendarle zmagali ljudje »dobre volje«. Pobuda, da bi v Banovcih čimprej ustanovili novo turistično društvo, kajti sedaj denar odteka v razvitejši Veržej, je bila sprejeta z gromkim aplavzom. O Kamovcih v državnem zboru Na ponovljenem zboru občanov v Žižkih so se končno vendarle odločili, da se priključijo prvotno predvideni občini Črenšovci, ne pa k občini Lendava, za kar so glasovali na prvem zboru občanov v Žižkih. Se naprej pa ostaja odprto vprašanje uvrstitve naselja Ka-movci, ki bi po predlagani strokovni razdelitvi referendumskih območij moralo spadati k novonastali občini Dobrovnik. Na ponovnem zboru občanov, ki se ga je udeležilo le osem krajanov, so se namreč odločili, da se raje priključijo novi občini Lendava. Tudi v tem primeru bo moral zadnjo besedo izreči državni zbor. »Na željo občanov Bunčan, Banovec, Grla-ve, Krištanec in Šalinec, ki so glede na zdravstvene potrebe, faro in zadrugo vezani na Križevce, smo imeli več informativnih sestankov. Na njih smo jim predstavili vizijo razvoja Križevec in celotnega Murske polja, vključujoč Veržej, kje bi lahko ustanovili številčno močnejšo občino s približno 5 tisoč prebivalci. Ne da bi pri tem karkoli jemali Veržeju, smo naleteli na močan odpor, čeprav nismo delali nobene propagande, kaj bi lahko pridobili z ustanovitvijo takšne občine. Predstavili smo le skupne gospodarske usmeritve, saj je dejstvo, da so potencialne kmetijske možnosti še premalo izkoriščene. Zato smo bili neprijetno presenečeni, da je po opravljenih zborih občanov za referendumsko območje prišlo do akcije podpisovanja v Banovcih. S tem so hoteli razvrednotiti rezultate glasovanja na prvem zboru občanov v Banovcih, kjer se jih je 21 opredelilo za občino Križevci pri Ljutomeru, 15 pa za občino Veržej. Hkrati smo pričakovali, da se bodo tudi v Bunčanih opredelili za občino Križevci pri Ljutomeru, vendar je bila odločitev krajanov drugačna, kar spoštujemo. Čas pa bo pokazal, da so prevladali osebni in lokalni interesi vodstva KS Veržej, ki ni zastopalo interesov svojih prebivalcev. Pri tem so celo poskušali diskreditirati predsednika sveta KS Križevci pri Ljutomeru Slavka Lovrenčiča, češ da je delal brez vednosti KS Veržej,« je v posebni izjavi za Vestnik povedal član ljutomerske občinske komisije za lokalno samoupravo in poslanec DPZ-ja občinske skupščine mag. Pavel šerc. V Apačah dvomljivo zbiranje podpisov V gornjeradgonski občini ostaja še naprej sporen primer Apač, o katerem naj bi se izrekla arbitražna komisija pri državnem zboru. Zgodilo se je namreč, da v Apačah ni bilo vnovičnega zbora občanov, ampak so zbirali podpise. Teh je bilo v Krajevni skupnosti Apače, pri čemer niso upoštevani tudi Lutverci, kar 728. Ker so se v marsikaterem gospodinjstvu odločili, da v njihovem imenu podpiše ustrezen dokument zgolj en posameznik, ne pa vsi, je zadeva seveda vprašljiva. Zanimivo je, da so se z zbiranjem podpisov odločili za priključitev k občini Gornja Radgona, ne pa za svojo občino Apače, kar jim je bilo sicer ponujeno. Zdaj je torej znano, da bodo imeli v zdajšnji gornjeradgonski občini po novem tri referendumska območja oziroma nove občine. Največja bo občina Gornja Radgona s 13.185 prebivalci v 50 vaseh. Vanjo sodijo krajevne skupnosti Gornja Radgona, Črešnjevci, Apače in Stogovci ter del krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci. V novonastalo občino Radenci s 23 vasmi in 5.605 prebivalci pa bi poleg krajevnih skupnosti Radenci in Kapela zajeli še naselje Očeslavci iz Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci. Za referendumsko območje Videm ob Ščavnici se je opredelilo 2.863 prebivalcev iz 26 vasi. Večinoma gre seveda za območje sedanje Krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, poleg tega pa še za Grabonoš iz KS Spodnji Ivanjci 1DJ^ iz sosednje ljutomerske Zdaj že 22 murskosoboških $ Če smo še omenjali, da bov^^ skosoboški občini ka -orf referendumskih °b® ma občin, se je P°P°“ J občnih zborih število^ za dve. To torej po®6« imeli v največji P°® m ^ ni po novem 22 Poleg že nanih opre janov za nove občin ^ novi referendumski pojavili še Šulind ® ^ Tako naj bi novona ® ^ no Čepinci sestavlj Budinci in Markove - ff ko je odločeno, da se J čarovci pridružili ^ Puconci, Poznan® v kovcem, RatkoVd ^ rendumskemu Fokovci in ne k . pa * cem. Po pričak®, J o0'' krajani Bogojine. rf Moravskih Topi®, , tudi vnovič zedini Ljjiif ža nove občine Bog J s0 nega imena, Čep« isto referendum5 j ofer To bo gotovo še en a, poslance državneg j| bodo tudi v tem SP jo^ meru moraliizteč1 p* J do. Najbolj razdegM ostali v Radovohi^jiu« no nihajo med Bo ^ dom. Svojo obči imeli tudi v Š^jjaN ; Pogovor s pomočnikom generalnega direktorja PTT-podjetja Slovenije Zoltanom Severjem »Pošta bo javno podjetje, telekomunikacije pa delniška družba« Od temeljite reorganizacije, ko se je prejšnjih devet regionalnih PTT- podjetij, med njimi tudi v Murski Soboti, združilo v PTT-podjetje Slovenije, je minilo pol leta. V tem času so nastale poslovne enote, katerih osrednji sedež je v Ljubljani. To pomeni, da je prišlo do močne centralizacije poštne in telefonske službe. Zato se že pojavljajo določeni pomisleki glede nadaljnje usode predvidenih naložb na posameznih območjih Slovenije. O teh in drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali s pomočnikom generalnega direktorja PTT-podjetja Slovenije Zoltanom Severjem, ki je na čelu poslovne enote v Murski Soboti. »To so za nas zelo velike spremembe. S 1. oktobrom 1993 je uvedena nova organiziranost, kar pomeni, da je od takrat minilo že pol leta. Organizirali smo se na osnovi vladne uredbe. Po njej smo zdaj vključeni v ministrstvo za promet in zveze, imenovan pa je tudi 9- članski upravni odbor, v katerem so le trije člani iz ptt-sistema, in sicer predstavnika poštne in telekomunikacijske dejavnosti ter reprezentativnega sindikata. Upravni odbor na čelu z generalnim direktorjem sedaj vodi podjetje ter devet sektorjev in poslovni sekretariat za trženje. Tako so ukinjena vsa regionalna ptt-podjetja in je ustanovljeno PTT-podjetje Slovenija, vsa prejšnja ptt-po-djetja pa so dobila status poslovne enote. S 30. septembrom lani smo opravili tudi zaključno bilanco, čemur radi pravimo zgodovinska bilanca. To smo namreč skrbno shranili, kajti iz nje je jasno razvidno, kaj smo opravili v minulih 32 letih delovanja. Ker vemo, da ni nič večno, je ob morebitni drugačni reorganiziranosti zelo pomembno, kakšna sredstva imamo na voljo. Pri tem naj povem, da smo prvih devet mesecev lani zaključili pozitivno. Zdaj je narejena skupna bilanca za PTT-podjetje Slovenije in tudi ločeno za posamezne poslovne enote. Skratka, delovati bi morali kot profitni center, kar bo seveda odvisno od lastnega uspeha.« Kaj pa naj bi konkretnega prinesla predvidena ločitev poštne in telekomunikacijske dejavnosti? »Ta zadeva se šele pripravlja. Že lani smo se pospešeno pripravljali na ločitev poštne in telekomunikacijske dejavnosti. Tako imamo pripravljena koncepta zakona o pošti in telekomunikacijah ter druge ustrezne predpise. Do te spremembe bo prišlo 1. januarja 1995. Medtem potekajo tudi lastninski procesi in je bil sprejet zakon o javnih službah, ki opredeljuje privatizacijo in lastninjenje družbene infrastrukture. Za pošto je predvidena ustanovitev javnega podjetja, ki ga bo vodila vlada. Tudi telekomunikacije bodo sprva javno podjetje, kasneje pa bodo postale javna družba in se potem spremenile v delniško družbo. Tako se bo kapital lahko zbral od občanov, drugih firm in od tujih partnerjev prek večjih dobaviteljev opreme. Pri tem bodo nekatere telekomunikacijske dejavnosti monopolne, kar po- PRIHODNOST TELEFONIJE - Pomočnik generalnega di-rektoija PTT-podjetja Slovenije Zoltan Sever si veliko obeta od razvoja sodobnega telekomunikacijskega sistema. meni, da bodo državne, za druge rezervirane storitve pa bodo lahko dobile koncesijo tudi druge organizacije zunaj ptt-podjetja.« Ali ob tej centralizaciji zadev v Ljubljani ni bojazni, da ne bo možno uresničiti vseh načrtov, ki ste jih sprejeli v prejšnjem PTT- podjetju Murska Sobota? »Na to centralizacijo gledam z dveh plati. Če je politika v tako majhni državi, kot je Slovenija, naravnana, da gledamo skupni interes od Hodoša do Breginja ne glede na gospodarske in druge potrebe, je takšna organiziranost najbolj smotrna. Če pa bi v upravnem odboru, podjetju in vladi prevladali ozki lokalistični interesi in bi v ospredje postavljali zgolj mednarodne potrebe in bi se obrobje zanemarjalo, je to lahko škodljivo. Pri nas finančni kapital zdaj ne kroži, kar je določen izpad. Vse to pa vendarle ne bi smelo ogroziti uresničitve naših planskih dokumentov, s katerimi smo uspeli uveljaviti naše interese. Poleg tega je predvidenega v te namene več denarja, kot je ekonomska moč slovenskega ptt-ja. Seveda pa bo potrebno še veliko angažiranja, dokler se ne bodo določene naložbe uresničile. Pri tem nimam občutka, da bi bili v okviru PTT-podjetja Slovenija glede tega prikrajšani. So pa tudi druge težnje, po katerih naj bi bilo poslovnih enot v Sloveniji preveč in da bi morali nekatere med njimi ukiniti. Doslej smo uspeli take težnje izničiti. Po drugi težnji, ki jo podpiram, pa naj bi pri nas ustanovili javni holding. Vanj bi se poleg poštne in telekomunikacijske dejavnosti združevale še poštna banka, mobitel in srednješolski center za ptt-dejavnost, ki naj bi prešel v višješolski zavod. Prednost tega je, da bi se poslej vodila skupna politika, hkrati pa bi bila to dobra povezava med vlado in ptt-sistemom, da ne govorim posebej o denarnem pokrivanju zadev. Če do tega ne bi prišlo, je dogovorjeno, da bi v naslednjih petih letih telekomunikacijska dejavnost pokrivala tudi poštno dejavnost in financirala njen razvoj.« Zanimivo bi bilo zvedeti, kolikšno je število telefonskih priključkov v Pomurju v primerjavi s slovenskim povprečjem in tudi njihova cena? »To je zelo kompleksno vprašanje. Po številu telefonskih priključkov smo še vedno na repu. Tačas imamo več kot 23 tisoč telefonskih priključkov, kar je skoraj 18 telefonov na sto prebivalcev. V letošnjem letu predvidevamo, če bodo uresničene naložbe, da bi lahko dobili še okrog 3 tisoč telefonskih priključkov. To pa verjetno ne bo uresničljivo, ker se zapleta pri vladnem predlogu za povečanje cene telefonskega impulza in dodatnega znižanja cen telefonskega priključka. Zapleta pa se tudi nasploh pri financiranju te dejavnosti. Naše cene telefonskega priključka so med najvišjimi, seveda tam, kjer so tehnične možnosti. Pri tem smo upoštevali povprečje in vsi pod enakimi pogoji dobijo telefon. Na Goričkem se pospešeno polaga optični kabel, s čimer bo omogočena povezava med šestimi telefonskimi centralami in vo-zliščno centralo v Mačkovcih. Uvajamo pa tudi številne nove centrale z digitalnim sistemom, kar je dobra osnova za vključevanje novih telefonskih naročnikov. Naša cena je zdaj 190 tisoč, 250 tisoč in tudi 300 tisoč ter 350 tisoč tolarjev za telefonski priključek, kar je odvisno od tega, na katerem območju se le-ta gradi. Kako nadomestiti ta vlaganja? To je možno delno z akumulacijo, zato je predvideno, da bi se bistveno povečala cena telefonskega impulza, in s posojili. Poleg tega računamo na izdajo obveznic, najetje mednarodnih posojil in druge vire.« Kakšni pa so sicer načrti za letos? Letos želimo povečati zmogljivosti digitalne centrale v Murski Soboti, predvsem z medkrajevnimi povezavami, kar je potem osnova za napeljavo te- lefonije drugod-jemo, da bi centralo v Mačk stC šest izpostavljen^ v Gornjih Pe®0'^^ cih, Šalovcih. ®r Rogašovcih. Te c vezane z oP^Jjniisl digitalnimi pren z optičnim kablo®^ zani z Mursko ,^11^ j« način bi lahkl? Lov. tisoč novih ' odvisno od. za Tudi Puconce bo«®^ z optičnim bomo povsod, 0utr/ zali zanimanje. J Za radiorelejni sis e jn grafsko ogrože ,eI)0‘W|)j| območja je p« , lijonov tolanet« k, bi zamenjali/ %ril'' J! brovniku bi j° po davski občim P fjet-ff projekt v zamenjali cent ‘,.aplo0’ V zali z optičnim k^ pfi talnim P^^adiL^ nameravamo poštno in te .e J11 zgradbo. Na ljut Ji A močju smo zame ^p® / v Križevcih P® jjat^V v Veržeju PaAis%ft ne prostore. “ -0 p°’jM Ijamo na prostorov s P° dejo® munikacijskim z of / Nedelji. Ta kablom p°ve v Ljutomeru. ‘ jos!" J1 bo dobilo nov g>‘ in boljšo pove ^, rom. fonske poveza .jp v K ju in Gibim-)aOiJ^ občini pa smo J Ta velik del P° Sali^J v Apačah zam Lefo0 priključili nov ročnike. stavbo v Vld 0 projektirahno Z / v Spodnjih. centralo p® NeL P^ nove telefo® k gimM v Hercegovščak jpCili j^c) Panonka Pa v j čujemo novo jg? sko stavbo.« jjjL^ vestnik, 31. marca 1994 stran 13 vestnik Pomurska investicijska družba zbira certifikate prebivalcev občin Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. naložbo certifikata v POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO postanete lastnik deležev več podjetij z obeh strani Mure. Takšna naložba je varna in donosna, hkrati pa skrbi za vsestranski razvoj naše regije. Pomurska Investicijska Družba naložba v domači kraj 32-740^“ s*8 banke že lahk0 na p°sebnih Okencih Pomurske investicijske družbe oddate certifikate v hrambo: PE MURSKA SOBOTA 32-710, eksp.Beltinci 42-039, eksp. Kidričeva 32-710, eksp. Št. b°RNjA Radgoc Lendavska 21-606, eksp. G. Petrovci 51-245, eksp. Grad 53-015, eksp. M. Toplice 48-694, agen. Rogašovci 57-005, agen. Kuzma 55-159, PE LJUTOMER 81-084, eksp. Križevci 87-390, PE _ A 61-050, eksp. Radenci 65-050, agen. Videm ob Ščavnici 68-009, agen. Apače 69-402, PE LENDAVA 76-121, eksp. Turnišče 72-021, eksp. Črešnovci 70-303, eksp. Dobrovnik 79-291 skla^o tV*D^VA’ po' pA, in č|enorn Statuta podjetja Nafta Lenda-Z o K'®pom 21. redne seje delavskega sveta ^PiSuje dpT delovno mesto Podjetja J ava po- -^.^ati sPlošn'h z zakonom predpisanih pogojev - ^9?li družboslovne’ strokovno iz°brazbo tehniške, ekonom-' tig^ j ani PS* 'e* delovnih izkušenj v podjetjih ali zborni-na ^avi Prito °r9?n'zacijske in upravljalske sposobnosti, sr>^adalinii ra^01 koncePt programa dela in svoja gledanja - ob^' Probl^ P°d^a ter trenutnega reševanja tržnogo-nemški e enega lu|6ga sve’ov"®9 Jeiiavitve statusne sPfsmemh? da' bo imenovan za štiri leta oz. d° in zakonu o last-^he Podjetja po Zakonu o gospodarskih družbah m *««. ssrssiS* • ~h 00 " ° ^S^tehal - odo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku Podjetje _ _ no Murska Sobota, Industrijska 11 Delavski svet podjetja razpisuje v skladu z 71. čl. Statuta delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjuje še naslednje: - da ima najmanj višješolsko izobrazbo biotehniško-živilske, kemijske ali ekonomske smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu, kjer je bilo potrebno samostojno voditi delovni proces in poslovanje v žitnopredelovalni dejavnosti, - da je pri svojem prejšnjem delu dosegel pomembne organiza-cijsko-vodstvene uspehe. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta oz. do uveljavitve statusne spremembe podjetja v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in lastninskem preoblikovanju podjetja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Podjetje Mlinopek M. Sobota, Industrijska 11 - z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. SGP POMGRAD ABI SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o. TRGOVINA tel. 42 474, 42 403 Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: betonske cevi od 0 12,5 do 0 250 premera, betonska opeka, goveje in svinjske rešetke, vinogradniške sohe, vse za ureditev okolice... Prodajamo pa tudi ves drug gradbeni material ter termo- in. hidroizolacijski material: - tervol-trdi - stiropor - bitumenske trakove že od 232,60 SIT/m2 že od 69,10 SIT/m2 - lepenko že od 2.188,00 SIT/zvitek Posebno ugodne možnosti plačila. MATERINSKI M PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! ZDRUŽILO NAS JE SREČNO NAKLUCJE VEZEJO NAS VARČNOST, VARNOST IN ZANESUIVOST... DOSLEJ SAMO PRI NAS PRODALA 2.000.000 ( da, prav sle prebrali, dva milijona! ) METROV DIMNIKOV. ZAKAJ? JASNO, ZA MODERNA KURIŠČA MODEREN DIMNIK! SAMO ATESTIRANE DIMNIKE »oM^f, MED NJIMI PA NOVOST - POLNO IZOLIRAN »s>M r se plazi, mucke drw in včasih lenari. Rad se z Žogo igra in po polju caplja- , ČUŠANIM^ 0 ljubezni Ljubezen je najlepb f ki pušča globokosj, rM, Usuje se naenkrat kdo'f da strese te kot mraz-In vsak nov dan iz zlatih sanj je stka ^ m vsaka noč je po^ ' ( Vse to ljubezen je za^ J NATAŠA CUNK, ^^ Moja pomladna tiščanja Prišla je pomlad. Narava se je prebudila; ptički so zapeli, mi pa smo zašli globoko v pomladno razpoloženje. Ljudi pomlad različno razganja, za nekatere pa je to čisto normalen čas. Sošolke mi govorijo, kako stojijo v soboto in nedeljo pred ogledalom in si zlijejo po sebi vse mogoče deodorante, se »fleckajo« s kričečimi šminkami in... Tudi jaz to počnem, ampak ne toliko. Zame je največji užitek, ko torbo pa zvezke vržem v kot in se lepo zlegnem na kavč. Včasih rečem prijateljici: »Vaj, gnes se mi pa tak nika ne da. Znaš, pa nej ka bi bila trudna, tak san ful tanjana...« Drugače pa se mi zdi pomlad zelo privlačna. Najlepše je, kot te kak »fejst« fant zapeljivo pogleda, ti pomežikne, se ti nasmeji, se te rahlo dotakne... SANDRA SVETEC, 4. a OŠ I M. Sobota Meda raketa Pri nas imamo metlo, ki sama pometa zjutraj in zvečer. Medtem poplesuje po kuhinji in hodniku ter si prepeva najrazličnejše viže. Včasih se vrti tudi po dvorišču, tako da morajo vse kokoši in muce zbežati k sosedovim. Ob dvanajstih pa se pogleda v ogledalo, poravna »dlake« in zdrvi skozi vas kot raketa. Na največjem hribu se ustavi, zaživižga in pokliče še vse vaške pse, da ji izpulijo nekaj »dlak«. Ko ji to začne presedati, pa odfrči s tako hitrostjo, da ji še oko ne utegne slediti. Pomlad brez ptičjega petja (Upam, da nekega dne ne bo tako, kot opisujem) Novo jutro. Še en šolski dan. Vstanem in kot ponavadi najprej pogledam na koledar, ki je na mizi blizu moje postelje. 21. marec! Ta datum me na nekaj spominja. Seveda, to je prvi pomladni dan! Upam, da bodo vsaj sedaj priletele kakšne ptice pevke, ki jih že ves mesec nisem videla in slišala. Oblečem se, obujem, si obesim na rame šolsko torbo in se odpravim na avtobusno postajo. Tako tiho je; ura na roki mi kaže pol osmih. Čudno, ptičk še vedno ni. Tudi zrak se mi zdi nekam čuden. Tovarn ni v bližini. Le od kod ta vonj? Seveda, izpušni plini avtomobilov! Le kako lahko tudi jaz sodelujem pri tem? Zakaj se ne vozim s kolesom ali hodim peš? Počutim se kot zločinka. Vrnem se domov in se odpeljem v šolo s kolesom. Pridem tja. Tišina. Vsi učenci čakamo, da bi zaslišali vsaj en čiv, čiv, čiv..., a od nikoder nobene ptičke. Naenkrat pa zaslišimo lepo petje, ki pa takoj zamre, med nas pa prileti nekaj majhnega. Oh, to je tisti ptiček, ki je malo prej tako lepo zažvrgolel! Onemel je zato, ker se je zastrupil. Kako krut jS ta svet! Saj bomo zaradi onesnaženosti kmalu vsi pomrli! »Ej, pol sedem je že, zbudi se, v šolo moraš!« sem prepoznala mamin glas. Torej sem na srečo vse to le sanjala. JASMINA PAPIČ, 7. b OŠ I M. Sobota Mama Prvih korakov si me ti naučila, varno po svetu si me za roko vodila, tudi takrat, ko sem spregovorila: »Mama.« Rada si na moja otroška vprašanja odgovorila, nisi me od sebe podila, saj si me ljubila, to si le ti lahko storila, draga mama. Enkrat mi boš vse oprostila, kar sem ti žalega storila, moja draga, edina mama. MATEJA Rff&fiii! Človek človeku volk? MATEJA MOLEK, 4. r. OŠ Spodnja Ščavnica Labodi v naši gramoznici Od nekod so prileteli štirje labodi. S tovarišico smo jih šli gledat. Prinesli smo jim tudi koruzo. Ko so nas zagledali, so priplavali k nam. Vzeli smo koruzo in jim jo metali v vodo. Veseli so se potapljali in jo zobali. Med sabo so se nekaj sprli in odplavali na drugo stran gramoznice. Naenkrat smo jih zagledali, kako so tekli po vodi, se spustili in se začeli drsati. Rekli smo jim, da so vodni smučarji. Za zahvalo, ker smo jim prinesli koruzo, so nam pripravili predstavo. Bilo je zelo zelo lepo. DOMEN BALAŽIČ, 2. b OŠ Dokležovje Pulover pripoveduje Sem rdeč pulover. Nosi me Sabina. Nekaj let pred tem pa sem bil pri Klavdiji. Včasih moram biti po ves teden v omari. Takrat mi je strašno dolgčas. Lepo pa mi je takrat, ko me Sabina obleče in me nese v šolo. V njej opazujem otroke pri pouku. Ko prideva s Sabino domov, me sleče. Včasih me lepo zloži, včasih pa ne. Takrat se njena mama krega. Ko hodim takole nekaj dni v šolo, pa me vržejo v pralni stroj. Po dobri uri pranja me vzamejo ven, posušijo in dajo spet v omaro. In tako zopet čakam Sabino, ko me bo vzela v šolo. SABINA ŠIJANEC, 2. a OŠ Videm ob Ščavnici Časi se spreminjajo. Orožja, ki jih zdaj poznamo,s nekoč tuja. Tudi nasilja niso poznali. zd3!^ V Sloveniji še pred nekaj leti nismo poznali nasuj > v v* hitro narašča tudi v naših krajih. Drugod po sV nj državah, so nasilje poznali že veliko prej, vendar razširjeno kot danes. Vojske držav, kot so ZDA,r in tudi nekatere zahodne države, imajo že takšna or J . uničijo svoj lastni planet. .• ^i V Sloveniji je že toliko časopisov in drugih z^^o31 vsak dan, da bi ljudje lahko zanje zapravili eno poVP ^ da3"’ no plačo. V vsakem od teh časopisov in revij pa Je j strani samo o nasilju. pfiStt M Ljudje se pobijamo zaradi malenkosti. Kaj <5® up?*® svetovna vojna? Potem bodo nekatere države za svoja skrivna orožja, razultat pa bo verjetno smrt f zna ^^ ce vseh ljudi na Zemlji. Uničena bodo vsa m°devOin3 svetu, vse hiše bodo porušene. Upajmo, da se jjfilavLti čimprej končala, da se v najhujšem primeru ne bi ra posiH5 nijo in druge evropske države in da se zaradi vojn® . začela tretja svetovna vojna. in jt- Ali je naše upanje upravičeno? Mar se bomo sos $ Iji med sabo pobili. Verjetno bo tako, samo vpr ^ ril* “* MARJAN^” Majhna sem bila . Mama mi je povedala dogodek iz otroštva- ^(opi^ dopolnila dve leti. Pri umivanju sem mamo vso P {'o Komaj me je zavila v plenico, že sem se izvila .Jpo je strigla nohte na eni nogi, sem jo z drugo udari ^oIjCn Ko me je hotela uspavati, sem kričala na vse gr je prišel spanec in mi zaprl oči. MAJA KOVAL* jV» Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega vprašanja je knjigarna in papirnica Dobra knjiga iz Murske Sobote. Nagrade pošiljamo po pošti.) Pri 27. vprašanju ste imeli možnost ugibati, kaj so prej izumili: šivalni ali pisalni stroj. Nekateri ste, kot kaže, tako tudi storili. Kar bo, pa bo. No, to bi seveda lahko preverili tudi v kakšnem leksikonu. Pravilen odgovor je: Prej so izumili šivalni stroj (leta 1755, pisalni stroj pa poznamo šele od leta 1923). Pri žrebanju pravilnih odgovorov pa sta imela tokrat največ sreče KAROLINA IN DENIS ŽNUDERL s Plitvičkega Vrha. Čestitamo! KUPON št. 29 Ali veste, kje je Prepovedano mesto? Odgovore pričakujemo najkasneje do srede, 6. aprila. K našemu naslovu (Uredništvo VESTNIKA, Slovenska 41, 69000 M. Sobota) pripišite še »ALI VESTE«. Ura pripoveduje V neki mestni trgovini je bilo mnogo ur. Med njimi sem stala tudi jaz na polici in čakala, da me kdo kupi. Nekega dne se mi je želja izpolnila. Prišla je Janezova mama. Najprej me je malo ogledovala, kmalu pa me je vzela in dala v košaro. Potem me je pri blagajni plačala. Dala me je v vrečko in odnesla domov. Doma sem prvič videla Janeza. Vesel je govoril: »Kako lepa rdeča ura, prava budilka. Gotovo me bo zjutraj zbudila!« Tako je bilo. Jaz sem ga vsako jutro budila. Toda Janez se je name jezil. Zazehal je in si pokril glavo z vzglavnikom. Tako so minevali dnevi, dokler se ni zgodilo nekaj hudega. Janez se je z mano igral in padla sem mu iz rok na tla. Janez je hitro pobral vse koščke. Potem sta šla z mamo k urarju. Janez si je dobro ogledoval njegovo natančnost, ker je upal, da bo drugič tudi on znal sestaviti uro. Ampak mama mu je rekla, da ne bo vedel, ker je mnogo majhnih koščkov. Kmalu je bila ura popravljena. Potem me je Janezek odnesel domov in me postavil na nočno omarico, kjer sem še zdaj. Brezvezen dan Ko sem odprl oči, sem še malo poležal. Ker pa je bil že dan, sem hitro smuknil iz postelje. Pogledal sem, če bratec še spi, kar se je le malokrat zgodilo, in odšel v dnevno sobo. Tam so že odmevali zvoki, ki so prihajali iz televizijskega aparata. Pogledal sem na uro in ugotovil, da imam do začetka počitniškega programa še čas. Hitro sem pojedel zajtrk. Po njem pa se je začela »televi- MATEJA HEINDLER, 2. raz. OŠ Kuzma Dinozavri Dinozaver je živel, vse pohrustal vse uničil, več ne živi, zapustil je le sledi. JERNEJ FERENČAK, 3. raz. OŠ Odranci zijomamja«-z bratom buljil’ * oi > napravo. Seve^/ega )*' mojega mivanja posod so86.^ sem pokukal j3a Tam smo i£ra' mi f ali pa se P°s ® :6 r«3 škim igricam- miešl3 šla iz službe m P ste^ i^ sva se z bratom rf rf od TV-škatle-kosilu je sl®^0 inl ^ poldne z vmesi1 . sosedovih. Ko je8^!^ nagibati k četrtinsko druž’ vsem znane S jcer Tričetrtinsko V odpove temu » . f je sledilo umivaj J kpotempasP^J^ kocke. Kmalu J ^e^ hišo palček Z u0, ^ pospravil v p^ ^ Tako je ^da^Ai vezen poČ^j O^pi‘ za mlade M°vice od tu... S^r^^ kedoncvS °pi a znamenita ma-WT°Še,zčas°vJugosla-Talasna Hi’^’ doJde donke, ^naduzma.Kako^^ * * * >*n«"p'Jto™'V™ bo 17 m™ ,"!°SCo’ na kateri bokomXklh pesmL Plošča so ob’ bijo Pesmi kas®tab Cigani Iju-*rjih Prir? ^vba,3ih, cina odh0d v ? Ija]0 se tudi "^shotip PranciJ°> kjer bo tropskih Romov. * * * V intervjuju za Delo se je Tomaž Domicelj med drugim vprašal, kolikokrat glasbeniki dočakajo reportaže, poročila, analize, komentarje o svojih nastopih. Med tem ko podrobneje komentirajo vsako nogometno tekmo. ... in tam Na Zahodu je vedno bolj popularno, da ljubljeno osebo pospremijo k zadnjemu počitku s pop hitom. Takšno dvolično čast je doživela tudi Whitney Houston s pesmijo I Will Al-ways Love You. * * * Rapper Snoop Doggy Dog je že trikrat sedel v zaporu zaradi trgovine z mamili. Sedaj pa je obtožen za uboj, vendar je na svobodi, ker je položil milijon dolarjev varščine. &Op ROCK ®®viceee [GLASBENA--------------------- UGANKA Rezultati prve nagradne uganke so tu. Na vprašanje Kdo je dobil največ grammyjev na letošnji podelitvi? sta samo dva odgovorila napačno. Gospa Otilija je poslala lepo pesmico, samo, žal, njen odgovor je bil napačen. Pravilni odgovor je Whitney Houston. Žreb pa je določil, da nagrado tokrat dobi Vojko Banfi, Rankovci 21d, 69251 Tišina. Čestitamo! Drugim pa želim več uspeha pri reševanju naslednje glasbene uganke: Kako se imenuje novi album skupine Guns’n’Roses? Dopisnice z odgovori pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, s pripisom za Pop rock noviceee. CM >» C Odgovor: nesmrtni ^RVINGAYE (2. 4.193 Mar-'* je za A^0Wes- poleg ^tawn ldlSk,ografsko hišo njeg0Vn Je Motawn izdal •a Precejl..0 p1®0, k' Je b>-^neka^"3’^^^je e °a amP ’.pesmi’ ki so pri-Svetovn?cuŠke t0P lestvice. a hitom I P 'e dosegel ^he Gran^*8”1 !t Through eta 196ki ga 'e izdal “"»i Klasi/ ?eloval Je z zna-dsgren^ ®avzgor T7a kariiera samo * izdal )e Prvi k/! Gomg On ki glasbe S?131”’ album ?° globoke 1 T™ naide' ^e. Naibnr °C'ane komen- °n> hner rt What s Going ^> ^ercv B,ues “ Mer' Mercy. Leta 1972 je napisal glasbo za film Trouble Man in izdal še istoimenski album. Leto pozneje je izdal album Let’s Get It On, kjer se je vrnil k ljubezenskim temam in imidžu lomilca src. Na njem je povzdignil ljubezen in seks. Naslednji albumi so bili precej slabši. Izgubil je zaupanje vase in se preselil v Evropo. Malo je bilo verjetno, da se bo še vrnil h glasbi. A vrnil se je, in to s triumfalnim albumom Midnight Love in hitom Sexual He-aling. Marvin je na vse inštrumente, razen na kitaro, igral sam. Leta 1982 je dobil tudi grammyja. Vendar njegovemu očetu duhovniku seksualne teme, o katerih je pel, niso bile všeč in L aprila 1984 ga je ustrelil z revolverjem. Leto po njegovi smrti je izšel album Dream Of Liveti-me, ki je izzval veliko nesoglasij. Nekateri so bili proti, da se objavi plošča, ker naj bi bili na njej posnetki, ki jih je Marvin odvrgel. Drugi pa so trdili, da je za njim ostalo toliko dobrega materiala, ki ga ljudje morejo slišati. Zvezda nebeška ife^ lestvice ^KVE^ 1®^................ °NLYcjptERE ~ StePhan Massimo • GET BETTER - D: Ream L NSKE zabavne glasbe s ^kOgkJbB^ABLED-JelkaCvetežar ■ GLASBE Na tv/R°N PA z MARELOF 4 Rl ~ Št?rieP|?LJUB ~ Ans' Lojzeta Slaka s CVp4.?vSKEn'Be,kovači J ' Melos 7 M^TNica6'^^1 odmev »'^EnS/^RUC? *jski instrumentalni ansambel Motiv Z £ns Antona Birtiča J Movenskogoriški kvintet X » * ^h 69Ooo *e do četrtka, 7. aprila 1994, na naslov: Murski val, Kilav ka Sobo,“’ za glasbene lestvice. . ZrtZ^’ da ko ZaČne’° h , ?aPako zgrešili tonila. Za/ naS Star' o Ura s ^ačne se prava p0°% ki bfpravliicami« ’ kosti jtrah nam Z^ZaiZ°bw '“ži sotn“k laŽ k 1 1° z jetika, stn Velike lafil ‘n kmalu ^‘Z^kratpa Z°tr°ci Znelaie>°’ ™ Zlti Če Zai° od koga Z ^Zoc'lažejo, so nas ^nkrat d sv°Ph star-kZ^^krat... so resHice lm nismo stvar s° sP o/°’ dobrih Sl radl Zgle-nZkop^mhno. Tlidi ZZ ^ada^ posta' ?aŠa ' Muro po. ^ /°rte je ko, ^.^ežev Uh v vseh dr, //ko, do-'V. os“’ V vseh okoljih. Brez sramu, brez zadržkov nas vrtijo med lastnimi pestmi, krmarijo spretno sem ter tja in skoraj nikoli se ne ujamejo. Če se, so presenečeni, a nič zaskrbljeni. In mi neumneži jim slepo verjamemo. So pa tudi druge sorte ljudi. V zadrego jih spravi že najmanjša, naključno napačno izrečena beseda. Doživeli smo že, da nas je iskrenost pripeljala v prepad, da smo za besede, izrečene s pravim imenom, dosegli sovraštvo drugih ljudi, zaradi pravih besed na nepravem mestu si postal sovražnik države. In komu in čemu potem koristi iskrenost, prava beseda? Vse, kar v življenju počnemo, počnemo vendar prav zaradi sebe, pa naj nas to še kako boli in prizadene, četudi nas potem ljudje izolirajo. Ker sem bil odkrit in pošten, sem si priboril notranji mir in zadovoljstvo. In vsi poznamo večni krog laži in resnic. Pa naj je laž še tako skrita in zvita, se po mnogih letih prikaže takšna, kot je, v svoji pravi podobi. Neiskrenosti se ne more ogniti, ona tudi polni naš vsakdanjik, res pa je tudi, da v sebi morate nositi vero, da so na svetu še pošteni in zaupanja vredni ljudje. RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) A^V Žogica za prah: Kadar vrtamo luknjo v strop, nam Čiste fuge: Med ploščicami v kopalnici se v fugah nabirajo ostanki apnenca. Sčasoma postanejo fuge sivkaste. Če jih zdrgnemo z zobno ščetko in močnim kisom, bodo spet bele kot nekoč. Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Javne osebnosti o dogajanjih - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur -18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Od vasi do vasi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 -Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija • Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof- 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 8.30 Kje je kdo? - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -.8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija. SESTAVIL MARKO NAPAST NIZOZEMSKI HUMANIST (ERAZEM) PRVI PREDSEDNIK WEIMARSKE REPUBLIKE GEOME-TRIJSKI LIK BREZ OGALOV STOLETJE HOLANDSKI SLIKAR IN GRAFIK (ISAAC) NRAVO-SLOVJE RUSKI FILOZOF. DOGMATIK (MARK) ČRNA MAŠA ZA UMRLIM. ZADUSNICA DOHODEK OD NALOŽENE GLAVNICE STAROGRŠKI PESNIK NASELJE. MALO VEČJE OD VASI ČOLN GRS PRIVRŽENKA DEIZMA LATINSKI VEZNIK (IN) AM. FILM. IGRALEC (JAMES) STARI OČE AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE KOS CELOT VULKANSKA KAMNINA, UPARIT PRED LETI ODLIČNA FRANCOSKA SMUČARKA MAJHNA RANA AMERIŠKI PISATELJ (.SESTRA CARRIE.I SMRTNA BOLEZEN MAKARSKA NEKDANJI TURŠKI TLAČANI MOLIBDEN PRESTOL PEVEC PESTNER KENGURUJI PRIPADNIK AZIJSKEGA NARODA JAPONSKI DRŽAVNIK (HIROBUMI) EDEN OD STARŠEV, OČE REPIŠTEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Indiana, zarodek, pren va, rov, nad, Ado, ide, ŠI, Asam, Ečka, V, Oreja, adresar, lan, Iza, Eleanor, citrona. stran 18 podlistki Alergija na gumo in njene sestavine V obdobju 1987-1991 smo v alergološkem laboratoriju dermatološkega oddelka Celje epikutano testirali 1459 bolnikov, 518 moških in 941 žensk. Testiranje smo izvajali in rezultate vrednotili po shemi univerzitetne dermatološke klinike Ljubljana, ki se ujema s sklepi mednarodne skupine za proučevanje kontaktnega alergijskega dermatitisa. Pri delu smo uporabljali Trola-bov testni material. Vse bolnike smo testirali s standardno serijo alergenov in ciljanimi alergeni. Rezultate smo odčitavali po 2 in 3 dneh. Od 1459 testiranih bolnikov smo pri 869 ugotovili kontaktno alergijsko preobčutljivost, pri 252 moških in 617 ženskah. Vzročni standardni alergeni, ki so pri naših bolnikih največkrat povzročili kontaktni alergijski dermatitis ali ekcematizacijo druge dermatoze, so prikazani v grafikonu 1. V primerjavi s slovensko lestvico 10 najpogostejših vzročnih alergenov, kjer Lunder, Godina, Koražija, Strojan, Vrečko in Weil-guni v obdobju 1984-1988 ugotavljajo, da je na prvem mestu nikelj, sledi krom, formaldehid, kobalt, sestavine gume, peru balsam, detergenti, fragrance-mix, epoksidne smole, lahko vidimo bistvena odstopanja v vrstnem redu dokazanih alergenov na celjski lestvici v obdobju 1987-1991. Krom še vedno zaseda tradicionalno 1. mesto. V primerjavi z obdobjem 1976-1980 na Celjskem, kjer je nikelj na 5. mestu, močnemu porastu niklja botruje tudi po našem mnenju nezmerna priljubljenost cenenega nakita. Pri tem se iz litine slabše kakovosti rad sprošča nikelj. Visoko 3. mesto za fragrance-mix, ki ga je po Lundrovem mnenju (1990) potrebno vrednotiti kot indikator alergijske preobčutljivosti na dišavne snovi v najrazličnejših produktih, vendar največ v kozmetiki in predmetih za osebno higieno, pa nas še posebej opozarja na budnost pri razlikovanju toksične od prave alergijske reakcije. Medtem ko je terpentin izpadel iz standardne serije alergenov v ostalih slovenskih alergoloških laboratorijih, ostaja pri nas tako kot v obdobju 1976-1980 še vedno na 4. mestu lestvice. 6. mesto si delita peru balsam in guma ter njene sestavine, ki so na slovenski lestvici na 5. mestu. Možni alergeni v gumi so številni in v standardni seriji jih zajemamo 14. V proizvodnji gume pa je zajetih več kot 100 možnih alergenov. Knajtner (1989) uvršča vse kemikalije, ki se uporabljajo v proizvodnji gume, v nekaj skupin: merkapto (MBT), tiuram (TMTD), phenil-di-amin (PPD), karbamate (ZDMD) in naftil (PBN). Lunder (1990) zato Leto Vrsta alergena 1. GUMIJASTA ROKAVICA 2. THIURAM MIX 3. BLACK RUBBEF 4. CARBA 5. MERCAPTO MIX MIX MIX 1987 moški 1 moški 5 moški 3 moški 1 moški 0 ženske 4 ženske 2 ženske 2 ženske 2 ženske 0 1988 moški 1 moški 0 moški 2 moški 1 moški 0 ženske 2 ženske 3 ženske 1 ženske 1 ženske 1 1989 moški 2 moški 4 moški 2 moški 1 moški 1 ženske 4 ženske 3 ženske 1 ženske 1 ženske 1 1990 moški 1 moški 2 moški 1 moški 2 moški 0 ženske 12 ženske 3 ženske 4 ženske 1 ženske 0 1991 moški 3 moški 3 moški 3 moški 2 moški 1 ženske 10 ženske 6 ženske 3 ženske 3 ženske 1 SKUPAJ moški 8 moški 14 moški 11 moški 7 moški 2 ženske 32 ženske 17 ženske 11 ženske 8 ženske 3 Vse bolnike smo poleg sestavin gume, uvrščenih v standardno serijo alergenov, testirali s prinesenimi gumijastimi rokavicami tiste barve, ki jih je bolnik uporabljal, ali z drugimi gumijastimi predmeti. Glede na to, da je Carba-mix mešanica utemeljeno opozarja, da je potrebno bolnike testirati, kar potrjujejo tudi naši rezultati, še posebej z gumijastimi predmeti (gumijaste rokavice, gumijast škorenj, kondom itd.). Večkrat se tako zgodi, da je bolnik senzibiliziran na sestavine gume, vendar pa ne na tiste sestavine, ki so v standardni seriji alergenov. Kakor na slovenski lestvici se tudi na celjski pomikata formaldehid, ki dela velike težave pri interpretaciji pozitivnega testa, in pa-raphenilendiamin na nižje mesto. Za epoksidno smolo, ki je bila v tem obdobju šele uvedena v standardno serijo alergenov, pa tudi mi lahko trdimo, da skoraj vedno povzroča kontaktni alergijski dermatitis poklicne narave. Tabela 2. Vrstni red dokazanih alergenov gume glede na spol v obdobju 1987-1991 treh substanc, ki se uporabljajo kot pospeševalci in antioksidanti v industriji gume in jih pogosto najdemo v različnih gumijastih predmetih, bil kratko obdobje v celjski standardni seriji, smo ga uvrstili v to študijo. >O » F—< rt N O C rt POT NA VZHOD - PAKISTAN In prav pred mrtvim mestom ali gomilo mrtvih, kot se glasi prevod imena mesta Mohendžodaro, sem stal s prijateljem Vladom, ko se je končala najina vožnja s tongo od nekaj kilometrov oddaljene železniške postaje. Bilo je zgodaj zjutraj in zelena pokrajina se je prebuja- Tonga naju je pripeljala do vrat mrtvega mesta, nekaj kilometrov oddaljenega od železniške postaje. la. Sončni žarki so počasi, toda neustavljivo prodirali skozi meglice, ki so kot koprena ležale nad močvirno pokrajino. Številni ptiči so žvrgoleli svoje jutranje simfonije. Ubranost pernatega zbora so motile le oele čaplje, ki so se glasno prepirale za prostor na vejah osamljenega drevesa sredi vodnega prostranstva. Na polja so hiteli prvi kmetje. Pokrajina je dajala romantičen, nekako čaroben vi- dez. Bila sva dovolj nizko in že dovolj južno, da je bila snežna nevihta dan prej le še neprijeten spomin. Pred nama se je v razpršeni sončni svetlobi prikazalo obzidje. Mistična svetloba in jutranji mir sta pripomogla k temu, da me je, ko sem prestopil prag mesta Mohendžodaro, obdajal občutek slovesnosti, strahospoštovanja, podoben občutek kot me prevzame ob vstopu na domače pokopališče. Želja, prekopati se skozi debele in prašne zavese zgodovine te~ spoznati čustva in hotenja ljudi, ki so zgradili to mesto, me je navda- jalo s sladko bolcč'111^ ne strasti. Pravzaprsvl^ cela pot od meje sV sovni stroj, ki je za 3600 let nazaj. se presedla na Par^ 0 na voz s konjsko vprega Moje mistične oč' s glavno mestno ulico, ki j ljudi. Okorni vozovi J vprego so se počasi P W množico in za se™ ^ ► oblake poahu. //° ^m>1\ lesena skladišča, naP tom, dvignjena na ? zidjem utrdbe. B°ginP^ Ije je bila milostna Količina ječmena oklep-A mT P°dpol- K M"ko Rau*ter. te®* 1» j« Ob "^ voa^ 29 "'nrskih k m 1Z P°' ?e’ ki so S" 'n kjublja-^stitai in n !?° P^gii, bodo lahko aril’ da se visoko zahtUSp°Sobili za Mice ^ v°ja*ke d° v vehk? mer i'm bl> ^di«as XP£moč tud> ^nice n o °b0ške vo’ Je izrazil nr naiboliši> pa Se Vse to d?pnčanie> da S prijaznimi r ”ad°rnestiti P°krajino u^™' 'n leP° i^am k/krat'Je vsem h ^niti ?Se udeleži' boSkivoE'V?Urskoso- dnevu- Sle' !°M dijaki remso na‘ ke gimnazije rskosobo-M. JERŠe Wo se sSs“ 'n stonii t mo v Liu’ k Prodajalki. iztoči }^ «re|ja]?;pupišt°-15 ajvarja k če mu ne Volj a' da Še n dajalka mu ^z narja, zatr 'Ztrž|la do-kini k^aluro ^je-Hi| iz 1 je Urod’ul je bilavvi-žala2’°kala. pr °bd’ ie Pobeg-idočnPjim kar dajalka Je kri-'Perskk^al dot, fCa z§rabil liuto-M n :v/ - Kroo o svetlob-We Pov?es Pa 5 mi? le ves čas Si. LiP°iaviUa ‘ LZginil in kSvib^^erski ned°i°eeni S Po ’ da se; P01,cisli so M&il "a z * avetlobni ^ni^Ljut^b'hotela Carlo« „ . lokala Pripravljal Izvršni svet SO Gornja Radgona o delu policije, zaključnem računu proračuna občine in plovbi po Muri Lahko mimo spite! 25. redno zasedanje gornjeradgonskega izvršnega sveta je minilo v znamenju policije, a ne zaradi kakšnih nepravilnosti, ampak zaradi obsežnega poročila o delu policije, ki sta ga predstavila Janez Konrad (UNZ Murska Sobota) in Stojan Peček (komandir policijske postaje v G.Radgoni). Konrad je začel s presenetljivimi besedami, češ da je lepo podajati poročilo v kraju, kjer je tako malo nepravilnosti; Radgonačni lahko mirno spijo. Čeprav so tudi v gornjeradgon-ski občini policisti zabeležili kršenje zakona o javnem redu in miru, pa je bilo pretepanja, prepiranja, kričanja in ropotanja več na domovih (97) in cestah (91) kot v gostinskih lokalih (73). 13 oseb je bilo predlaganih za postopek zaradi nezakonite posesti in nošenja orožja (pravzaprav so to še vedno suveniri iz junijske vojne leta 1991), lani pa so obravnavali tudi 15 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Nadvse zanimiva je njena struktura: gre za eno poneverbo, en primer ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, en primer nezakonitega lova in devet primerov gozdne tatvine. Najbolj pogosta so bila naslednja kazniva dejanja: tatvina (115 primerov), velika tatvina (63), goljufija (24), poškodovanje tuje lastnine (13), odvzem motornega vozila (12), ponarejanje denarja (6) in drugo. Na območju gornjeradgonske policijske postaje je bilo lani 73 prometnih nesreč, 5 s smrtnim iz-zidom in 28 s težkimi teelesni-mi poškodbami; skrb zbujajoče je, da vedno več povzročiteljev nesreče pobegne, lani je tako nehumano ravnalo 8 voznikov. je* •• otvoritev. Pri tem je preizkušal lasersko napravo, ki naj bi reklamirala in privabljala goste. Videla naj bi se v razdalji petih kilometrov. Zavrnili 55 tujcev Na mejnih prehodih so pomurski policisti prejšnji ponedeljek zavrnili kar 55 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Od tega je bilo 15 Estoncev, 11 Makedoncev in Hrvatov, 7 Srbov, 5 Romunov, 3 Bolgari, 2 Litvanca in en Egipčan. Ponarejen bankovec Prejšnji ponedeljek so delavci LB - Pomurske banke iz Murske Sobote pri štetju denarja odkrili ponarejen bankovec za sto ameriških dolarjev. Kriminalisti so bankovec zasegli in ga poslali v analizo. Za neznanim vnovčiteljem še poizvedujejo. Pomagala ilegalcem 22. marca so policisti prijeli in privedli na zaslišanje K. D. iz Neradnovec in F. Z. iz Luco-ve, ki sta na ilegalen način iz Madžarske privedla dva državljana Pakistana. Tujca sta vrnjena madžarskim varnostnim organom, zoper oba osumljenca pa bo vložena kazenska ovadba pri temeljnem javnem tožilstvu. Zavrnjenih 46 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so policisti zavrnili 46 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Večji potencialni problem mesta Gornja Radgona in okolice je parkiranje tujih tovornih vozil, ki so namenjena proti mejnemu prehodu Dolga vas,vendar morajo zaradi gneče parkirati na počivališču v Meleh pri lokaciji AR-AVTO. Dogovorjeno je za 50 parkirnih mest, vendar jih v največji gneči parkira tudi po osemdeset in več. Pri preusmerjanju vozil sodelujeta najmanj dva policista, redno pa morajo skrbeti tudi za red in mir. Šoferji so različne narodnosti in državljanstva, ki so na poti po več dni, samo za pot čez Slovenijo pa porabijo po dva ali tri dni. Njihovo psihično stanje večkrat meji že na ekscesnost, je povedal Konrad. Dvakrat so že svojevoljno podrli ograjo in »pobegnili« proti mejnemu prehodu. Ker še vedno ni odločeno, kje bo redno počivališče, imajo tukaj urejene le začasne sanitarije in potujoči bife. Verjetno bi morali skupaj z gostinci nekoliko bolje poskrbeti za vse šoferje, kajti marsikdo si bo Slovenijo zapomnil prav po tem ali onem parkirišču in odnosu uniformirane osebe. Velika nevarnost je za Gornjo Radgono prevoz nevarnih snovi in drugega težkega tovora. Tudi v policijskem poročilu smo lahko prebrali: »...ugotavljamo, da je prometna infrastruktura v zelo slabem stanju. Predlogi za izboljšanje prometne varnosti se prepočasi uresničujejo. Zaradi prevozov nevarnih snovi in težjega tovornega prometa je vedno bolj ogroženo naravno in bivalno okolje občanov, zaradi tega so udeleženci v prometu vse bolj nezadovoljni, kar kaže na to, da bodo tudi drugi z zakonom določeni organi morali več narediti za prometno varnost.« Po pomurskih cestah ne prevažajo le naftnih derivatov, ampak tudi druge nevarne snovi; policija Ukradel žico Minulo sredo je doslej neznani storilec preplezal žično ograjo odprtega skladiščnega prostora prodajalne KZ v Bra-noslavcih in ukradel 66 kilogramov pocinkane žice in peči. Ljutomerski policisti zbirajo podatke o tem dejanju. Skrita vojaška torbica in naboji Franc T. iz Dolnjega Lakoša je bil prejšnjo sredo nemalo začuden, ko je v svojem gospodarskem poslopju našel v slami skrito vojaško torbico, mine in 31 nabojev za avtomatsko puško. Ugotovljeno je bilo, da je omenjene predmete 7. marca v bližini reke Mure blizu naselja Gaberje našel njegov sin in jih skril v gospodarskem poslopju. Mine in naboje je prevzela UNZ Murska Sobota. Vlom v vrtno uto V noči s sobote na nedeljo je neznani storilec vlomil v vrtno uto na Bakovski ulici v Murski Soboti. Ukradel je razne predmete in prehrambene izdelke, pri čemer je lastnico Rozalijo K. oškodoval za okrog 20 milijonov tolarjev. Z avtom v jarek Prejšnji četrtek ob 7.35 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti v Skakovcih. Voznik osebnega avtomobila Alojz Kerec iz Zapotoka 119 je iz neugotovljenega vzroka zapeljal v desni obcestni jarek in tam trčil v betonski prepust dovoza k hiši. Pri tem se je hudo telesno poškodoval in se zdravi v murskosoboški bolnišnici. Naval tujcev se nadaljuje Na mejnih prehodih v Pomurju so v soboto zavrnili 50 tujcev, od tega 23 državljanov je dosegla soglasje, da nekatere nevarne prevoze preusmerjajo na mejni prehod Šentilj. Z Odlokom o plovbi po reki Muri ne bo še nič; pripravljen je sicer delovni osnutek, ki pa ga bodo dali v razpravo vsem sosednjim občinam in odgovornim ministrstvom. Čeprav je prošnja za ureditev in izdajo dovoljenja o plovbi po mejni reki Muri na občini in ustreznih ministrstvih v, republiki že več kot leto dni, pa se nihče ne upa izpostavljati s svojim imenom in podpisom pri izdaji dovoljenja. Občina bo morala s svojim odlokom zagotoviti splošni red in varnost ljudi, pri čemer bo potrebno upoštevati spremenljivost in muhavost reke Mure in določiti ustrezne pristane in priveze; vse druge zadeve glede plovnosti in mednarodnih dovoljenj pa bodo morali rešiti v republiki. BERNARDA B. PEČEK Romunije, 11 državljanov ZRJ, 5 Hrvatov, po tri državljane BiH, Bolgarije in Madžarske ter po enega državljana Češke in Poljske, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Poleg tega so policisti v notranjosti države prijeli še 11 državljanov Romunije, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Po končanih postopkih so jih seveda predali madžarskim varnostnim organom. Stroj mu je stisnil prste Prav tako prejšnji četrtek, in sicer okoli 12. ure, se je v obrtni delavnici Tolerans v Dolnji Bistrici, ki je last Franja Kodbe iz Murske Sobote, zgodila delovna nezgoda. Stroj za brizganje plastike je Robertu Lacko-viču iz Velike Polane stisnil dlan in prste leve roke. S hudimi poškodbami so ga odpeljali v murskosoboški bolnišnici. Stop za 80 tujcev 24. marca je bilo na pomurskih mejnih prehodih pri vstopu v Slovenijo zavrnjenih 80 tujcev, od tega 19 državljanov Romunije, 17 državljanov ZRJ, 14 državljanov Poljske, 11 Hrvatov, 9 Makedoncev, 4 Ukrajinci ter po 3 državljani BiH in Bolgarije, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. V nedeljo zopet ilegalci Policisti so v Lendavi in Moravskih Toplicah prijeli 5 državljanov Romunije, ki so ilegalno prestopili madžarsko-slovensko mejo. Po končanem postopku so ilegalce vrnili na Madžarsko. Hkrati so na mejnih prehodih zavrnili 42 tujih državljanov, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo- MILAN JERŠE Taktična vaja reševanja izpod ruševin v Murski Soboti Nujna je ustrezna usposobljenost vseh dejavnikov V stanovanjski in poslovni stavbi v Lendavski ulici v Murski Soboti je nepričakovano eksplodirala plinska inštalacija. To se je zgodilo takrat, ko so bili vsi stanovalci doma. Ker je v stavbi tudi trgovina, loterija in motoklub, je zaradi rušenja prišlo do zasutja večjega števila ljudi. Predvideva se, daje zaradi eksplozije in zasutja nekaj ljudi mrtvih in nezavestnih, v kleti pa zasuti ljudje. Za ljudi v šoku je potrebno storiti čimveč, da se jih reši, pri čemer jim je treba dati zdravstveno pomoč. Zaradi eksplozije plina se sproži alarm. Angažirane so gasilske enote, štab civilne zaščite in njegove reševalne enote, reševalna služba zdravstvenega doma, enote reševalnih psov kinološkega društva, policisti zaradi preusmeritve prometa na Lendavski ulici in vključitve v akcijo. Na srečo je to bila le taktična vaja, ki je pokazala dobro pripravljenost vseh odgovornih dejavnikov, kar je gotovo spodbudno ob morebitnih resničnih primerih, saj je Murska Sobota na potresnem področju, kjer je možen potres 7. stopnje. Pri tem so pomembno vlogo opravili tudi psi za posebne namene, zlasti pri iskanju pogrešanih oseb med ruševinami. Poleg premagovanja ovir, kot so deske, odpadlo ostrešje, psa v taki akciji ne smejo motiti ropot, varjenje, prah in dim. Pri tem je pomembno, da je pes vodljiv na daljavo in da pri iskanju pogrešanih spleza tudi v notranjost zgradbe ter pobrska med ruševinami. Ko pogrešane najde, jih mora z glasnim laježem tudi nakazovati toliko časa, da do njega ne pride vodnik, ki najdbo označi. Šele nato lahko pride reševalna oziroma tehnična ekipa, ki ponesrečenca ustrezno oskrbi oziroma odstrani s kraja nesreče. Kako težko je tovrstno iskanje psov, dokazujejo razni zunanji vplivi, škodljivi tudi za človeka. Zato morajo biti reševalni psi dobro vodljivi, poslušni, imeti morajo veliko željo po iskanju zasutih ljudi, hkrati pa morajo biti zelo navezani na svojega vodnika. Za reševalne pse, iskalce zasutih v ruševinah, se uporabljajo pretežno srednje veliki psi službenih pasem. Seveda pa mora biti ustrezno usposobljen tudi njegov vodnik, za katerega sta pomembna tako teoretično kot praktično znanje. MILAN JERŠE Ni bilo hujših problemov Na območju občine Ljutomer lani niso zaznali varnostnih problemov, ki bi huje vznemirili ljudi pri njihovem delu in življenju, med drugim ugotavlja v svojem poročilu komandir Policijske postaje Ljutomer JOŽE MAKOTER. K temu je precej prispevala tudi preventivna dejavnost policije, ki je ena od njihovih osnovnih nalog (pogovori s turističnimi in drugimi delavci, ki so se kakorkoli srečevali s povečano migracijo ljudi v poletnih mesecih, udeležba na javnih prireditvah in shodih, legitimiranje, varovanje otrok idr.). Kljub vsemu pa se je za 35 odstotkov povečalo število kršitev zakona o javnem redu in miru (256 primerov), kar velja tudi za kršenje občinskega odloka zoper javni red in mir. Tako so napisali kar 15 predlogov občinskemu sodniku za prekrške zaradi neupoštevanja obratovalnega časa gostinskih lokalov in 3 poročila oziroma ugotovitve carinski službi v zvezi z ilegalnim uvozom osebnih avtomobilov. Toda dogaja se, da občinski sodnik za prekrške zaradi prevelikega obsega dela ne zmore ustrezno rešiti vseh zadev. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da so delavci policije pri opravljanju svojih nalog vse bolj izpostavljeni napadom oziroma nasilniškemu obnašanju kršiteljev. Spodbudnejši pa je podatek, da se je za 13,6 odstotka zmanjšalo število kriminalnih ZLATOPOROČENCA JOHA - Janez Joha iz Strehovec je star 75 let, njegovi ženi Mariji pa teče 67. leto. Pred kratkim sta v družinskem krogu praznovala 50 let zakonskega življenja. Rodila sta se jima dva otroka, zdaj pa imata štiri vnuke in dva pravnuka. Janeza se bodo mnogi spomnili, saj je bil v službi kot občinski davčni izvršitelj, žena pa se je ukvarjala z gospodinjstvom. Janez je velik ljubitelj divjadi, zato je že vrsto let član lovske družine Bogojina. Pohvali se lahko tudi z nekaj trofejami. - Fotografija: J. Ž. kaznivih dejanj (skupaj jih je bilo 317) in da so jih uspeli raziskati čez 72 odstotkov. To je le nekaj povzetkov iz poročila komandirja Policijske postaje Ljutomer. Ko so ga obravnavali tudi člani občinske vlade, so med drugim menili, da je skrb zbujajoč porast prometa z mamili. Lani so tudi v ljutomerski občini odkrili domačina, ki je razpečeval mamilo, a se še vedno neovirano giblje na prostosti. Take ljudi bi morali zapreti. Prav tako bi morali izdati naloge za zaprtje tistih gostinskih lokalov, ki pogosto kršijo odlok o javnem redu in miru (zaradi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom, podaljšanega odpiralnega časa ipd ). V normalnih državah namreč tako ukrepajo. Pri nas pa so kazni tako nizke, da se celo splača kršiti predpise. J. G. stran 20 vestn i k, 31 ■ marca^ šport Prva državna nogometna liga SCT Olimpija: Potrošnik 3:1 (3:1) Ljubljana - Igrišče SCT Olimpije, gledalcev 1.000. Sodnik Tabar (Portorož), strelci: 1:0 Šiljak (8), 2:0 Džuranovič (12), 2:1 Kosič (28), 3:1 Zulič Potrošnik: Irgolič 7, Tratnjek 6, Šarkezi 6, Džafič 7, Jengurazov 7, Nejman 7 (Črnko - ), Kosič 8, Medvedjev 6 (Hartman -), Baranja 7, Škaper 7, Godina 6. Mura : Mavrica 4:0 (1:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1.200. Sodnik: Žerak (Branik). strelci: 1:0 Jermaniš (34), 2:0 Belec (70), 3:0 Brezič (74), 4:0 Emeršič (84). Mura: Boškovič 7, Issaev 7, Slavic 7, Brezič 8, Cifer 7, Breznik 7, Jermaniš 8, Suhov 6 (Krančič -), Belec 6, Bakula 7, Kokol 6 (Emeršič - ) Druga državna nogometna liga RCS Gramatex: Gaj 1:1 (0:0) Turnišče - Igrišče Gramatexa, gledalcev 2.000. Sodnik: Jamšek (Maribor). Strelca: 0:1 Smajič (69), 1:1 Pucko (84). RCS Gramatex: Stamenkovič, Mujdrica (Ternar), S. Lebar, Pucko, Kdveš, D. Lebar, Dominko, Rous, Vori, Novak (Lackovič), Vdrdš. Medvode : Nafta 0:4 (0:0) Medvode - Igrišče Medvod, gledalcev 200. Sodnik: Beton (Kranj), strelci: 0:1 Herceg (50), 0:2 Herceg (52), 0:3 Pal (78), 0:4 Herceg (79). Nafta: Limani, Hozjan, Baša, Gaševič, Žalik, Drvarič, Hranilovič (Fernetič). Pal, Herceg, Zver (Bukovec), Rob. Piran ; Beltrans 2:1 (1:0) Piran - Igrišče Pirana, gledalcev: 350. Sodnik: Barlič (Blagovica), strelca: 1:0 Hvastija (32), 1:1 Z. Osterc (71), 2:1 Hvastija (85). Beltrans: Rajh, Slana, Posavac, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Cirkven-čič (Stojko), Vozlič, M. Osterc, Z. Osterc, Brunec (Kutuš). Tretja državna nogometna liga Trgotrans: Drava 1:4 (0:2) Ižakovci - Igrišče Trgotransa, ^gledalcev 100. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci. 0:1 Žolek (7), 0:2 Zolek (12), 1:2 Baša (62), 1:3 Emeršič (73), 1:4 Emeršič (76). Trgotrans Ižakovci: Maučec (Balažič), Nedeljko (Forjan), Vori, Poredoš, Vučko, Baša, Kolman, Smodiš, Vinkovič, Sebjan, Gruškovnjak. Atletika ---------------------------------------- I. SNL Olimpija 19 15 3 1 57:13 33 MURA 19 13 4 2 38:10 30 Publikum 19 10 8 1 33:11 28 Maribor 19 10 7 2 31:14 27 Koper 19 8 7 4 28:23 23 Živila 19 9 4 6 .26:24 22 Gorica 19 8 6 5 24:25 22 Izola 19 7 6 6 34:26 20 POTROŠNIK 19 8 3 8 28:28 19 Optimizem 19 5 5 9 18:31 15 Rudar (V.) 19 4 7 8 21:34 15 AM Cosmos 19 4 5 10 17:33 13 Primorje 19 3 5 11 19:35 11 Mavrica 19 3 5 11 18:36 11 Istragas 19 1 6 12 9:34 8 Krka 19 1 5 13 7:31 7 II. SNL Gaj 19 12 5 2 42: 6 29 RCS GRAM. 19 12 4 3 34:17 28 Korotan 19 12 3 4 37:20 27 NAFTA 19 11 3 5 36:16 25 Piran 19 10 5 4 25:16 25 Šmartno 19 7 8 4 34:22 22 Zagorje 19 8 5 6 31:30 21 Steklar 19 6 7 6 27:24 19 BELTRANS 19 8 2 9 35:29 18 Dravinja 19 7 4 8 24:21 18 Domžale 19 4 9 6 19:25 17 Slavija 19 5 6 8 31:32 16 Rudar (T.) 19 5 5 9 24:34 15 St. pivov. 19 4 4 11 14:34 12 Triglav 19 0 8 11 13:53 8 Medvode 19 0 4 15 11:60 4 III. SNL- vzhod Drava 14 8 3 3 32:17 19 Žalec 14 6 6 2 19:12 18 Aluminij 14 7 3 4 31:20 17 Kovinar 14 6 5 3 21:18 17 Papirničar 14 6 4 4 19:12 16 Sl. Gradec 14 6 4 4 17:13 16 Dravograd 14 5 4 5 24:20 14 Kob Ford 14 4 6 4 20:19 14 Rače 14 6 2 6 22:25 14 Svoboda 14 5 4 5 18:21 14 Pohorje 14 5 3 6 25:26 13 Impol 14 3 4 7 12:17 10 TRGOTRANS14 2 3 9 14:31 7 Pobrežje 14 2 3 9 12:31 7 Prva državna liga z desetimi mosw ki bo štela 16 moštev- J V devetnajstem kolu prven- Potrošnika iz Beltinec Ivo p- — bosta uvrstila j stva v prvi in drugi državni Šajh, ki ga je disciplinska ko- vaka/zhodne in zaho^^ stva v prvi in drugi državni ligi so pomurski ligaši osvojili polovico možnih točk. Nogometaši Mure so v Murski Soboti prepričljivo premagali Mavrico iz Ljubljane. Zlasti pa je razveseljivo, da je Mura brez najboljšega strelca Glihe tokrat zaigrala učinkovito in da so nekateri igralci prikazali lepo igro. To še zlasti velja za Jermaniša in mladega Brezi-ča, ki sta se tudi prvič vpisala med strelce Mure. Pa tudi nekateri drugi igralci so pokazali več kot na prejšnjih tekmah. To je vseklakor dober znak pred nekaterimi težjimi tekmami. Beltinski Potrošnik je gostoval pri vodeči SCT Olimpiji v Ljubljani in po pričakovanju ostal brez točke. Treba je povedati, da so Bel-tinčani nastopili oslabljeni brez Jančiča, Božiča in Miloševiča in da nekateri igralci niso povsem okrevali zaradi poškod. Zanimivo je, da je Olimpija že na začetku dosegla dva zadetka, kar je gotovo vplivalo na igro Potrošnika. Sicer pa je bila tekma odločena v prvem polčasu, ko so bili doseženi vsi zadetki. Trener misija pri Nogometni zvezi Slovenije kaznovala s prepovedjo opravljanja vseh funkcij, nam je poslal pismo in v njem potrdilo, s katerim razlaga, kako si je pridobil kvalifikacijo diplomiranega trenerja višje kvalifikacije za nogomet v Moskvi, kjer se je brez vednosti nogometne zveze in stalnega bivališča šolal štiri leta. Za ljubitelje nogometa je prav gotovo zanimiva odločitev, ki jo je sprejela skupščina Nogometne zveze Slovenije na ponedeljkovi seji, da bo prva državna nogometna liga v tekmovalni sezoni 1995/96 štela deset moštev. Tako bosta po končani sezoni 1994/95 iz prve državne lige izpadli zadnji dve moštvi v drugo ligo. Osem prvouvrš-čenih moštev bo obdržalo status prvoligaša, klubi, razvrščeni od 9. do 14. mesta v prvi ligi, pa bodo skupaj s prvo-uvrščenima drugoligašema odigrali kvalifikacije za prosti dve mesti v prvi državni ligi. Šest moštev, ki ne bo uspelo v kvalifikacijah, bo tekmovalo v enotni drugi državni ligi, -----rodnemu ^ pine tretje državne ‘F 0. državna liga bo^ ŠMf moštev, druga 16 m Tekači Radenske zmagujejo Člani TS Radenske so sodelovali na dveh mednarodnih malih maratonih v Avstriji in se lepo odrezali. Na Kumberškem maratonu je v absolutni kategoriji zmagal Geza Grabar, Jožica Šiftar pa je bila v svoji starostni skupini druga. Na pomladanskem graškem malem maratonu je v svoji starostni skupini zmagala Jožica Šiftar, med mladinkami pa Sonja Virag. Karel Vrbnjak pa je bil pri veteranih tretji. Geza Grabar je kot član slovenske reprezentance sodeloval na 22. svetovnem prvenstvu v krosu v Budimpešti na Madžarskem. Med 700 tekači iz 47 držav je med 281 člani zasedel 239. mesto. Slovenska reprezentanca je bila 26. Konkurenca je bila zelo močna. (GG) Nagrado dobi Matjan Krenos V športni napovedi št. 4 je imelo pet reševalcev po 8 pravilnih tipov. Med njimi smo izžrebali nagrajenca. Nagrado dobi Marjan Krenos, Krajna 13, pošta Tišina. Pravilna športna napoved št. 4 - Olimpija : Potrošnik 1, Mura : Mavrica 1, Medvode : Nafta 2, Piran : Beltrans 1, Gramatex : Gaj 0, Trgotrans : Drava 2, Rakičan : Bakovci 2, Serdica (Goričanka 0, Polana : Dobrovnik 0 in Mladost : Renkovci 1. I. MNL MS ŠPORTNA NAPOVED Rezultati -15. kolo Rakičan Bakovci 1:2 Gančani Čarda Grad 3:2 Remet-M.SI. 3:3 Serdica Goričanka 2:2 Dokležovje Vesna 1:1 Tigop Cankova 4:1 Emal Bogojina 1:0 Bakovci 15 12 1 2 31:13 25 Rermet-M.SI. 15 8 5 2 30:18 21 Goričanka 15 9 2 4 39:16 20 Tigop 15 6 6 3 22:20 18 Vesna 15 6 5 4 30:15 17 Serdica 15 6 5 4 23:19 17 Rakičan 15 6 3 6 30:24 15 Čarda 15 5 5 5 23:22 15 Gančani 15 3 6 6 16:26 12 Emal 15 5 2 8 16:28 12 Dokležovje 15 3 5 7 17:24 11 Cankova 15 5 1 9 22:39 11 Bogojina 15 3 4 8 18:26 10 Grad 15 1 4 10 14:41 6 Nogometaši RCS Gramatexa iz Turnišča - drugouvrščeno moštvo v drugi državni ligi. Stojijo od leve: Litrop (menažer), Maučec (fizioterapevt), A. Pucko (tehnični vodja), Škalič (trener), Albin Lackovič, S. Lebar, Dominko, Vori, B. Rous, D. Lebar, J. Rous (pom. trneija), Sep (sekretar), C. Pucko (predsednik) in Stamenkovič; čepijo: Ropoša, Zver, Kdveš, Novak, Pucko, Mujdrica, Vdrdš, Ternar in Albert Lackovič. Fotografija: N. Juhnov 14 moštev. , V drugoligaški je bil v središču P derbi kandidatov za P ^. sto v Turnišču med K matexom in Gajem iz . r(. ja. Derbi, ki je P^Lf kor dno število gleda 1 končal brez zmagava^, niščani so tokrat po priložnost, df>Pr‘ vodstvo v drugi arz saj so bili v Pr^ precej boljše moštvo ^;( ustvarili lepe P"10^ gol, ki pa jih dalci niso izkoristi"-ska Nafta je g05^^ njem moštvu v po pričakovanju Treba pa je povedi ^ igrali Lendavčani polčasu premalo Lifi' in zapravili dveireliP .^\ sti za gol, ki je P nista izkoristila- . Lil* so Lendavčani zalSra M gem polčasu in rezu« igre so bili štirje gajgi siti' se je predvsem na) L^ lec Nafte Herceg, M i tri gole. Nogometaš^ sa iz Veržeja so gost ranu in bili zelo b tP rejeli!‘ saj so drugi zadete P (Ji; minut pred koncem t cer pa je to prvi P°L nHf'' čanov v drugem d stva. ^tie ^ V tekmovanju^ M ne nogometne ‘l^e trans v' Ižakovcih čo Dravo s vo izgubil. Za bil usoden prvi P° , da^\ dobili zaradi dva gola. V nada) ^ If zaigrali boljše 1 v pil1 zmanjšali, nato P treh minutah Z°Pe -u rigola. V nadaljevM stva bodo morah & w igrati bolj zbran0’ । hoteli obdržati sta** Strelci I. SNL Košarka gaša. Feri V športni napovedi št. 5 je naš gost Franc Zorko iz Borec, velik ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole: I. ONL Lendava Pari Tip L Izola : MURA 2 2. POTROŠNIK : Optimizem 1 3. Zagone : GRAMATEX 0 4. BELTRANS : Medvode 1 5. NAFTA : Domžale 1 6. Bogojina : Tigop 0 7. Vesna : Serdica 1 8. Grad : Rakičan 1 9. Dobrovnik : Bistrica 1 10. Kobilje : Odranci 2 ■ 1 - - - - - - J ^^H ^^B ^^B ■■ MM MK MM Mb MM MK | ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 5 Tip 1 | 1. Izola : MURA 1 " 2. POTROŠNIK : Optimizem 1 3. Zagorje : GRAMATEX 1 | 4. BELTRANS : Medvode 1 | 5. NAFTA : Domžale 1 6. Bogojina Tigop 1 7. Vesna Serdica 1 8. Grad Rakičan 1 ■ 9. Dobrovnik Bistrica 1 ■ 10. Kobilje Odranci 1 Izpolnjeni listič pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, g - Slovenska 41, najpozneje do 2. aprila 1994. Pri žrebanju nagrajenca _ 1 bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. | Priimek in ime Jer naslov 1 1 1 !ž®SŽ§23 MKH jJm BBB ^^E!9^ ’ J? .JsESči®! KB A'.ZJZ_ _ —_ č L Rezultati - 12. kolo Mostje : Odranci 1:0 Olimpija : Kobilje 1:1 Črenšovci : Hotiza 1:3 Bistrica : Nedelica 2:2 Polana : Dobrovnik 1:1 Mladost : Renkovci 1:0 Renkovci 12 8 1 3 19: 6 17 Kobilje 12 7 3 2 16: 9 17 Mladost 12 7 2 3 27:18 16 Črenšovci 12 6 3 3 18: 7 15 Dobrovnik 12 4 4 4 14:17 12 Odranci 12 5 1 6 17:13 11 Mostje 12 5 1 6 15:17 11 Bistrica 12 4 3 5 18:21 11 Hotiza 12 4 2 6 18:24 10 Nedelica 12 3 4 5 11:19 10 Polana 12 3 3 6 22:26 9 Olimpija 12 1 3 8 9:27 5 II. MNL MS Rezultati - 13. kolo: Apače : Puconci 1:1 Prosenjak. : Rotunda 3:4 Hodoš : Tromejnik 1:1 Tešanovci : Šalovci 3:5 Križevci : Bratonci 0:4 Filovci prosti Tromejnik 12 9 1 2 31:11 19 Puconci 119 11 23:12 19 Bratonci 12 9 0 3 36:13 18 Apače 12 7 1 4 32:22 15 Šalovci 12 6 0 6 29:21 12 Hodoš 12 5 2 5 16:15 12 Prosenjak. 11 5 1 5 19:19 11 Rotunda 12 2 3 7 16:28 7 Križevci 12 3 1 8 14:27 7 Tešanovci 112 18 18:32 5 Filovci 11119 14:48 3 12 golov: Gliha (Mura), 11 golov: Škaper (Potrošnik), 10 golov: Miloševič (Potrošnik), 6 golov: Cener (Potrošnik), 4 gole: Belec (Mura) 3 gole: Džafič (Potrošnik), Ilič (Mura), Emeršič (Mura) 2 gola: Gutalj (Mura), Bakula (Mura), Baranja (Potrošnik), Kosič (Porošnik), 1 gol: Cifer (Mura), Krančič (Mura), Baranja (Mura), Kokol (Mura), Jermnaiš (Mura), Brezič (Mura). Strelci II. SNL 15 golov: M. Osterc (Beltrans), 11 golov: Herceg (Nafta), 8 golov: Dominko (Gramatex), 7 golov: S. Lebar (Gramatex), Rob (Nafta), 5 golov: Rous (Gramatex), Hranilovič (Nafta), Šabjan (Nafta), 4 gole: Posavac (Beltrans), Stojko (Beltrans), Novak (Gramatex), Z. Osterc (Beltrans), 3 gole: Kdveš (Gramatex), 2 gola: Ternar (Gramatex), Žalik (Nafta), Kutuš (Beltrans), Cirkvenčič (Beltrans), Brunec (Beltrans), Zver (Nafta), 1 gol: D. Novak (Nafta), T. Novak (Nafta), Vabeč (Nafta), Lackovič (Gratex), Kokaš (Gramatex), R. Berendijaš (Beltrans), B. Berendijaš (Beltrans), Slana (Beltrans), Modlic (Beltrans), D. Lebar (Gramatex), Vori (Gramatex). Pucko (Gramatex), Črenšovci in OŠ II MS V Murski Soboti je bilo pomursko prvenstvo v košarki za^al3 in deklice. Pri dečkih, kjer so sodelovale štiri ekipe-Murska Sobota s 6 točkami pred OŠ Videm, 4, OŠ Turnišče brez točke. Najboljši strelec je bil Sedonja (®b’ Java3 j 4 n OŠ II. MS in OŠ Videm sta se uvrstili v četrtfinale pf\ Med starejšimi deklicami je zmagala OŠ Črenšovci pr®0 Videm. Najboljša strelka je bila Pintaričeva (Črenšovci) gioV^ Črenšovci in OŠ Grad sta se uvrstili v četrtfinale prvens Glažar) Poraz Sobočank V devetem kolu prvenstva v drugi državni žensk’ poBiufl p,! x Domžale premagala oslabljeno ekipo (brez Drožinovej ij (31:28). Strelke za Pomurje: Cer 11 (5:9), Moreč P:^’, juje”1 ’ (3:7), Kosi 3 (1:2) in Zadražnik 23 (10:12). V nasie Pomurje z Jesenicami. u viit0^ Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote: Orijeva. va so bile pozvane na pregledni trening kadetinj Slove Rokomet___________________________________________— Prvo mesto Črenšovcem Osnovna šola Grad je bila organizator pomurskega ap metu za deklice. Sodelovali so trije občinski prvaki- Z bil8, n*0 Črenšovci pred OŠ Grad in OŠ Videm. Najboljša stI? „jovci) (Črenšovci) s 17 goli, najboljša igralka Pintaričeva (C’e ^ v Če® . vratarka Štertakova (Grad). Prvi dve ekipi sta se uvrs Šah________________________ Gabor in Kovač Končano je bilo odprto prvenstvo Šahovskega Br”’ Ga / grada iz Murske Sobote. Najuspešnejša sta bila ^a 8|a: Ga” ajaUs Kovač, ki sta zbrala po 6,5 točke. Rezultati zadnjega . , gel jp v jj 1:0, Marič : Kovač 0:1, B. Hari : A. Kos remi, p Radosavljevič : Števanec 1:0. Končni vrstni red: Ma ^tefa3 Kovač po 6,5, Igor Kos in Robi Radosavljevič po yjda 1 ^i Alojz Kos po 5,5, Danilo Hari, Bogdan Hari, Evge rfiLf Marič po 5 točk. Šodelovalo je 20 šahistov. , . aj0 ^ Šahovsko društvo Radenska Pomgrad je organ’z' ^gef kadetov. Med 11 šahisti je zmagal Darko Glavač z 9P K Marič, 9, Miho Gombocem, 7,5, Nedo Tompa ’” 7 točk. 31® ^stnikjji. marca 1994 stran 21 H šport M« V u^ ^ ^ga državna košarkarska liga____________ Poraz Radgončanov ie Iskra iz Nover^ 1' ^ ^' me5ta v drugi državni moški košarkarski ligi Radgončani brez O “ pre®agala Radg°no z 68:49 (30:11). Oslabljeni Strelci za Radon™ /n603’ P'sca 'n Niderla, se niso mogli resneje upirati. GnPivecŽ n -g,a 15’ Banič n- Bratkovič 10, Niderl 5, Vukotič Domajnko) 1 Judo A tof / ti » It/1 'fi V' Športno-rekreacijski center v Ljutomeru V prihodnje več podjetniškega interesa it, — $ Ur »I 'fi' V $°bota Sini:-a’ j?n' prve medobčinske nogometne lige štor-0*6*’ Copot H»h- °- eve: Glažar (trener), Semenič, Oletič, Cio^.^ooja Budi aoICtN°yakt Kosi, Žnidaršič; čepijo; Kri-^lri( Štanian in TribnHc ^č’ ,cfanec 'n Gančič; manjkajo: Fotografija: F. M. V Ljutomeru imajo dokaj velik kompleks (26 hektarjev) površin, ki so namenjene športu in rekreaciji. Gre za hiprodrom (konjski šport), kopališče, nogometno igrišče, teniška igrišča, fazanerijo in proste zelene površine. Vse to so doslej razvijali brez celostnega (skupnega) ureditvenega načrta. Ne bi sicer mogli reči, daje prišlo zaradi tega do kakšnih hujših posledic, kljub vsemu pa sta potrebna večja koordinacija in načrtnejši pristop pri nadaljnjem razvijanju tega centra (za novogradnje in večje posege izdelati lokacijsko dokumentacijo itd.). Takšen načrt je naposled tudi pripravljen. Kakšne so možnosti za nadaljnje urba-nistično-krajinsko-arhitekturno oblikovanje športno- rekeracijskega centra v Ljutomeru? Osrednji objekt znotraj hipodroma je tekaška steza v dolžini 1.000 metrov, ki jo je potrebno razširiti. Še nujneša ‘potreba je zgraditev novega sodniškega stolpa in montažnih tribun ter v nadaljevanju nasipa za gledalce. V okviru tega projekta bi kazalo urediti tudi gostinski lokal, sanitarije in še kaj. V okviru hipodroma je možno tudi dograditi konjske hleve, in sicer na jugozahodni strani. Na kopališču bi kazalo zgraditi dodatni manjši bazen za učenje plavanja in pokriti bazen, ki bi ga lahko ogrevali s termalno vodo. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, ali ne bo potem ta del preveč pozidan, tako da bo premalo zunanjih zelenih površin za okrog 1.000 kopalcev, kolikor se jih včasih zbere ob poletnem bazenu. Obstoječa igrišča in atletska steza na nogometnem stadionu naj bi ostali v nespremenjeni obliki. Kazalo pa bi dograditi slačilnice in nekoliko izboljšati igrišče za mali nogomet. Poleg sedanjih teniških igrišč je predvidena še zgraditev pokritega igrišča na severni strani kompleksa. Glede fazanerije bo potreben temeljit poseg v organizacijo prostora (v oblikovalske elemente objektov in funkcionalnost prostora). Zahodni del športno-rekeracijskega centra - prostor za zelene površine - naj se ohrani v naravni podobi s posebnimi mesti za piknik, potmi za sprehode in naravnim rokavom opuščene struge Globet-ke. Največji posegi pa so predvideni na preostalih površinah znotraj kompleksa. Tako je vzhodni del območja (okolica zdravstvenega doma) namenjen parkirišču za osebne avtomobile, vogal med Prešernovo cesto in Ulico 1. slovenskega tabora se pozida s poslovno-stanovanjsko stavbo, površine v okolici spomenika NOB se ozelenijo in navežejo na Sršenov log in tamkaj je predvidena tudi lokacija za novi dom upokojencev. Občinska vlada je predlog odloka o ureditvenem načrtu športno- rekreacijskega centra v Ljutomeru že sprejela s stališčem, da je potrebno pri nadaljnjih vlaganjih iskati predvsem podjetniški interes. J. GRAJ Zmagal Pozderec V Ljubljani je bilo mednarodno tekmovanje v judu, na katerem je sodelovalo 126 tekmovalcev iz 21 klubov. Med njimi je bil tudi Sob-čan Franc Pozderec in v kategoriji do 95 kg zasedel prvo mesto.(TK) Sobočani tretji V Ljubljani je bilo zadnje kolo prvenstva v igri z zvenečo žogo. Ekipa Murske Sobote je zasedla tretje mesto. V končni uvrstitvi je zmagala ekipa Zmajev iz Ljubljane pred Ljubljano, obe ekipi sta zbrali po 28 točk. Tretja je Murska Sobota s 23 točkami, četrta pa Savinja iz Celja. V slovenski reprezentanci, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v Coloradu, sta tudi Sob-čana Potočnik in Vogrinčič. (TK) Karate _________________ ,rf if P' i» Sf i jv j" '0' ie H sf 4 it i/ 'i D,°ra^ki h0keJ____________ ^eDona ^govalec too^tovec pojl ^K Triglav H&rovalnke ^okrovite>j-'Skun dve sk m- b'e razde-8:4 > A - ""• Rezultati : UHCe7? Triglav MiJ^CE 5 4 v2'4 ln Jed'n-UHr>tni r«d: L 3' Triglav, ^“^ona : Lek^ |P°murka !« e Dona 6:7 ko iz Murske Odbojka - play off Vigros premagal Olimpijo V prvi tekmi drugega kroga mini končnice prvenstva v odbjki je Vigros Pomurje v Murski Soboti premagal Olimpijo iz Ljubljane s 3:1 (4:15, 15:9, 15:6, 15:6). Zanimivo je, da so prvi niz dobili gostje in šele nato so Sobočani zaigrali tako, kot znajo. Vigros Pomurje: Marič, Žalik, Prša, Gobec, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Poredoš, Fujs, Vnuk, Topovšek. Odbojka play out__________________________ Zmaga in poraz Ljutomera V nadaljevanju prvenstva za razvrstitev od 5. do 10. mesta v prvi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer premagal Granit Preskrbo s 3:0 (15:8, 15:13, 15:11) in izgubil s 3:0. Ljutomer: Berlot, Kavnik, Belec, Rajnar, Savič, Marič. (N. Šoštarič) Druga državna odbojkarska liga-------------- > s« 1» 4 1» is 4 Na x J* n'Su> ki iZv kadete vVnem. tumirju Va*atUti'eb'*v pres<> dam‘znem te-«ke ‘gralca p, trrj?’sta sodelo- e Miran £’Sn,ka iz Mur-d°Segla ipar 'n Gregor M I 'skaPini^^ So-xtltev na d ?e8°va naj-dragi sk^av.®h TOP-* Nil v^agal Kocu/"11 Je prese-'>7“,''“»«r,ln''p™t >& Sla- sSi4i°iica^ 16najbo£ MP^ enJe)za-‘!^Sž %ron__2^ .^ Peresa BS^tt k lz 6 kh,h lad,n- Med ^fcuvrstj^ t Orbk s mladin-#!> ' M,’“ i^totvo^h110 državno Jan Seker x ga Je ude-tah n615 m je toed „ ‘n se leP° Wie s?esto, v nJr amezniki J Zasede| . 0 Nagode iz tretje mesto. Zmagi Beltinčanov in Sobočank V nadaljevanju prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Claudia shop v Beltincih premagala Braslovče s 3:1 (15:3, 16:14, 8:15, 15:4). Claudia shop Beltinci: Krajcar, Prelog, Marko Janža, Lenarčič, Mitja Janža, Balažič, Gabor, Čeh, Klement. Odbojkarice Pomurskih mlekarn iz Murske sobote pa so v tekmovanju druge državne lige premagale Rogozo II s 3:1 (15:13, 6:15, 15:7, 15:7). Pomurske mlekarne Murska Sobota: Forjan, Tajnšek, Šlebinger, Kuhar, Drevenšek, Zver, Posavec, Časar, Flisar, Čemela. Tretja državna odbojkarska liga —--------------- Žibrat in Radenci V tekmovanju tretje državne moške odbojkarke lige so Radenci premagali Topolšico II s 3:0. Turbina je premagala RTC Kranjc iz Ljutomera s 3:0, IGM Hoče pa Pomurje II s 3:1. V tekmovanju tretje državne ženske odbojkarske lige je ekipa Žibrata iz Ljutomera v pomurskem derbiju premagala Pomurje II s 3:0. Najboljši Ljutomerčani V Ljutomeru je bilo pomursko prvenstvo osnovnih šol v odbojki. Pri moških je med štirimi ekipami - občinskimi prvaki - zmagala OS Ivana Cankarja iz Ljutomera pred OŠ Beltinci, OŠ Odranci in OŠ Radenci. Med dekleti pa je zmagala OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera pred OŠ II. Murska Sobota in OŠ Lendava. (NŠ) . Druga državna rokometna liga--------------------- Derbi dobil Krog V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni rokometni ligi je Krog v pomurskem derbiju premagal Radgono z 29:25 (13:14). Zmago so si Krožani zagotovili šele v drugem polčasu, saj so Radgončani odšli na odmor z golom prednosti. Strelci: D. Kolmanko 3, A. Kolmanko 10, Hegeduš 2, Lukač 2, Meolic 3, Kovačič 2, Babič 3, Šernek 2 in Titan 2 za Krog ter Zalodec 8, Rauš 4, Klun 1, Javernik 7, Trbuc 3 in Strah 2 za Radgono. Pomurka iz Bakovec je premagala Celje s 27:20 (15:7). Strelci za Pomurko: Škraban 8, Okreša 7, Lovenjak 4, Petek 2, Vereš 2, J. Buzeti 2 in D. Buzeti 2. Poletje v Murski Soboti premagal Radeče z 19:12 (11.6). Strelci za Polet: Murgelj 3, Sečko 9, Kovačič 3, Merica 2 in Horvat 2. V zadnjem kolu igrajo Pomurka: Krog, Radgona : Sevnica in Krško : Polet. Prva državna strelska liga Zmaga Tišine v Ljubljani V tekmovanju prve državne strelske lige je SD Kolomana Flisarja Tišina premagala Železničar iz Ljubljane s 1730:1686 krogov. Posamezno. Bukovec 582, Ziško 575 in Pertoci 573 krogov.(F. Matko) Bukovec državni prvak V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško za zlato puščico. Lep uspeh je dosegel Branko Bukovec, član SD Koloman Flisar Tišina, saj je s 545 krogi zasedel prvo mesto. (F. Matko) II. DRL - moški Krško 21 17 1 3 484:401 35 Sevnica 21 16 1 4 463:404 33 POMURKA 21 16 0 5 504:393 32 Dobova 21 14 2 5 502:425 30 Ormož 21 11 i 2 8 448:420 24 Celje 21 10 1 10 510:517 21 Radeče 21 10 1 10 382:404 21 Zagorje 21 9 1 11 438:466 19 KROG 21 7 2 12 480:491 16 POLET 21 3 4 14 438:489 10 Hrastnik 21 4 1 16 419:499 9 RADGONA 21 0 2 19 424:557 2 II. SKL - moški Pivovar. 22 19 3 1886:1491 41 Iskra 22 12 6 1579:1464 30 Odeja 22 12 6 1470:1246 30 Elektra 22 12 6 1614:1488 30 Agrohit 22 11 7 ' 1496:1475 29 N. mesto 22 9 9 1481:1494 27 Didakta 22 7 11 1458:1515 25 Tolmin 22 5 1 3 1357:1429 23 RADGONA 22 5 1 3 1326:1447 23 Starše 22 1 1 7 1262:1736 19 Odbojka - play out Žirovnica 22 12 10 42:43 24 LJUTOMER 22 11 11 43:40 22 Bled 22 11 11 41:42 22 Granit 22 7 15 32:56 14 Topolšica 22 4 18 23:48 8 Fužinar 22 2 20 22:62 4 II. SOL - moški Šempeter 19 18 1 55:5 36 Olimpija II 19 16 3 52:17 32 Kovinar 19 15 4 48:24 30 Črnuče 19 14 5 46:21 28 Izola CLAUDIA 19 10 9 38:31 20 SHOP 19 10 9 33:33 20 Braslovče 19 9 10 38:33 18 Salonit II 19 8 11 26:39 16 Intes 19 6 13 25:42 12 Pionir II 19 4 15 17:45 8 Mežica 19 3 16 12:50 6 Mislinja 19 1 18 5:55 2 II. SOL - ženske Vital 16 16 0 48:3 32 Triglav 17 14 3 47:16 28 Cimos II 17 13 4 42:16 26 Prevalje 18 12 6 41:29 24 POM. MLEKARNE 17 9 8 33:29 18 Kropa 17 9 8 30:34 18 Šoštanj 17 6 11 24:35 12 Mežica 17 5 12 24:40 10 ŠD Tabor II 17 4 13 14:43 8 Ptuj 18 3 15 18:48 6 Rogoza II 17 3 14 16:44 6 III. SOL - moški Turbina 19 18 1 55:9 36 Domžale 19 14 5 48:20 28 IGM Hoče 19 14 5 49:22 28 Vuzenica 19 13 6 41:25 26 Fužinar II 19 13 6 44:27 26 Šempeter II 19 11 8 38:32 22 Celje 19 9 9 31:35 18 RADENCI 19 8 11 36:39 16 POMURJE II 19 7 12 26:39 14 RTC KRANJC 19 4 15 24:50 8 Topolšica II 19 2 17 9:54 4 Ptuj 19 0 18 5:54 0 III. SOL - ženske Ruše 14 14 0 42:2 28 ŽIBRAT 13 9 4 31:19 18 Vitanc 13 9 4 29:20 18 Črna 12 8 4 26:15 16 Celje II 12 5 7 18:24 10 Šempeter 12 4 8 17:25 8 Rogoza lil 13 2 11 12:33 4 POMURJE n 13 0 13 1:39 0 Kajakaštvo Vereš prvi Na reki Savi Dolinki je bilo mednarodno tekmovanje kajakašev in kanuistov v spustu na 5 km dolgi progi. Med tekmovalci iz Francije, Hrvaške in Slovenije so sodelovali tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in dosegli lep uspeh. Najbolje se je odrezal Miran Vereš, saj je zmagal pri članih K-l. Simon Kuzmič je bil tretji. Med mladinci C-l je Borut Horvat zasedel tretje mesto, pri članih C-2 pa sta bila Škraban- Paj-hart druga. Uspeh Sobočanov na Ravnah Na Ravnah je bil mednarodni turnir v katah za Koroški pokal. Med 168 tekmovalci iz 15 klubov so sodelovali tudi člani Karate kluba Murska Sobota in dosegli lep uspeh, saj so zasedli več prvih mest. Rezultati - dečki do 9 let: 3. Kovač, 5. in 6. Tanacek in Huber, ml. dečki: 1. Škandali. 4. Šticl, 7. Kaštrun, 9. Šajt; ml. deklice. 1. Recek, 6. Mlinarič; st. dečki: 1. Vrečič, 3. Štefanec, 5. Čeleš; st. deklice: 1. Zadravec, 2. Husar, 3. Gaber, 5. Kaštrun; mladinci in člani: 2. Jakovljevič; mladinke in članice: 1. Jakovljevič. Ekipno: dečki do 9 let: 1. Murska Sobota (Huber, Kovač, Tanacek); ml._ dečki: 1. Murska Sobota (Sajt, Šticl, Škandali); st. deklice: 1. Murska Sobota (Zadravec, Gaber, Husar) in st. dečki: 3. Murska Sobota (Štefanec, Vrečič, Čeleš). (D. Škandali) Druga državna strelska liga Ljutomerčani že prvaki V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni strelski ligi je Ljutomer premagal Celje s 1710:1603 krogi in si tako brez poraza že zagotovil prvo mesto in uvrstitev v prvo državno ligo. Posamezno: Manuela Rudolf 577, Darko Horvat 769 in Rajko Robnik 564 krogov. Ekipa SD Jova Jurkoviča iz Vidma pa je premagala ekipo H. Maroka s 1673:1630 krogi. Posamezno: Gorazd Kocbek 570, Anton Kocbek 561 in Stanko Rojko 542 krogov. (AV) Kučan in UNZ Na regijskem strelskem tekmovanju z zračno serijsko puško za člane je ekipno zmagala SD UNZ-ja s 1022 krogi pred SD KF Tišina, 1011, in SD ŠK Turnišče, 1008 krogov. Med posamezniki pa je prvo mesto zasedel Kučan (UNZ) s 350 krogi pred Flegarjem (Tišina), 343, in Maučecem (Turnišče), 342 kogov. Med članicami je zmagala ekipa SD KF Tišina z 961 krogi pred UNZ, 505 krogov. Med posameznicami je prvo mesto zasedla Gašparjeva s 324 krogi pred Flegarjevo (obe Tišina), 323, in Vogrinčičevo (UNZ), 318 krogov. Med mladinci je zmagala MI Pomurka z 987 krogi pred Črenšovci, 981, in Tišino, 905 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Balaško (Pomurka) s 337 krogi pred Sobočanom (Črenšovci), 334, in Kerčmarjem (Pomurka), 333 krogov. Med mladinkami je zmagala ekipa SD ŠK Turnišče pred Tišino, med posameznicami pa Balažekova (Turnišče) s 320 krogi pred Flegarjevo (Tišina), 318, in Lebarjevo (Turnišče), 312 krogov. Med pionirkami je zmagala SD SK Turnišče pred SD SK Turnišče in SD Črenšovci. Med posameznicami je bila najboljša Kozlarjeva (Črenšovci) s 168 krogi pred Sčapovo (Turnišče), 164, in Vodnikovo (J.Jurkovič), 157 krogov. V konkurenci pionirjev je bila ekipno najboljša MI Pomurka pred Črenšovci in Varstrojem Lendava. Med posamezniki je zmagal Kerčmar (Pomurka) s 182 krogi pred Vido (Varstroj), 181, in Gombošijem (Pomurka), 181 krogov. (F. Matko) Šah Uspeh Štumbergegeve Na Bledu je bil mednarodni šahovski festival. Med 26 šahistkami je bila tudi članica SD Rokada iz Lendave Tanja Štumberger iz Črešovgec in se lepo odrezala, saj je bila s 5 osvojenimi točkami med petimi najboljšimi slovenskimi tekmovalkami. Zasedla je deseto mesto (BŠ). Kegljanje-------------------------------- Novo kegljišče v Lendavi V Lendavi bodo 8. aprila 1994 predali namenu novo štiristezno avtomatsko kegljišče, ki bo eno najsodobnejših v Sloveniji. Ob otvoritvi kegljišča bodo ob 14. uri pripravili mednarodni kegljaški turnir, na katerem bodo sodelovali tekmovalci iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Dan kasneje, 9. in 10. aprila, pa bo meddržavno srečanje moške in ženske reprezentance Slovenije in Romunije. Srečanje sodi v okvir priprav za sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo od 13. do 22. maja v Nemčiji. Slovenski vrsti sodita v ožji krog favoritov, tako v posamični kot ekipni konkurenci. Novo avtomatsko kegljišče v Lendavi pomeni pomembno pridobitev za kegljaški šport in je gotovo najlepše darilo ob praznovanju 40-letnice kegljaškega kluba Nafta iz Lendave. Kegljišče pa bo veliko pomenilo tudi za svetovno prvakinjo Mariko Kardinar, saj seji ne bo treba več daleč voziti na treninge. FRANC BOBOVEC stran £2 iz naših krajev Desetletnica Kinološkega društva Murska Sobota V ospredju šolanje reševalnih psov Kinološko društvo Murska Sobota praznuje letos 10. obletnico delovanja. Od začetkov, ko so pse amatersko šolali za ubogljivost, pa do danes je viden velik napredek. V letošnjem programu dela društva, kije usklajen z načrti Kinološke zveze Slovenije, poudarjajo organiziranje osnovnega šolanja psov vodnikov ter vaje sledenja, ubogljivosti, obrambe in napada psov, pa tudi izvedbo posebne državne razstave, tekmovanj in družabna srečanja. Poleg tega bodo nadaljevali s šolanjem lavinskih in ruševinskih psov ter psov čuvajev za varovanje ljudi in objektov. Hkrati se bodo udeleževali seminarjev in praktičnih vaj, kijih bo organizirala Kinološka zveza Slovenije. Še posebno zanimive pa so tekme v agilityju, kjer vodnik in pes pokažeta vso telesno spretnost in medsebojno navezanost. Zato so si v soboškem kinološkem društvu začrtali kot eno od glavnih nalog nenehno izobraževanje. Pri tem ne mislijo le na šolanje vodnikov, ampak tudi psov za reševanje izpod lavin in ruševin, iskanje pogrešanih oseb itd. Njihov cilj je, da bi imeli v društvenih vrstah vodje šolanja psov splošnih in reševalnih smeri, inštruktorje šolanja psov in tudi sodnike za ocenjevanje na razstavah in tekmah v agilityju. »V posebno čast pa si štejemo, da imamo v Kinološkem društvu Murska Sobota moštvo tekmovalcev, ki so se sposobni kosati na različnih področjih. Kmalu se bomo preselili v nove prostore, predvidena pa je tudi gradnja novega kinološkega doma, kjer bo rentgenska oziroma veterinarska postaja. Načrtujemo tudi gradnjo poligonov za osnovno šolanje, za razstave psov vseh pasem, tekmovalni del in poligon za reševanje. Prizadevali si bomo, da v društvo vključimo čimveč mladih ljudi. Zdaj imamo 36 novih tečajnikov in več kot 150 članov. Tudi v prihodnje bomo krepili sodelovanje s civilno zaščito, policijo, lovci, gasilci in krajevno skupnostjo Park,« poudarja Vilijan Ortar, sicer strokovni svetovalec in vodja mobilne enote reševalnih psov Kinološkega društva Murska Sobota. MILAN JERŠE Krajevna skupnost Rogašovci Občinska hiša skoraj nared »Občino Rogašovci sestavljajo: Rogašovci, Kramarovci, Nu-skova, Ocinje, Serdica, Sotina in Sv. Jurij. Prebivalcev Je 3.659, posestnikov 629, kočarjev 0, najemnikov 14. Površina 2.212 hektarjev: njiv in vrtov 1.183, travnikov in pašnikov 360, vinogradov 11, gozdov 627, drugega 31. Sončna in zelo prijazna pokrajina, ki jo splošno štejejo za najlepšo v tem srezu. Gručaste in deloma razložene vasi prehajajo druga v drugo brez opaznih presledkov. Nekateri hodijo na sezonsko delo v tu- in inozemstvo. Prodaja svinj, perutnine in jajc v Avstrijo. V občini imajo 270 panjev. Prebivalci so večinoma katoličani, 1/5 je evangeličanov,« beremo v Leksikonu dravske banovine, izdanem v 1929. letu. Tam je tudi zapisano, daje sedež občine Rogašovci v Nusko-vi. Glede na to, daje v tem delu Goričkega občina nekoč že bila, sedaj ko hočemo na novo organizirati lokalno samoupravo, niso preveč tehtali, kaj skleniti, ampak so se samoumevno odločili, da bodo spet oživili svojo občino. Obsegala naj bi kraje, kot jih je že nekoč, oziroma tiste, ki so zdaj zdru- ško-gasilskem domu v Roga-šovcih. Le-ta je na pobočju v neposredni bližini zdravstvenega doma, ob njiju pa so tudi že temelji otroškega vrtca, za katerega so vzeli iste načrte, kot so jih uporabili za otroško varstveno ustanovo v Rakičanu. Tudi to začetno naložbo je financirala krajevna skupnost. jani so menda svoj 70-odstotni delež že vplačali, zdaj pa upajo, da bo enako ravnala še občina Murska Sobota s svojo 30-odstotno soudeležbo. Asfaltno cesto v dolžini 600 metrov naj drugi pa na obiins^ liko obsežnejša pa Lf novega šolskega P°s ■ GORNJA RADGONA - Nadevne krvodajalske akcije v radgonski občini se je udeležilo 634 krvodajalcev, ki so darovali okrog 250 litrov te dragocene tekočine. Med darovalci tudi veliko mladih, kar je zelo razveseljivo. Skupno pa živi v radgonski občini okrog 4.000 krvodajalcev. (F. Klemenčič) ■ LENDAVA - Republiška uprava za ceste naj bi kot glavni investitor namenila za zgraditev prepusta čez potok Kopica ter za postavitev posebnega lovilca olj na odseku magistralne ceste Hotiza-Lendava čez 750.000 tolarjev. Dela se bodo začela spomladi. (G. Grabar) ■ PUCONCI - V dokaj pestre obšolske dejavnosti na osemletki v Puconcih se je letos prvič vključil tudi turistični krožek. Pod vodstvom njihovega mentorja Rudolfa Sapača so mladi člani krožka že pripravili raziskovalno nalogo o vasi Pečarovci z naslovom Turizmu pomaga lastna glava. Raziskali so preteklost cerkve sv. Sebastijana, gostilne Zelko in lončarstva Zelko. Osnovna ugotovitev te raziskovalne naloge je bila, da je napredek v Pečarov-cih očiten in da je vedno več možnosti, da življenje v kraju ne bo zamrlo. (J. K.) Bo novemu vodstvu uspelo? V zadnjih letih je čedalje manj mladih gasilcev. S tem problemom se ubadajo skoraj v vseh gasilskih društvih lendavske občine. Leta in leta je delo gaslilcev slonelo na kadrih srednjih let, le tu in tam je v gasilske vrste stopil mladinec. Take težave so imeli tudi v gasilskem društvu iz Dobrovnika. Pred nedavnim je dobilo društvo, ki bo letos proslavilo 70. obletnico, novo vodstvo, ki si bo prizadevalo obnoviti gasilsko aktivnost. Dobrovniško gasilsko društvo se je v zadnjih desetih letih dodobra okrepilo s sodobno opremo. Tako so kupili gasilski avtomobil s cisterno ter gasilske aparate in orodje za gašenje gozdnih požarov. Dobrovniški gasilci so izurjeni za gašenje goznih požarov, kar so dokazali že v preteklosti. Novo vodstvo si je ob izvolitvi zadalo predvsem naslednje naloge: pomladiti društvo, nakupiti še nekaj nove opreme in uniform za gasilce in dostojno proslaviti 70-letno tradicijo gasilstva v vasi. jani MUZEJ NA DVORIŠČU - Če pridete v bife zakoncev Berden v Kobilju, lahko občudujete tudi muzej na prostem. Gre za staro kmečko orodje in razne predmete, ki jih je zbral lastnik Bela. Tako so na ogled tudi velika stiskalnica, kije stara že čez 110 let, lesen plug, klopotec, tankovska gosenica iz 2. svetovne vojne idr. Vse predmete je najprej skrbno očistil, prebarval in zaščitil pred nadaljnjim propadanjem. (Fotografija: K. Ščavničar) V vaško-gasilskem domu v Rogašovcih so predvideli tudi prostore za novo občino. da je stara, amP .?nAllti na. Na pomoč je pn^l Cesta, ki pelje v Ocinje, je vijugasta, strma m maM^ Vsaj 600 metrov asfalta bi radi! bi čimprej dobili v Ocinju, kajti to je edina vas v tem delu Goričkega, ki asfalta sploh še nima. To pa je tudi nekoliko nerodno, ker je naselje tik ob meji s sosednjo Avstrijo, obmejni kraji pa morajo biti urejeni, mar ne? Tačas gradijo v Sotini dva mostova. Prvi je na regionalni, jevna skupnost, za nedoločen čas jor prostorov v Tam so zdaj žek in mala 5°la' j se z lastniki g^ad jA kjer naj bi stalaJlupO^ dogovarjajo za o . zamenjavo. - ženi v krajevni skupnosti. Ljudje Rogaševec, Sv. Jurija, Nu-skove, Serdice, Sotine, Ocinja in Kramarovec se počutijo pripadniki te teritorialne skupnosti. Navsezadnje spadajo tudi v eno župnijo. Čeprav uradno še ni sklenjeno, da v Rogaševcih občina zagotovo bo, so za njen sedež že uredili prostore v novem va- V Rogaševcih upajo, da bodo za nadaljevanje in dokončanje tega objekta denar dobili iz ustreznega državnega sklada, vsekakor pa potem, ko bo v kraju sedež občine! Na območju krajevne skupnosti Rogašovci imajo kamnolom, zato so makadamske ceste dodobra utrdili, zdaj pa bi jih radi čimprej asfaltirali. Kra- Poklicni gasilci o svojem delu V lendavski občini je požarna varnost dokaj dobra tudi zaradi Naftine poklicne gasilske enote. Poklicni gasilci so seveda za svoje delo šolani in prav to znanje so pridno prenašali tudi na prostovoljna gasilska društva v občini. Lahko bi rekli, da so nastala nekatera gasilska društva v neposredni bližini Lendave ob prizadevanju Naftinih poklicnih gasilcev. Poklicna gasilska enota Nafte je seveda izurjena predvsem za gašenje hitro gorljivih tekočin, v zadnjem času pa so se specializirali tudi za odpravo posledic ob morebitnem izlivu strupenih snovi, ki jih je na naših cestah čedalje več. Nekatere naloge s področja civilne zaščite opravljajo tudi za ministrstvo za obrambo. V zadnjem času se v Nafi veliko govori o usodi te velike delovne organizacije. Slišati je, da naj bi gasilsko enoto obdržali vse dotlej, dokler bi v podjetju predelovali nevarne snovi. Bojijo se, da bo podjetje propadlo, s tem pa bo ogrožena tudi gasilska enota. Kmalu bodo o svojem delu gasilci razpravljali na letnem občnem zboru. O enem pa so vendarle prepričani, njihovi pripravljenosti in strokovnemu znanju se nihče ne bo kar tako odrekel. jani ■ GORNJA RADGONA - Gasilsko društvo, ki je eno od naj večjih tovrstnih društev v občini, bo ob koncu aprila dobilo novo avtomobilsko cisterno. Stala bo okrog 140.000 mark. S tem vozilom bodo lahko naenkrat pripeljali 6.600 litrov vode. Avtoci-sterno, ki jo uporabljajo sedaj, pa bodo odstopili gasilcem v Zbi-govcih. (F. Klemenčič) ■ LENDAVA - Zavzeta kulturno-prosvetna delavka Slava Donko, ki poučuje na osnovni šoli s prilagojenim programom v Lendavi, je pripravila projekt o življenju in kulturnih navadah Romov v lendavski občini. Z učenci 4. in 5. razreda je obiskala vse romske družine v naseljih pri Dolgi vasi, Trnju in Črenšovcih. Vse so posneli najvideokaseto, ki si jo je vredno ogledati. (J. Ž.) ■ GANČANI - Po nedavno uspelem referendumu za podaljšanje krajevnega samoprispevka je prejšnjo soboto uspela še ena akcija. Kar 120 krajanov je sodelovalo v vsesplošni spomladanski očiščevalni akciji. Uredili so okolico nove mrliške veže, tako daje zdaj vse pripravljeno za skorajšnjo blagoslovitev veže in zvona. Očistili so tudi divja odlagališča odpadkov, ki jih tudi v Gančanih ne manjka. V krajevni skupnosti so sc odločili, da bodo proti onesnaževalcem odslej strožje postopali, saj jih nameravajo prijaviti inšpekcijskim službam. (Tonček Horvat) Prleški* fiičkec Regetače so pji priregetdle hude dtihe za v^1^^ ;ojs^ veki pčtik. Ovi den so prišli ta prčdji od v Ormož gledat tistega slovitega mosta kres P kerega je v disetdnevnoj vojni' htela priti k nan J vojska. Gdo de ploča toto vojaško pot Amerika^ tak vemo že od te, gda so Amerikanci v prlešken P v Maprogi, neke mescof dobro živeli, Pa pokril Z nblogoj, ka napravijo načrte za Maprog so, te pa so odišli. Naj le počakajo, B6gec d°A . bardbe, keri prlnas tak razmitovlijo lučke pene“ j Bdgic je šitkna tiidi Radgiinčane; oprostite, h j pa osriča, ka jin je vzeja, pa ne v nibd, občinf^ s 1(0 za turizem. Toti je pri šd cokompokom v Rade , * se ten strežna pri slatini, pa malo razmisla, kaJ6,. turizem, f kerega moreš najpre't ne'ke vložiti, & ,. josii^L dobiti. He, kmečkin posloncon pa je občina vze ^ ^',1 za nigi nič, gda so mogli ditma fso delo pi5^’ »Mp^ J občinski sestčnik - tan pa so bili, kak se sliši, ne ^ r pa so fkiiper scimprali še eno sejo; na totoj M J. 6^ doktinčali, ka jin je ostalo na lajnsken zased j doktinčali delo na kmetijah, kero so mogli P sčstonkof, toga pa najnč Sveti dilh ne vi. ^Ir Regetače so rigitali tiidi te, gda je šd ndvt, prleških raziskovalcof z Lotmerka, Ormoža, ,. Ptuja f ptujski kino. Tan pa se je zvedlo, ka 'n s^n jih valet žlahtno no množično raziskujejo. Gda pa ppvl^ ka za čeliro te raziskiivlejo, pa so mi nč Glovno je, ka neke delajo, vrli' kak ti mravle. ^rr celi' den fsa švičnata nosi biikof žir ali pa vejico, privleče znavič to, ge jo je zarčn vzšla. je Regetače regečejo tiidi okdli ptujske občine, ^ pfujiP^ kak nč napredno levo vmdjgjena; v Novi vest P, ^. 0 ■ radi sptivali' eno veko cirkef na hčktor v^°Loj ci^jM cirkve pa do postavili trijesti hiš. Ka do te Z nb L ^ e či pa so še store prozne, toga niše ne vi. f1 ° eoji^J uvoziti, ka do mili bodčče vernike - ja, pa . nč tak, kak negda na sveti, gda so revolucion znali nafčiti očenaša, čiglih so jin ga več let s P'^i(i, p v buče; prleški aktivist pa jin ga je samo enok »^.jf ga od šiibafsi znali. Samo on jin ga je poveda Štetij Peter glaš, pridi k nan gor na hram, te boš v1 pa£oid’ A v viiho me piši.« He, pa t6 je zaj žč zgodovina, bi^. tiidi gnešji de'n zapumnijo fsi samo toga ne, k .^jkb V jihove kiblače klopotače nikak ne grčjo fsitlS a listi r bi se kak ti zavedni Slovenci morali fUti' P ^ v resnici fkiiper zdriizgajo toto Ičpo prleščino. ^pijo'J Pa ka do deca! Še stori' osli si' puno toga nč zap ^i radgunsken sejmi Sprotltje ’94, ge je bilo P ^šlfl0' mehanizaciji, so si ni mogli' zapomniti, ker < delaje penezof pa kera za delaje zgube. S totoj rigitačoj bi van rad viin zbobja, ^J^pof ^ .Al eno te'kmo Ič dobili, čiglih so te'kmb srečajo ‘ ^j o« £mdna Commerc je šd hildičon fiičkat, tdP^lH Agropjod pa je ds ta - v jen lehko zdčnejo “P f, bo^/js^i mlode Prleke. Samo provijo, ka se jin pre paradi M dčlati no miksati v glaže murke pa papriko P f k^^Č' drugi marmelodasti ficlike, kerih ti potil' nem J^ i bdati. Hren pa jajca pa plčča naj odovlejo za v če, ne kitajske. Aleluja! / ggj^arca1994_________________________________________________________________________stran 23 iz naših krajev Obisk pri vas doma Izpolnila obljubo Hudo narobe so ravnali vsi, ki so podrli stare hiše, namesto da bi jih obnovili, kajti vse, kar je staro, ni za nič. Tega so se dobro zavedli Langovi iz Serdice za Goričkem, saj četudi so zgradili novo hišo, stare ne le, da niso podrli, ampak sojo lepo obnovili. V njej se ne zadržuje zgolj vdova mati Marija, ampak tudi sin Franc, snaha Marija ter vnuka Damjan in Gabriela radi pridejo od nove hiše čez cesto v več desetletij staro »babičino« hišo. Še več: ■kletni Janez k ^ KOSEDNAR - 74-letna Marija in Wo skunne« "S. |.nar. “ Satahovec sta praznovala 50-i^ški 4fnarj| ,. ienja« Marija je dolga leta delala na et »mali rihtar Je P^8 vence, Janez pa je bil nad 30 Poživljala sehe SIC” vP.a s*a °ba obdelovala zemljo in vendar st'r' otroke. Na stara leta sta ostala “^kov svoiih s a ?C' redno obiskujejo. Vesela sta tudi ^^yjn sedmih vnukov. T. Horvat pridno jo obnavljajo. Pri Langovih sta doma red in čistoča! To je lepo vidno tudi na dvorišču, saj je vse na svojem mestu. Tako je tudi s kurjavo! Drva (»metri«) so zloženi v skladovnice, polena v »piramide«, šibje pa v »pušleke«. Prijetno je bilo pogledati to bogastvo, ki nekako »mora« biti lili. V tistem obdobju so namreč morali s tamkajšnjega območja mnogi Nemci zapustiti svoje domove. Marijinim staršem, ki so se pisali Fritz, in tudi možu, ki je imel prav tako nemški priimek Lang, pa je bilo ob tedanjem »etničnem čiščenju« prizanešeno. Tišina - v • so zaenkrat kraievn' skupnosti in sosednjih Gederov-ZiL1^6' Ljudje °kaJ zadov°ljni z delovanjem kabelske Krvnem v sv«r ?a®re^ na ta način dobro seznanjeni Zl^Prihodnie a^°hci in š*rše’ Zat0 si želijo- da bi prek J!^U' (Mj) ^° sPremljali še več dogodkov na svojem B^ehnečici so se k Prebivalci tega kraja v ljutomerski Ščavniškemu „u °ru o^anov odločili, da se priključijo ^KjeVL«1^ oziroma novi občini Videm ob IŽ?®*°VCI?T 1 gornjeradgonski občini. (MJ) bilo ^čini Ti«;„ %so se občani odločili, da se priključijo pomislek™/“^ so dobro sodelovali, zato ni iirJ!.*0 v Preteklo«’ °V za to obliko prihodnje povezave. zadev 7 '^ Po®očjo tajevnega samoprispevka . ™) ’ to Pričakujejo, da bo tako tudi v prihod- B s^OVci - v ^mim^i^o krnic tej obmorski krajevni skupnosti so lani ^svetn* akcij Tal/”6®3 samoPrispevka uspešno izvedli več 8te je /iern‘ Začn e ° na trnaci na kloupi, pa ^ii z8lt>. Vinf f° Pripovidavati od mojga ^teni^tee, ba /LČ-dn prišo z motikof na ^ej ga °do v°dou doj piščavat ^šk1ofZn8rabo’ Sdaje čilo, kak si kriliti ,ka ton nJ^Ptrperaj Zgučavleva, te /ejn iZ^avni v/r,^ novina, vej si naši tk°u bf Si °vak n„lteL/udi tak med sebof fh Če b; ■ Sušijo. Pa bi ešče preveč /"in z Žušk/Pap?re nalektivali na sto /'“ZnZ ‘°u P^lejk'1 LUn' S‘ pi^° pre’k k s ko/ ’ si drusi 7 k“k tlst' preštej, šteromt /e^ati. Ncd^^^0, pa se ,e narod pa sebof Sole štidnojepa ešče tou, Vin rtapreiid/0 ministri, šteri bi mogli 7prina/’ ^°u je i>me naroda delati. Vidita, rtajboie kak nikda, da je bijla (i bk°ga Ml/ '/Ja banda za igranje tista /teli, Šli na 1 pa Lacekova s Pušče, S,i n°nč ne/ante pa med sebof ne bi / ka bi sakši ^'i zgušati, štero nouto ^rtiŠte,. rfiinistri. N!M Ljutomer m tomer, z 1 Skrbel3 čarni nas je ^Jla v > Radenci, za .^ kleti pa je P°Ss ča mlajšega ^kt mlajšega, li. V letu nejši rejec M Ključarovec,”^ p je Ludvik štanec. ^P ^ 1® klub U"^«? ne finančne deležen ra^iije®^i®' slovenske . .pMpis^ bil med nagorP^jlA) kar g« ^»^ stim m zelo (fja ^lOjk. 31. marca 1994 stran 25 vestnik imf ti^' J« 4 M K J1, k Kaj pa imate tam zadaj? Kmetijstvo vse kar je z njim povezano sc trga " Nemci, se brišejo, pokrovi na loncih se pndvigujej ^ pO svoje Prisilno jih pobijajo Rusi - Mi delamo po svoje m smo konkurenčni Zavarovalnica Triglav IF A c O*’ 1» / 4 o* ^^e6«?^ m p°seb“o ^ * skledo L^emu g,e-^eda lako ti ®^ P^ktu s? " ‘“ns«cnem ^ « kroL?® t0*0^ ^‘kjvelta?' fV^ljudno "^ pa so S Aedanje v lo-Pri “tem in& C.e ostane«no ’8dfo‘ogS^ ^ razP««-"“^difijh^r “ kozic "' kih j “belskih, eostil ^M^?8** tako ^h b°lezni n m parklievko. naS ni’ toda ^r šmarno ^ nism° mogli, SklblaboratOriStrezndl evrop-?1 Piskave on' Zat0 so m°-^ morem aVl*vLond°-^i^če n0 ^ da tek ^ov.« am° teh Pre-S«fe'b ,e«» k> Veterin? ^lrektor sobo-resc^ kje so ža-. '^alo sp • ^dovolje^sdt8?^ Kr“li >ir"m^ in klavništ ?'.v ®v'norej-?Voru zn- deJavnosti. Po se je v J® ne bi mOgii "bžje«ove&zdi tk»m za r/iZe 0 razvitim n°vo zal" ’pa ne- °snut- Pini ' n<>vo v S bl morali H,"*« ' 'i “ °»l“‘ “ i" so Jeanih svit? 1°° ^ P"’ dvoriFxre°bretnen ab' Kafileri-t« J k<*IS?6’ kn*čka ^> Po sce8r? °Seku' Vse <> *a zX ^JU Evr°P-% Sa®o na sanje' svinjske ^s?1"!! tok z močnim m po1« ^v^ia^ med svi-Se S5in?eti R"si in %s^kem tr£ 40Sv>njskOk„ Virus’ ki ^*'S«" Lastil?0’ "aokrc? ln kier 8a ^‘tov0? v Pol?! potegnejo %> ZaS?ru 20 kilo-čCs J Preventivno ? diJl p°"Peš .se Vlrus ^ijj6 svinje v J° ln spro’ Jeriča ■ °gi str ,b|$lno svi- ' živi pa d ? Iri tudi >1 2arnr£ d018°’ če je J^do&^je & tud' do ^0 ^Ozak i d,kuJeio, če->Wrke' Ž8ram prašiča b '? Va??redili bet« v?odn,mi >fei^» 1,1 k«N ^'B piVo proti prašičji kugi obstaja. Vendar pa strokovjaki Evropske skupnosti vztrajajo pri »čistem iztrebljanju«. Ž utemeljitvijo, da lahko že okužene in cepljene svinje nosijo v sebi virus, ne da bi prišlo do izbruha bolezni. Nemški kmetje pa za vsem vidijo še drug razlog. Danci in Nizozemci izvozijo v Ameriko in Japonsko velike količine svinjskega mesa. Te pa ne smejo biti cepljene. Znotraj Evropske skupnosti pa je kmetijska politika skupna, skupne so ve- ši konkurenti na enem od tržišč so to izvedeli in so rekli, kako lahko trdite, da nimate slinavke, če pa kupujete cepivo proti njej.« Sumljiv si torej tudi, če bolezni nimaš. Danes se preprosto zahteva, da se sme pogledati v celoten sistem. Po vsej predelovalni verigi in še dalje. Tudi v zakone. Ko pridejo ameriški kontrolorji, da bi ugotovili, če je lahko soboška Mesna industrija še naprej registrirana za prodajo na ameriški trg, ne pre- Mag. Zmago Kralj: »Svinje cepimo in jih izvažamo tja, kjer jih kupujejo.« Množično klanje še vedno velja za čistejše. krvava sluz, živčne so in hodijo po hlevu kakor omotične, so pripovedovali kmetje. Take znake je najprej opazil neki kmet pri svoji kravi, ki jo je uvozil iz Nemčije. Novica o novi goveji bolezni je počila prav v času, ko v pristojni komisiji Evropske unije razpravljajo o goveji blaznosti. Medtem ko o tej bolezni že nekaj vedo, o novi, ki so jo imenovali »goveji aids«, še ugibajo. Blaznost pri kravah povzroča virus z imenom BSE - obolele krave poginjajo v plesnih trzajih. Povzročitelju aidsa so dali ime BIV in trdijo, da nima možnosti, da bi postal HIV, torej povzročitelj človeškega aidsa. Toda raziskave niso dokončane, pojavljajo se tudi sumi, da lahko z mesom krav obolelih za govejim aidsom zbolijo tudi ljudje. Vključitev v lastninsko preoblikovanje gospodarstva V proces lastninskega preoblikovanja slovenskega gospodarstva se kot aktiven dejavnik vključuje tudi Zavarovalnica Triglav. Z 200 milijoni tolarjev ustanovnega kapitala ustanavlja družbo za upravljanje Triglav, ki bo ustanovila šest področnih pooblaščenih investicijskih družb s sedeži v Prekmurju, Ljubljani, na Dolenjskem, Gorenjskem in Primorskem. Kot so povedali predstavniki Zavarovalnice Triglav na tiskovni konferenci, bo zbiranje certifikatov za pooblaščene investicijske družbe potekalo regionalno prek prodajne mreže in zavarovalniških zastopnikov. Načrtujejo, da bodo zbrane certifikate v posameznih pooblaščenih investicijskih družbah usmerjali v nakupe delnic najboljših podjetij s sedežem v regiji in v podjetja, ki imajo možnost za nadaljno rast. V takšnih podjetjih bo družba za upravljanje prevzela tudi pomembnejši paket delnic in se, kot zagotavljajo, aktivno vključila v izboljšanje poslovanja. Z družbo, ki jo bo vodilo pet direktoijev, usmerjenih v temeljna področja delovanja družbe, razširja Zavarovalnica Triglav področje svojega delovanja na upravljanje s kapitalskimi naložbami, kar je v tujini že ustaljena praksa. S tem se približuje strukturi in vsebini dela zahodnoevropskih zavarovalnic. Z Zavarovalnico Triglav je spisek kandidatov za dodelitev dovoljenj za ustanovitev pooblaščenih investicijskih družb daljša. Kot je znano, je svoje namere o ustanovitvi družb že sporočilo nekaj bank, zadnje skrivnosti pa bodo prav kmalu odgrnjene. Agencija za trg vrednostnih papirjev bo pooblastila za upravljanje z lastninskimi certifikati dodeljevala maja. Znano je, da je na agencijo prispelo že sedem vlog, kar dokazuje, da bo boj na trgu vrednostnih papirjev trd in neizprosen. R. F. Cene zaščitnih sredstev terinarske komisije in drugi odbori. Zato mora biti poseg proti kugi povsod enak. Pri nas, tako Kralj, smo imeli sum kuge pred šestimi leti. Pri nekem rejcu, ki je krmil svinje s pomijami. Sum se je pokazal za neutemeljen. gledajo samo klavnice, temveč tudi občinske inšpekcijske službe. »Pogledajo celo v naš laboratorij, « pripoveduje Kralj. Ščetinaije cepijo »Mi svinje cepimo in izvažamo tja, kjer jih to ne moti,« pravi direktor Kralj. Vse več pa je takih, kijih moti vsemogoče. »Slinavke nimamo, smo pa proti njej preventivno cepili. Cepivo smo kupili v Parizu, na- Krave plešejo Zato je potrebno biti pozoren. V Angliji tedensko pogine nekaj sto krav zaradi goveje blaznosti. Zdaj se začenja širiti še goveji aids. Ker je tudi tam znana kmečka navada, da se pripadniki tega stanu radi pritožujejo po načelu Nauči se tožiti, ne da bi trpel, kmetom oblasti dolgo niso verjele. Kravam se iz nozdrvi cedi Krožnik ima tudi zadnjo plat Teh »najnovejših« bolezni pri nas še ni, pravi veterinar Kralj. Če se tako vzame, živimo v tej svoji ogradi še kar v redu. Ni množičnega klanja svinj, ne blaznih krav, ne krav z aidsom. In množična, tako imenovana industrijska reja še vedno velja za bolj nadzorovano in čistejšo. Ker je na manjšem prostoru skoncentrirana večja čreda. Za administrativni nadzor je to boljše in za administrativne posege tudi. Za ekologijo pa je to slabo, preveč odpadkov je na enem mestu. Za zdaj se še ne pri našem in ne pri evropskem loncu veliko ne sprašujejo o tem, kaj nastane iz tistega, kar se poje. Zanimajo jih samo pogoji na prednji strani krožnika. Slej ali prej jih bodo morali tudi tisti z zadnje plati. Mi pa bomo morali prej urediti še tiste na prednji strani. Ali pa nas tam, kjer se reče Evropa, ne bo. Ostali bomo na zadnji plati. Z vsemi veterinarskimi in inšpekcijskimi službami vred. ŠTEFAN SMEJ AGROTEHNIKA M. Sobota SEMENARNA Ljubljana POTROŠNIK Agrooprema DICURAN FORTE 3.483,00 DICURAN 500 1.778,00 TIXREX 1.495,50 ANITEN DS 1.522,90 ANITEN MPD 1.598,00 BASAGRAN 2.734,62 DICOFLUID MPC 1.368,00 1.364,00 1.237,50 LENTAGRAN DP 3.409,00 LENTAGRAN PLUS 3.361,80 FOLIDOL OLJE 811,00 794,50 BELO OLJE (0,5). 266,00 274,00 BELO OLJE 412,30 THIODAN (0,2) 420,00 432,00 ANTRACOL 1.351,00 1.391,00 1.292,50 BAYLET0N (0,1) 247,00 DELAN (0,1) 1.080,00 1.112,00 1.151,30 DITHANE M 45 1.246,00 1.284,00 1.192,90 BOOMEFEKT 1.729,00 1.609,00 1.533,50 HERBOCID 583,50 600,00 585,40 PYARAMIN FL 2.122,05 1.939,00 1.892,80 DUAL 1.449,00 1.495,00 1.446,40 PRIMEXTRA 1.201,20 1.295,00 1.175,40 GESAPRIM 894,00 960,00 833,10 SENCOR 8.853,00 8.888,60 8.586,30 GOLTIX 4.259,30 3.794,00 BETANAL 2.534,62 1.840,00 2.202,50 Vestnik ob četrtkih Obisk v gostinski šoli v Radencih Letos prvi diplomanti smeri kuhar-natakar Kakor mnoge šole, tako se tudi Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih ubada s prostorskimi težavami. Šolo letos obiskuje 420 dijakov, ki imajo pouk v 16 oddelkih, poučuje pa jih 31 učiteljev. Je edina srednja šola za izobraževanje mladine v radgonski občini, ki je v 32-letnem obstoju izobrazila 4.300 diplomantov, od tega 300 na oddelku za izobraževanje odraslih. Ob tem so na šoli pripravili veliko semi-naijev za dodatno izobraževanje gostinskih in turističnih delavcev. Šola izobražuje nata-kaije, kuhaije in kombiniran kader kuhar-natakar. Ta profil bo letos prvič dokončal šolanje. Šolo pa bodo zapustili še zadnji diplomanti kuharskega tehnika, katerega šolanje je trajalo štiri leta. Že tri leta niso več vpisovali novih dijakov, saj je bilo za ta profil premalo zanimanja. Odslej se bodo morali za tovrstno izobraževanje vpisati v gostinsko šolo v Mariboru. O delu in življenju na šoli smo se pogovarjali z ravnateljico šole Silvo Marinkovič, ki je med drugim povedala: »Mislim, da smo svoje poslanstvo pri izobraževanju go-stinsko-turističnih kadrov za potrebe Pomurja dobro opravili. Naši diplomanti vsaj doslej niso imeli problema pri iskanju službe. Ugotavljamo, da mnogi, ki se nam javljajo, dosegajo na delovnih mestih lepe uspehe. Z nekaterimi pa se na šoli srečamo ob prirejanju seminarjev za dodatno izobraževanje Silva Marinkovič, ravnateljica srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih. gostinsko-turističnih delavcev. Pravkar smo sklenili seminar s teoretičnim in praktičnim znanjem za kuharice v družbenih obratih, vrtcih in šolah v Pomutju. Tečaja se je udeležilo 40 kuharic, obsegal pa je pripravo enolončnic s posebnim poudarkom na uporabi zelenjave. Rada bi povedala, da se šola ubada s prostorsko stisko. Šola je bila tudi nefunkcionalno grajena. Da bi omilili stisko, bi potrebovali nove učilnice, tri za teoretični pouk in dve za praktični pouk, predvsem kuhinjo. Sedaj si pomagamo tako, da del pouka poteka v dijaškem domu, ki je prav tako v sestavi naše šole. Ta pa je od šole oddaljen, saj je na drugi strani železniške proge, zato morajo dijaki prečkati glavno prometnico in še progo. Nimamo tudi svoje telovadnice; do- slej smo se posluževali telovadnice pri osnovni šoli, sedaj pa koristimo večnamensko dvorano. Potrebovali bi tudi prostore za garderobo. Želeli bi tudi, da bi se več dijakov odločalo za bivanje v dijaškem domu, kjer imajo lepe možnosti za bivanje. Imajo pa tudi pomoč pri učenju, saj jim lahko pomagajo vzgojitelji. Želja šole in učiteljev je, da bi dijaki, ki obiskujejo našo šolo, pridobili čim več znanja, tako teoretičnega kakor praktičnega. Prav slednje je za prihodnje kadre še kako pomembno. Pri praktičnem pouku naši učitelji posvečajo posebno pozornost estetski pripravi in postrežbi hrane ter pijač. Poseben poudarek je na dekoraciji jedil, saj je znano, da se začne jesti z očmi. Prav zato smo doslej pripravili veliko takih seminarjev za pripravo narezkov in koktajlov. Taki seminarji so vedno polnoštevilno obiskani.« LUDVIK KRAMBERGER vestnik, 31. rnarcat stran 26 vestnik NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! Bnun # lancia LAJTER NAROČILNICA Podpisani_______________________________________________________,- kraj ulica ____________________________________________________ poštna številka pošta___________________________________________-,------- naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. podpis Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota Prodaja In servis vozil Lajter Istvan Dobrovnik, tel. 069/79 015 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTORADGONA - HOLDING, Gornja Radgona, d.o.o., GORNJA RADGONA, Ljutomerska 29 Vse naše nekdanje sodelavce in upokojence poslovnega sistema AVTORADGONA in njenih pravnih predhodnikov OBVEŠČAMO, da opravljamo evidenčni vpis in predhodno zbiranje prijav za nakup delnic podjetja v zameno za lastninske certifikate Za predhodno zbiranje, pri katerem lahko sodelujejo vsi zaposleni v družbah AR, njihovi ožji družinski člani, nekdanji zaposleni in upokojenci, smo se odločili, ker želimo dokončno oblikovati program lastninskega preoblikovanja podjetja z interno razdelitvijo delnic in notranjim odkupom. Posebej vabimo tiste, ki jih zaradi nepopolnih naslovov ali drugih razlogov ni doseglo pismo, ki ga je AVTORADGONA poslala vsem svojim zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in upokojencem. Če se boste odločili za nakup delnic AVTORADGONA - HOLDING oz. njenih družb ARCONT, d.o.o., in ARAV-TO, d.o.o., Vas vabimo, da se v aprilu oglasite v kadrovski službi našega podjetja v Gornji Radgoni, Ljutomerska 29 (tel. 069 61511). S seboj prinesite poleg osebne izkaznice tudi certifikat v zameno za potrdilo o prejemu lastninske nakaznice v hrambo. Prodaja In servis tudi v garancijskem roku ter zagotovljeni rezervni deli za vozila ALFA ROMEO POSEBNO UGODNO TIPO1.4S/5Vie - centralno zaklepanje in električni dvig prednjih stekel že za 19.400 DEM UNO1.0S/5Vie - centralno zaklepanje in električni dvig prednjih stekel že za 14.250 DEM V zalogi tudi druga vozila iz programov FIAT in LANCIA. PRAZNIČNA PONUDBA CINOUECENTO - po dosedanji ceni s 3% popustom za nakup do konca aprila. Vabimo Vas, da si vozila ogledate na servisu LAJTER v Dobrovniku 6 c vsak dan od 9.00 do 18.00 in ob sobotah od 9.00 do 12.00. Informacije po telefonu 069/79 015. Želimo Vam VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Dobra zavarovalnica Vam je vedno blizu. Iz zavarovalne družbe Adriatic Vas lahko vsa naša kakovostna zavarovanja (z'vl z nezgodno, premoženjsko, kmetijsko, avtom0 transportno-kreciitno, stanovanjsko, rentnOJ0|jf tovoljno zdravstveno) sklepate v poslovni Murski Soboti in naslednjih pooblaščenih agenC 1 • PEMURSKA SOBOTA Štefana Kovača 28, tel? ' in 32 134 •MURSKA SOBOTA agencija Tiara, Trg tel 32 040 J • DOLNJI SLAVEČI agencija Tiara, Dolnji Sla tel 53 046 । g| 1)1 •LJUTOMER agencija Kasko,Glavni trg 13. • LENDAVA: agencija Formica,Kolodvorska 3',K j. •RADENCI agencija ZAAL, Zdraviliško « tel 65 541 (int. 593) . • GORNJA RADGONA: agencija ZAAL, Partiza I tel 62 042 Dobrodošli. Vem, da mi bo ob strani ,1**^ 'Oj BELTINCI Oglašujte v Vestniku ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG j POČITNIC IN POTOVANJ! Prvi termini odhodov že v __ mesecu marcu!__ l™sRELAX OO*> / 22-92» 0602/61-236.61-514, 61-006 RELAX-ova o^^ potovanja po "EVROPI že od 199 DEM ! RIM 4 dni-22.4. RIM - NEAPELJ - POMPEJI 5DNI-25.4. NIZOZEMSKA 5 DNI - 20., 28. 4., že od ŠPANUA 6 DNI - 2., 23., 27. 4., že od PARIZ 4 DNI - 22. in 27. 4., že za FONTBADE^ Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./faks:069 32 230 TELEFONI TELEFAXI CENTRALE prodaja, montaža in servis telefonskih naprav Panasonic 199 DEM 299 DEM 239 DEM 229 DEM PONUDBA TEDNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19, SLO-69242 Križevci pri Ljutomeru, tel, fax: 069/87-887, 87-731 fef-069 ZZšoi je najbolj čist sesalnik sesalna naprava HYLA z vodnim filtrom lovi prah v vodo in najfinejši delci ne krožijo po prostoru rešitev za občutljive za prah Vse informacije: Podjetje AGRO-RADGONA APAČE 3, tel.: 069/69 295, trgovina 61673 stanovanje 239 DEM MADŽARSKA -SLOVAŠKA - ROMUNKA 4DNI-25.4., BRATISLAVA -PRAGA - DUNAJ 3DNI-29.4.,že za 259 DEM 179 DEM Prvomajska potovanja po ugodnih cenah! Pokličite nas, brezplačno vam bomo poslali naš katalog! AGENCUA RELAX: 069/ 22 928, MURSKA SOBOTA, Lendavska 19 ZZ3RELAX NEMOGOČE JE MOGOČE ’ ---------------pri Marku Slaviču KOVINOTEHNA • Ugodna prodaja VRTNIH KOSILNIC: drobnoprodajna cena le 23.650 SIT! • Gume za traktorje In vsa kmetijska mehanizacija. • Stroji za spravilo trave in sena. • Ves gradbeni material. Želimo Vam vesele velikonočne praznike! ODSLEJ MS TUDI V LJUTOMERU: Prešernova 40, tel.: 83 020, 83 021 NEMOGČČE JE MOGOČE, KOVINOTEHNA TUDI VAM NAJBLIŽJA! Kupovati moramo znati! UGODNO, UGODNO, UG^ Vam pušča streha ali jo želite le obnoviti? ^^ HITRO IN | | J STROKOVNO-s kritino * BRAMAC oz. TEGOLO: . _ breZ - če je naklon večji kot 17 stopinj ' težav streho prekrijejo, - za delo 10 let garancije, - za kritino 30 let garancije. «0 POREDOŠ.., Ravenska 73a, BELTINCI, tej./fax: Gregorčičeva Tel./fax: 069/42-900 ŽAGA IŽAKOVCI TEL.: 069/42-054 LENO^ Oddelek za gostinstvo in turizem razpisal6 ŽggsU sledečih objektov v trgovsko-poslovnem koffP ska ulica 1. caffe bar 2. italijanska restavracija 3. mestni hotel s štirimi zvezdicami prosta delovna mesta kot sledi: 1. 11 natakarjev 2. 7 kuharjev 3. 3 recepcionarje 4. 3 sobarice 5. 1 vzdrževalec Zaposlitev za nedoločen čas, s poskusno dobo 3^' Pogoji za prosta delovna mesta: (jo 1. ustrezna izobrazba, z znanjem vsaj oneS svetovnih jezikov, 5 let delovnih izkušenj 2. ustrezna izobrazba, 5 let delovnih izkušeni jgto 3. ustrezna izobrazba, znanje vsaj dveh, oz.{ jezikov, 5 let delovnih izkušenj . ; ^ 4. ni posebnih pogojev .. M^ 5. izobrazba tehnične stroke, 5 let delovni" podobnih delovnih mestih. Vsi interesenti naj vloge z ustreznimi dok^/gd0^ življenjepisom - delovne izkušnje pošljejo lo > razpisa na naslov podjetja. VSEBINA 9. Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1994 na območju občine Murska Sobota. 10. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1994 v občini Murska Sobota. 11. Odredba o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rakičan. 12. Odredba o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za vinorodna območja v občini Murska Sobota. 9. Na podlagi 3. odst. 40. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. RS. št. 37/85) in republiške odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1994 (Ur. 1. RS, št. 72/93) ter 219. čl. Statuta občine M. Sobota (Ur. obj., št. 12/80, 36/81,11/84 in 4/86) je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota, sprejel dne 21. 2. 1994 ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter dragih preiskavah v letu 1994 na območju občine Murska Sobota. 1. člen Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini, starih več kot 4 mesece, se mora opraviti od 1. 2. do 15. 4. 1994. Mladi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Vakcinacijo opravi Veterinarski zavod M. Sobota z inaktivirano (mrtvo) vakcino. Ob cepljenju psov proti steklini se mora opraviti zdravljenje psov proti trakuljavosti (dehelmintizacija). Stroški zdravljenja bremenijo lastnike psov. Veterinarski zavod M. Sobota in lovske organizacije v občini M. Sobota opravijo peroralno vakcinacijo lisic. Vakcinacija se opravi z vakcino, ki jo odobri Ministrstvo za kmetijstvo v roku, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. 2. člen Proti atipični kokošji kugi je potrebno cepiti kokoši, piščance, brojlerje, japonske prepelice in matične jate fazanov: - v perutninskih obratih ABC Pomurka, Agromerkur, kjer se zrejajo matične jate in piščanci, - v perutninskih obratih zasebnih rejcev, ki so kooperanti z ABC Pomurka Agromerkur - v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost - v neposredni okolici rej brojlerjev v kooperaciji v naslednjih naseljih: Bakovci, Bokrači, Beznovci, Cankova. D. Slaveči, Dokležovje, Dolina, Fokovci, Grad, Košarovci, Kuštanovci, Lipovci, Lucova, Moščanci, Neradnovci, Pečarovci, Puževci, G. Petrovci, Radovci, Ratkovci, Rakičan, Sebeborci, Skakovci, Strukovci, Šalamenci, Šalovci, Tropovci, Vaneča, Vidonci in Zenkovci. - v fazanarijah GL »Kompas« G. Petrovci in »Fazan« Beltinci je potrebno preventivno zaščititi matične jate fazanov in jerebic. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno’strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982). Cepljenje v perutninskih obratih in pri kooperantih ABC Pomurka Agromerkur opravi obratna veterinarska ambulanta Agromerkur, v vseh ostalih rejah pa Veterinarski zavod M. Sobota. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 3. člen Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka Agromerkur na povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod M. Sobota z ekipo obratne veterinarske ambulante Agromerkur. Pregled na kokošji tifus japonskih prepelic in matičnih jat fazanov ter jerebic v GL »Kompas« in »Fazan« Beltinci opravi veterinarski zavod M. Sobota. Valilna jajca smejo izvirati iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju. Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni in ki po štirinajstem tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih preparatov. Cepljenje proti navedenim boleznim matičnih jat in odvzem vzorcev za kontrolo imunosti po cepljenih iz 2. in 3. čl. te odredbe, v obratih DO Agromerkur, opravi obratna veterinarska ambulanta Agromerkur, preiskave na kontrolo imunosti pa opran pooblaščeni inštitut Veterinarske fakultete v Ljubljani. Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gomboro bolezni je treba vakcinirati proizvodno jato v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, vakcinacijo opravi Veterinarski zavod M. Sobota. 4. člen Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oz. 50 ali več 50 pitancev in prašiče, krmljene s pomijami in odpadki živalskega izvora in družbenih obratov in gostišč, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Stroški cepljenja prašičev lastnikov gostišč in prašičev krmljenih s pomijami, bremenijo lastnike živali. Proti prašičji kugi je potrebno cepiti tudi prašiče imetnikov živali v neposredni okolici obratov farme Nemščak pri KG Rakičan. Cepljenje prašičev v reji KG Rakičan opravi obratna veterinarska ambulanta pri KG Rakičan, v kooperacijskih rejah KZ Panonka in zasebnih rejah pa Veterinarski zavod M. Sobota. Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. 5. člen Veterinarski zavod M. Sobota mora tuberkulinizirati 50% (X. splošna tuberkulinizacija) vseh krav in brejih telic na območju občine M. Sobota in sicer na naslednjih naseljih: Adrijanci, Andrejci, Beltinci, Berkovci pri Prosenjakovcih, Beznovci, Bokrači, Boreča, Bratonci, Brezovci, Budinci, Bukovnica, Cankova, Čepinci, Černelavci, Čekečka vas, Dankovci. Dokležovje, Dolnji Slaveči, Domajinci, Do-manjševci, Fikšinci, Fokovci, Gederovci, Gorica, Gornji Črnci, Gornji Slaveči, Ivanjševci, Ižakovci, Kančevci, Korovci, Košarovci, Križevci, Krnci, Krplivnik, Kruplivnik, Kukeč, Kuštanovci, Kuzma, Lemerje, Lucova, Lukačevci, Mačkovci, Markišavci, Martjanci in Melinci. Tuberkulinizacija se mora programirati tako, da bo vsako tromesečje opravljeno vsaj 25% predvidene akcije v letu 1992. Tuberkulinizirati je potrebno: - plemenske bike v osemenjevalnem središču in vzrejališču plemenskih bikov ter bike v prirodnem pripustu, last živnorejsko-veterinarskega zavoda za Pomurje M. Sobota. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani, - vse plemenske merjasce na prašičerejski farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka. tuberkulinizacijo na farmi Nemščak opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani, v kooperacijski reji KZ Panonka pa Veterinarski zavod M. Sobota, - reprezentativni vzorec 500 plemenskih svinj na prašičerejski farmi Nemščak, tuberkulinizacijo opravi obratna veterinarska ambulanta KG Rakičan, - 20 % plemenskih merjascev v rejah na kmetijah za selekcijo prašičev, tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod M. Sobota, - plemenice in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija)’ - na tuberkulozo je treba preiskati, s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk vseh zaklanih plemenskih živali osnovne črede farme Nemščak in iz kooperacijske reje KZ Panonka. prav tako*se morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti tudi pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Preglede opravi veterinarska služba Veterinarskega zavoda M. Sobota. 6. člen Na brucelozo je potrebno preiskati enkrat letno: - 10% rej krav in brejih telic v hlevih individualnih proizvajalcev z 10 ali več krav in ali brejih telic s serološkim pregledom krvi, - bike v vzrejališčih plemenskih bikov in bike v osemenjevalnem središču ŽVZ v M. Soboti s serološkim pregledom krvi, - 20% plemenskih živali v osnovni čredi prašičev na farmi Nemščak in v rejah plemenskih prašičev kmetij za selekcijo prašičev, - odstreljene poljske zajce patoanatomsko in bakteriološko na območju občine Murska Sobota. Vzorce krvi na prašičerejski farmi Nemščak odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obratne Veterinarske ambulante KG Rakičan. V ostalih primerih vzorce odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, laboratorijske preiskave pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Pregled zajcev in in bakteriološke preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 7. člen Na bolezen Aujeszkega in TGE virus (eneterična in respiratorna varianta) je potrebno preiskati 5% vzorcev selekcijo prašičev. Vzorce krvi na farmi Nemščak odvzame Veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan, v rejah kmetij za selekcijo prašičev pa Veterinarski zavod M. Sobota. 8. člen Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je potrebno enkrat letno preiskati plemenske bike v osemenjevalnem središču ŽVZ M. SObota in v naravnem pripustu. Ravno tako je potrebno preiskati na IBR/IPV 50% rej bikovskih mater svetlolisaste pasme. Enkrat letno je potrebno pregledati plemenske bike v osemenjevalnem središču pri ŽVZ M. Sobota in v prirodnem pripustu na vibriozo (infekcija s Campylobacter foetus), leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, ter bakteriološki pregled semena na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Vzorce odvzame Veterinarski zavod M. Sobota, preiskave pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 9. člen Na leptospirozo je potrebno preiskati 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev na farmi Nemščak in v kooperacijski reji KZ Panonka ter 20% plemenskih prašičev v rejah kmetij za selekcijo prašičev. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod M. Sobota s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante KG Rakičan v rejah kmetij za selekcijo prašičev pa Veterinarski zavod M. Sobota. Serološke preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. 10. člen Proti kužni bolezni miksomatozi in hemoragični bolezni kuncev in zajcev je potrebno cepiti vse plemenske živali in živali, ki se odpremljajo na razstave, ocenjevanje in podobno. Stroški cepljenja bremenijo imetnike živali. 11. člen Na hudo gnilobo čebelje zalege, povzročitelja Noseme apis in pršičavost je potrebno pregledati in preiskati čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je potrebno tretirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca. Preglede opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Preglede na hudo gnilobo čebelje zalege se opravi spomladi ali jeseni. Vzorce zimskih mrtvic je potrebno poslati do 31. marca 1994, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1994. Odvzem vzorcev opravi Veterinarski zavod M. Sobota. 12. člen Veterinarska organizacija, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu in serijski ter kontrolni številki cepiva kot tudi o rezultatih cepljenja in preiskavah. Veterinarske organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo. O opravljenem delu morajo mesečno poročati na predpisanih obrazcih. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrolo, imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. 13. člen Veterinarske delovne organizacije iz prejšnjega člena morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega kpreparata in obveščati veterinarsko inšpekcijo o vseh nezaželjenih stranskih pojavih in o pojavih, ki kažejo na morebitno nezanesljivo imunost. 14. člen Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. L SRS, št. 37/85). ) 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občine Murska Sobota. Štev.: 526-27/94-8 PODPREDSEDNIK IS Datum: 21. 2. 1994 SO MURSKA SOBOTA Janko HALB, dipl. oec. l.r. 10. Na podlagi 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Ur. 1. RS, št. 37/85) in 219. čl. Statuta občine M. Sobota (Ur. obj., št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Izvršni svet občine M. Sobota, na seji dne 23. 3. 1994 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe ter dovoljenja v letu 1994 v občini Murska Sobota. 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in stroške poslovanja veterinarsko higienske službe ter za potrdila in dovoljenja iz 29. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ‘živali (ur. 1. SRS, št. 37/85). 2. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov pri nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plača naslednja pristojbina: 1. Za kamionske in vagonske pošiljke po režijski uri veljavnega cenika za veterinarske storitve za vsako začetno uro. 2. Za pošiljke v kombiju polovico vrednosti režijske ure. 3. Za pse in mačke od komada. 300,00 4. Za kosovne pošiljke: - kopitarjev in odraslega goveda 300,00 - telet, ovac in koz od komada 200,00 - žive perutnine od vsakih začet. 50 kom , 30,00 - za meso kopitarjev, parklarjev, perutnine in mesne izdelke ter medu od kg 4,00 - za vsako čebeljo družino 30,00 Kadar doseže obračun pristojbine po kosovnih pošiljkah višjo pristojbino kot po kamionu ali vagonu, se pristojbina obračuna in plača za kamionske oz. vagonske pošiljke, če pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pa pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pride ob dogovorjenem času na kraj nakladanja, prekladanja ali razkladanja, mora stranka, ki je pregled naročila, plačati še zamudnino v višini režijske ure, določene z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 3. člen 1. Pristojbine za stalne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih surovin, živalskih proizvodov in odpadkov v obratu klanja in predelave v Mesni industriji Pomurka, Agromerkur in Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti se plačujejo po dejansko opravljenih urah pooblaščenih delavcev Veterinarskega zavoda M. Sobota, stroški za režijsko uro so določeni z veljavnim cenikom za veterinarske storitve. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede: a ) Divjačine pred odpremo ali skladiščenjem - divjih prašičev s trihioskopskim pregledom od komada 1.000,00 - divjih zajcev od komada 30,00 - srnjadi in jelenjadi od komada 300,00 - pernate divjadi od komada 30,00 - kosovnih pošiljk lovskih turistov od velike divjadi kom 1.000,00 - od komada male divjadi 50,00 b ) Živine, mesa, mesnih in mlečnih izdelkov ter drugih proizvodov na sejmih, tržnicah, gostinskih in drugih obratih - zaklanih odojkov in perutnine od kg 2,00 - mlečnih izdelkov od kg 2,00 - za jajca od komada 1,00 - pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostiščih, na prireditvah, v hladilnicah in obratih predelave mesa ter za druge preglede, ki jih ta odredba ne omenja, se plača pristojbina za vsako začeto uro po veljavnem ceniku za veterinar, storitve. 4. člen Določeni znesku pristojbin in režijske ure iz 2. in 3. čl. povečane za 15%, vsebujejo tudi 15-odstotni prispevek za občinski sklad za zdravstveno varstvo živali, kot je določeno v veljavnih predpisih. 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi proizvodi oz. podaljševanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za molznico 400,00. Pristojbino zbira organizator odkupa mleka Pomurske mlekarne Murska Sobota. Imetniku molznic, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarni, pač pa ga daje v promet na drug način v javno potrošnjo, se zaračunava odvzem vzorcev mleka za preiskavo na higiensko kakovost in stroški preiskave na TBC. 6. člen Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, se pristojbina poveča za 50%. Posebne stroške, zamudnino in delo izven rednega delovnega časa, si pooblaščena veterinarska organizacija zaračunava neposredno pri podjetju ali občanu, ki je pregled naročil. 7. člen Za stroške poslovanja veterinarsko-higienske službe iz 5. čl. Odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Ur. obj., št. 4/80 in 24/82) plačujejo lastniki živali pristojbine ob izdaji zdravstvenega spričevala, za pse pa ob preventivnem cepljenju proti steklini in se glasi: - za goveda in konje 300,00 - za teleta in žrebeta do 120 kg 200,00 - za ovce in koze 40,00 - za prašiče do 50kg 40,00 - za prašiče nad 50kg 80,00 - za perutnino po komadu 0,70 - za kunce in zajce po komadu 5,00 - za čebelje družine po družini 10,00 - za pse 500,00 s. etcn Pristojbine v odredbi se valorizirajo v skladu s porastom cen veljavnega cenika za veterinarske storitve. Sklep o valorizaciji cen za pristojbine v odredbi izda Izvršni svet na podlagi informacije o veljavnih cenah za veterinarske storitve. 9. člen Pristojbine v odredbi se valorizirajo v skladu s porastom cen veljavnega cenika za veterinarske storitve. Sklep o valorizaciji cen za pristojbine izda Izvršni svet na podlagi informacije o veljavnih cenah za veterinarske storitve. 10. člen Pristojbine se plačajo takoj po izdaji zdravstvenega spričevala oz. po opravljenem delu, lahko pa se obračunajo tudi mesečno. Plačane pristojbine se odvedejo na posebno podpartijo za zdravstveno varstvo živali žiro računa proračuna SO M. Sobota, štev.: 51900-630-510009, »Občinske pristojbine za zdravstveno varstvo živali«. 11. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v uradnih objavah občine Murska Sobota. Šfev.: 326-28/94-8 Datum: 23. 3. 1994 PODPREDSEDNIK IS SO MURSKA SOBOTA Janko HALB, dipl, oec., 1. r. U. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/ 85, 29/86 in 26/90, ter Ur. list RS, štev. 18/93 in 56/93) ter 219. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, štev. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 34/03/1994, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rakičan I. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rakičan, ki ga je pod štev. 5/93-LN/MS, januarja 1994, izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti. n. Osnutek lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rakičan se razgrne v izložbi zgradbe SO Murska Sobota, Slovenska ulica, ter v prostorih Potrošnikove trgovine v naselju Rakičan. Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Po potrebi bo v času javne razgrnitve organizirana tudi javna razprava, kraj in čas le-te bo naknadno določen. HI. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku lokacijskega načrta za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rakičan Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota, Kardoševa ul., štev. 2. Številka: 352-2/94-4 Murska Sobota, 23/03/1994 Podpredsednik izvršnega sveta Janko HALB, dipl, oec., 1. r. 12. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/ 85, 29/86 in 26/90, ter Ur. list RS štev. 18/93 in 56/93) ter 219. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, štev. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 23/03/1994, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za vinorodna območja v občini Murska Sobota I. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za vinorodna območja v občini Murska Sobota, ki ga je pod štev. 3/92, juija 1993 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti. II. Osnutek prostorsko ureditvenih pogojev za vinorodna območja v občini M. Sobota se razgrne v izložbi zgradbe SO Murska Sobota, Slovenska ulica (za celotno občino) ter na sedežih krajevnih uradov: - Šalovci (za k. o., ki jih pokriva), - Grad (za k. o., ki jih pokriva), - Mačkovci (za k. o., ki jih pokriva), - Gornji Petrovci (za k. o., ki jih pokriva), - Križevci (za k. o., ki jih pokriva), - Cankova (za k. o., ki jih pokriva), - Puconci (za k. o., ki jih pokriva), - Martjanci (za k. o., ki jih pokriva), - Prosenjakovci (za k. o., ki jih pokriva), - Bogojina (za k. o., ki jih pokriva), Po potrebi bodo v Času javne razgrnitve organizirane tudi javne razprave, kraji in časi le-teh bodo naknadno določeni. III. V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku prostorskih ureditvenih pogojev za vinorodna območja v občini Murska Sobota na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota, Kardoševa ul., štev. 2. Številka: 352-3/94-4 Murska Sobota, 23/03/1994 Podpredsednik izvršnega sveta Janko HALB, dipl, oec., 1. r. rrasfflw TV SLOVENIJA 1 !wwwtwwwwwwww ‘ niti luUiiulli TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 c/> I—+■ s 3 N) m TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 - 10.45 Pomembno je imenovati se Ernest, angleški film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Povečava: Televizijski medij - 15.50 Kam vodijo naše stezice -17.00 Dnevnik -17.10 Tok tok 18 00 Studio Koper - 18.45 ABC-ITD, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Anastazija ameriški film - 22.10 Dokumentarne iveri: Sahara - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Kralj kraljev 1. del ameriškega filma Drugi program 16.25 Četrtkove posebnosti: Mr. Bean - 17.20 Sova - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije - 21.00 Križev pot, prenos iz Rima - 22.15 Vodnjan, dok oddaja - 23.05 Gala večer Kraljevega baleta 8.00 Radovedni Taček - 8.15 Mladi virtuozi - 8.35 Risanka - 9.00 Klub klobuk - 9.50 Tok tok - 10.40 Zgodbe iz školjke - 11.40 Zgubica, danski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 15.10 Anastazija, ameriški film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angl, nadaljevanka - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Utrip - 20.30 Gore in ljudje - 21.30 Velikonočna skrivnost - 22.10 Korenine slovenske lipe - 22.45 Dnevnik - 23.20 Sova: Kralj kraljev, 2. de! ameriškega filma Drugi program HTV 1 15.45 Ustavi se svet, pomisli na otroke - 16.35 Kralj kraljev, 1. del ameriškega filma - 18.00 NBA košarka - 18.50 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.10 Družinska skrivnost, švicarska nadaljevanka - 21.05 Mož z opicami, franc, oddaja - 21.30 Poglej in zadeni - 22.45 Sobotna noč 7 55 Poročila 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila 10.05 Šolski program - 11.30 Sandokan -12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica, serijski film - 12.40 Pravi igralci, serijski film - 13.05 Mlada Bess, ameriški film - 14.55 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Alpe-Donava-Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sijaj svobode, dok. oddaja - 21.10 Križev pot, prenos iz Rima - 22.45 Slika na sliko - 23.50 Prerok, italijanski film HTV 1 8.10 Živ žav - 9.00 Velikonočna maša, prenos iz! župnijske cerkve Trnovo v Ljubljani - 10.30 Sezamova ulica - 11.30 Pot v šolo - 11.55 Papeževa velikonočna poslanica, prenos iz Rima - 12.30 Poročila - 12.35 Mednarodno tekmovanje mladih baletnih plesalcev - 13.05 Vodne pustolovščine - 13.35 Gigot, ameriški film - 15.15 Kranj - zgodbe o uspehu - 16.00 Še se bomo srečali._. angl, nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.16' Po domače - 18.50 Kuhanje ob Rossiniju - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Podarim-dobim - 21.30 Od pola do pola - 22.25 Dnevnik - 22.45 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka Drugi program 9.45 Kralj kraljev, 2. del ameriškega filma - 11.10 Udobna vožnja, angl, nadaljevanka - 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja - 12.45 Poglej in zadeni - 14.00 Gore in ljudje - 15.00 Mednarodno prvenstvo v gimnastiki - 18.00 EP v namiznem tenisu - 19.30 Dnevnik - 20.10 i Alpe-Donava-Jadran - 20.45 Zvezda, ameriški film - 23.30 Športni pregled 8.15 Risanka - 8.40 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka - 9.20 Učite se z nami - 9.50 Kraljestvo ruskega medveda, angl, nadaljevanka -10.40 Izrael -11.25 Velika mala dežela, kanadski film - 13.00 Poročila - 13.05 Alpe-Donava-Jadran - 13.35 Športni pregled - 14.45 Portret Mirka Žerjava - 15.10 Velikonočna skrivnost - 15.50 Moč in slava - 16.20 Dober dan. Koroška -, 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Štiri v vrsto -19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 20.35 Gospodarska oddaja - 21.15 Omizje - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta, kan. nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka 10.45 Sezamova ulica - 11.45 Univerzitetni razgledi - 12.15 Izmenjava ognja, 1. del ang. drame - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! -17.20 Upornik v službi kralja, danska nanizanka -18.00 Studio Koper - 19.30 Dnevnik -20.10 Žarišče - 20.35 Osipi dan - 21.25 Strta srca, franc, nadaljevanka - 22.15 Dnevnik - 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka Drugi program 9.35 Risanke -10.00 Videošpon - 11.00 Da ne bi bolelo - 11.30 Mož z opicami, franc, oddaja - 12.00 Od pola do pola, angl, serija - 13.00 Poročila - 15.00 Pro et contra - 16.00 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Film tedna: Spor ponoči, ameriški film - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka Drugi program 12.30 Forum, Utrip, Zrcalo - 16.00 Podarim-dobim - 17.00 Sova - 18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Izmenjava ognja, 1. del angl, drame - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra 15.30 Zgodbe iz školjke - 16.20 Sedma steza - 16.40 Gospodarska oddaja - 17.20 Sova - 18.40 Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka -21.05 Pro et contra - 22.05 Tobačne vojne, angl, oddaja - 22.35 Videošpon Drugi program 15.45 Omizje - 17.00 Moč in slava - 17.30 Sova - 18.45 Analitična mehanika - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 22.10 Svet poroča HTV 1 HTV 1 9.00 Tina in Nejc v etnografskem muzeju - 9.40 Mednarodno tekmovanje mladih baletnih plesalcev - 10.10 Analitična mehanika - 10.40 Tobačne vojne, angl, oddaja - 11.10 Po domače - 12.50 Kuhanje ob Rossiniju - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.00 Svet poroča - 15.35 Osmi dan - 16.20 Slovenci v zamejstvu - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Štiri v vrsto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Neverjetne zgodbe - 21.30 Tednik - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka Drugi program 15.00 Ministrstvo za strah, ameriški film (čb) - 16.25 Strta srca, franc, nadaljevanka - 17.15 Sova - 18.35 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Miloška, dokum. film - 20.55 Umetniški večer: Mojstrovine - Louvre - 21.55 Portret baletnega plesalca: Irek Mukhamedov TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Maxi, prosim pridi - 10.30 Nekoč junak, film - 12.15 Pustolovščine Thora Heyerdahla - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Odločitev na Long Hillu, vestern - 14.35 Raj za živali - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 V mrazu juga - 18.35 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dva v Avstriji - 21.00 Ne zapusti me, očka, film - 22.35 Čas v sliki - 22.40 Večerni šport - 23.00 Igra za življenje, film - 0.45 Hunter. TV MADŽARSKA 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera -10.30 Dallas - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.06 Posel - 12.32 Usode - 13.12 Nemščina 13.47 Vaška TV - 14.07 Iskanje čudeža - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Računalništvo - 17.00 Za upokojence - 17.20 Teka 17.35 Okno s prilogo - 18.15 Veliki petek - 18.25 Sv Andrej - 19.05 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.05 Zgodba škofa V. Apor-ja - 21.00 Filipe ima modre oči, 1. del filma - 22.34 Izgnanci tv film - 0.15 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.45 Videostrani - 14.55 Umetnine - 15.10 Drehscheibe Europa - 15.40 Živalski svet Madžarske - 15.50 Risanka - 16.18 Človek in glasba -17.10 Pomagač - 17.45 Plesi - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.40 Jdzsef Antall. dokumentarni film - 19.30 Festival - 20.00 Kolesa in koraki - 20.45 Ansambel Hon-včd - 21.00 Dnevnik - 21.25 Janezov pasijon - 23.20 Ameriška košarka RTL 6.00 Različne risanke in nadaljevanke - 10.15 Trop ca na avtocesti, komedija - 11.55 kepa dekleta ne eksplodirajo, komedija - 13,30 Mati vijoličastiljudožerec, komedija -15.10 Hajboga-tej^a mačka na svetu, komedija - 16.50 Heidi , — 49 .PO kobiT. Hood, pustolovski film — Tl .06 Termrnavor, Pivci. — 0.06 Vitvios vevške. — V .00 . Vabmv Vtoočs., \»o\xov\\.ev . 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.35 Risani film - 12.00 Poročila - 12.05 Resna glasba - 13.20 Prizma - 14.05 Poročila - 14.10 Ann in Andy, ameriški otroški film - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly Hills - 17.00 Poročila - 17.05 Prisrčno vaši - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 El Cid, ameriški film • - 23.10 Poročila - 23.15 Šport - 23.35 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Confetti, šov - 9.25 Klub Panda - 9.40 Upor na ladji Bounty, pustolovski film - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Divji pes, film - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Alpe-Donava-Jadran - 18.30 Zdravnica iz strasti - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Narodna glasba - 21.35 Zlata dekleta - 22.00 Med ljubeznijo in zakonom, film - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Kot blisk in grom, film - 1.15 FBI, kriminalna nanizanka. TV MADŽARSKA 1. program 6.25 Vaška TV - 6.45 Dnevnik - 7.00 Sončni vzhod - 8.15 Verski program - 8.25 Za otroke - 11.30 Sosedje - 12.05 Telexpo ’96 - 13.20 Pločevinasti Kristus - 12.43 Hišna nega bolnika - 13.03 Veverica - 13.33 Madžarska polpreteklost - 15.03 Noč na Erdeljskem, madž. Čb film (Z. Szeleczky) - 16.30 Velika noč - 16.40 Priporočamo - 17.10 Sv. Andrej - 17.35 Loto - 17.40 Misli ob veliki noči - 18.30 Kolo sreče - 19.12 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.30 Filipe ima modre oči, 2. del filma - 22.20 Pasijon, tv-igra 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Telešport - 13.00 Familija -13.35 Zabavna glasba -14.00 Živali iščejo dom - 14.15 Lujza Blaha - 15.20 Natura, magazin - 15.50 Kviz - 16.10 Čembalski koncert - 16.35 Zaščita potrošnika - 17.00 Avto moto šport - 17.40 Za otroke: Smrkci, Novi Lassie - 18.40 Policijski dnevnik -19.00 Familija -19.35 Nepričakovano potovanje, serija - 20.30 Smaragdni otok - 21.05 Zlata žirafa, gala - 22.00 Velika noč po Evropi - 22.35 Monty Python - 22.55 Indijski nokturno, francoski tv-film RTL HTV 1 HTV 1 8.10 Poročila - 8.15 Skriti vrt, britanski film - 9.55 Poročila - 10.00 Velikonočna maša, prenos iz Splita - 11.25 Risanke - 11.50 Poročila - 11.55 Velikonočna poslanica, prenos iz Rima - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Narodna glasba - 13.50 Mir in dobro - 14.25 Poročila - 14.30 Malavizija - 15.30 Resna glasba - 16.30 Poročila - 16.35 Mati božja, dokum. film - 17.35 Mama, poslušaj mojo pesem, španski film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi, serijski film - 22.40 Šport - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Zlatarna, italijanski film - 14.35 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Živeti s... 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Grun-tovčani - 22.10 Poročila - 22.15 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Asfaltna džungla, ameriški film - 14.55 Monofon - 15.30 Naravna dediščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Obnova Hrvaške - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Neskončen svet, potopisna serija - 20.45 V ospredju - 22.15 Poročila - 22.20 Glasbena oddaja - 22.55 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Afriška kraljica, ameriški film - 14.50 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 16.30 Besede, besede - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Hrvaška - dežela prihodnosti - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Moulin Rouge, ameriški film - 15.00 Monofon - 15.30 Likovni umetniki - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Z zdravjem do lepote - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.35 Poročila - 21.40 Znanost - 22.25 Slika na sliko - 23.10 Glasba TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Tednik - 9.30 Evangeličanska božja služba - 10.15 Vem, da moj rešitelj živi - 10.30 Katoliška maša, prenos iz Rima ; - 12.00 Papežev blagoslov - 12.30 Orientacija! - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.351 Dogodivščine v gradu Cnadleshoe, film - 15.10 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 | Montevideo - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X- Large I - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.15 । Kaisermiihlen blues - 21.05 Začetek od nečesa, film - 22.35 Vizije - 22.40 Režiser John Huston. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Vstajenje, film - 10.45 Po I sledi velikega mojstra - 11.00 Pomlad na Dunaju, festival - 12.30 Čudovite podobe iz živalske-; ga sveta - 13.00 Čas v sliki - 13.20 Priznanje' starega očeta, film - 14.50 Otroški spored - 16.40 Harry in Hendersonovi - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Praznična druži-; na - 21.05 Mož iz La Mancha, muzikal - 22.40 Pod vulkanom, film - 0.25 Čas v sliki - 0.30 FBI, nanizanka. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Egiptovske sanje - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Divji pes, ponovitev - 13.00 Čas v sliki 13.10 Izdajstvo v Fort Bravu, vestern - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 V mrazu juga - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Zeleni zid -21.07 Pogledi s strani -21.15 G’schaftlhuber, komedija v narečju - 23.25 Čas v sliki - 23.30 V ponvi, tv-film. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Audimx - 10.15 Nelsonova afera, melodrama - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Avstrija v sliki - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani, zdravnik s Havajev - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Slonova nevesta, pustolovski film - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Evropski policisti - 22.50 Polje, film - 0.35 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 1 TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 1. program 6.45 Vaška TV - 7.30 Za otroke - 7.55 Biblija - 8.03 Kje, kaj? - 8.30 Nedeljski magazin -10.00 Verski program, prenos rimsko katoliškega in reformatorskega bogoslužja -12.00 Urbi et Orbi - 13.50 Zaljubljenci Montparnassa, franc, film - 15.35 Filmske novosti - 16.05 Verski program - 16.30 Disueyjeve risanke - 17.35 Dallas, pon. - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Kneginja Alexandra, 1. del tv-filma - 21.55 Torinski mrtvaški prt - 22.50 Telešport z nogometnim pregledom 2. program 7.32 Dobrodošli - 8.02 Julija - 8.35 Za otroke — 10.00 Živi planet - 10.55 Aprila v gozdu - 11.20 Poje Arina Zentay -11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.44 Risanka - 13.45 Za kmetovalce - 14.15 Literarne delavnice - 14.50 Živijo med nami -15.05 Delta -15.35 Baywatch - 16.25 Legenda in zgodovina - 17.00 Medicina - 17.10 Odškodnina - 17.30 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Regionalni program - 18.30 Pesnik -18.40 Risanka -19.00 R. Strauss: Kavalir z rožo, filmska opera - 22.25 Vesele velikonočne praznike, franc, film - 24.00 Svetovni šport 1. program 7.30 Vaška TV - 7.50 Regionalni program -8.00 Velika noč - 8.55 Narodopisje - 9.05 Riviera - 9.30 Tri želje - 10.20 Disneyjeve risanke - 11.20 Zajček - 12.00 Zvon - 12.07 Poje L. Szalay - 12.25 Santo Stefano Rotondo - 12.52 Risanka - 13.20 A. Siito, portret - 14.30 Lucky Luke, western - 15.57 Priporočamo - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Koledar - 17.55 Simboli - 18.00 Za otroke - 18.35 Kolo sreče - 19.06 Za otroke - 19.30 Poročila - 19.50 Kneginja Alexandra. 2. del - 21.30 Top show - 22.30 Moja opera, glasbeni film - 23.30 Dnevnik BBC-ja 2. program 8.03 Otroški film - 9.30 Teden - 10.25 Natural World - 11.20 Kneginja in škrat, risanka - 12.45 Obleka iz črnega žameta, tv-film - 14.30 Kraj, kjer živimo - 15.00 Evropski popotnik - 15.40 Podobe o Bogu - 17.00 Za otroke - 17.20 Svet knjige - 17.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.55 Open University - 19.00 FerencvA-ros : MTK, prvenstvena nogometna tekma -21.05 Zrcalo-21.15 J. S. Bach-21.28 Ljubkovalne besede, ameriški film 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Antarktika - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Nemški magazin - 12.43 Namizni tenis -13.04 Valovi Krete -14.33 Otroški film - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Televideo - 16.17 Družinske fotografije -16.45 Zunanje zadeve, serija -17.15 O strasteh - 17.40 Za boljši jezik -17.50 Za otroke - 18.20 Odgovarjamo - 18.30 Maček v Žaklju - 18.55 Katoliška kronika - 19.12 Pravljica - 20.15 Otok miru, tv-film - 21.30 Policija javlja - 21.32 Spominska plošča - 22.34 Čar športa - 23.44 Dnevnik BBC-ja 2. program 10.00 Prenos iz parlamenta - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.40 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Dobrodošli - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.50 Petro-celli - 19.40 Zelena točka - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Dnevnik - 21.28 Vse ali nič, kviz - 22.03 Policija javlja - 22.05 Mondolat, jezikoslovje - 22.35 Spisi Kaltenbach, kriminalka - 0.10 Posel TV MADŽARSKA 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Grenko bogatstvo - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Za šole - 12.47 Sotrpini - 13.02 Naravno zdravilstvo - 13.37 Nevarnosti Vzhoda - 15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba, magazin, vmes ob 16.00 Dnevnik - 16.12 Igre - 16.22 Nacionalna zakladnica - 16.32 Vaze pripovedujejo - 16.45 Zunanje zadeve -17.15 Iz sence -18.00 Za otroke -18.35 Maček v Žaklju - 19.00 Vprašanja kristjanov - 19.07 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Columbo, kriminalka - 21.30 Igralec Miklčs Gž bor - 23.15 Varstvo mest - 23.55 Dnevnik BB-ja 2. program 10.00 Prenos iz parlamenta - 15.35 Open Uni-versity - 16.00 Nemščina - 16.15 Za otroke - 17.00 Mena - 17.25 KNjiževnost - 17.45 Privatizacija - 17.55 Madžarska : Slovenija, nogomet - 19.55 Nekdo naj pove - 20.25 Kdnon, vera in kultura - 21.00 Dnevnik - 21.28 Vse ali nič, kviz - 22.05 Spisi Kaltenbach, 2. del kriminalke - 23.40 Portreti iz XX. stoletja: Hans Hartung - 0.35 Posel RTL RTL 6.00 Medved Vogi - 6.35 Družina za šest milijonov dolarjev - 7.25 Risanke - 12.15 Harry in Hendersonovi - 12.40 Polna hiša - 13.10 Močna družina - 13.40 Princ z Bel Aha - 14.10 Major Pad — 44.40 Knight PAder — 15.45 "Ekipa X — 46.45 44. lump Street — 41 .45 Beverbj Hlhs . — 45,-45 Vetrovna. — 49.40 Samo ljubezen š.te\e RTL 6.00 Risanke in nadaljevanke - 10.55 VVerner, trd kot kamen, ponovitev — 12.45 Pie teh. komedija - 44.35 Dlsne^eva filmska parada - 46.55 PVeidi, Sim — 43.45 Poročita — 49.40 Mim p\a- 'jSack kov — 40.45 Samska poroka — 44.55 Spre- RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi j - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada I - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski j magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček — 45.00 llona Christen — 46.00 Hans Meiser - 47 .00 Kdo je tukaj šef? - 47 .30 Prijazna družina - 43.00 Družinske vezi - 43.30 Telefonska 6.00 Družina za šest milijonov dolarjev - 6.55 Risnake in nadaljevanke - 7.45 'Zoro, junior, film - 9.40 Komedija - 44.40 Čarobni krog, film — 44.45 Pietcb, komedija — 44.40 Upv/orld., ko-mediia — 43.40 Omclev , vestem — 43.45 Poročita 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček — 45.00 llona Christen — 46.00 Hans Meiser - 47 .00 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Družinske vezi j — 13.30 Telefonska tema — 13.45 Poročita -19.10 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.30 Harry in Hendersonovi, ponovitev - 12.15 Nova, znanstveni magazin - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani, zdravnik s Havajev - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Hribovski zdravnik - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Liebling Kreuzberg - 22.00 Vroči led, kriminalka - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Que-imada, pustolovski film. TV MADŽARSKA 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Rojen pod srečno zvezdo - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila -12.15 Afriške sanje - 13.44 Kartago - 14.05 Rdeče in črno, franc, film - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Zrcalo - 16.25 Telešport - 17.00 Zunanje zadeve, serija -17.30 Živalski svet - 18.00 Za otroke - 18.30 Stavimo! - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Muhasti letni časi - 21.10 Madžarska polpreteklost, 22. del - 22.02 Mimi, ital, film - 23.50 Dnevnik BB-ja 2. program 10.00 Prenos iz parlamenta - 16.05 Nemščina -16.20 Drvarji -16.44 Za otroke -17.07 Videoigra - 17.22 Leto zdravega nasmeha - 17.52 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.50 Pomagaj si sam - 19.20 Priložnostno - 19.35 Godalni koncert - 21.15 Vse ali nič, kviz - 21.50 Dnevnik - 22.05 Policija javlja - 22.07 Telexpo ’96 - 22.32 Dvignite zaveso, 2. del RTL 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Cena je vroča - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldafiski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček — 15.00 llona Christen — 16.00 Hans Meiser — 17.00 Kdo je tukaj šef? — 17.30 Prijazna družina — 18.00 Družinske vezi — 18.30 Telefonska tema — 18.45 "Poročila — 19.10 Eksplozivno l — 19.40 TO otavi Sasi — 2.0.13 Klic v sita — 2.1.15 f »j^lv^^ v,svUl«=tl^-vj^>e^—JZaaO^OcA-tsctaallc — 0.00 televizijski spored od 1. do 7. aprila vestnik, 31. marca 1994 stran 29 vestnik Zlati pljunek v termalno vodo p onanij razen Wmd°^Vah so se njali Je na n!?edoklesa nasla-antičnega hid^0118’ znanega ®o£ tP^^^ in bal-tela, ki ie J,ev®da na Aristo-Moh vrhovni Sred®em veku Atelje v svo, r°riteta' Ari' slovenga Scii! k®1®1 lz naravo-0 zlatu celo, • Z naslovom »d barve tem^e^U odvisna rl«o Obliv^ ki to niso ?en'bov doslej Zadnji dLdt°- emh P°ročil * W^£ “* * ^SL^ Se V M > čeprav se? niJemal0' M D°kl« Pre^^^ ^»chusefJi • kratkim iz ao,«ey(S^^ burskih • °a nasl°ve vseh ??£&? prie®» v katerih £ P°Sebni doPisi, Za globinsko nan,‘ str°kovnjak S1?®) upravVi Ce 'm n*20® °Ple vodePneir ^ Ce z dinami Gouldinea ^ ° p.resenetil. Og°če oboj Rimalo vse- >°bdob^ &“v-J’ ^e cevi dlnj?tople vo' m n,ih’ Po' koliba6 'ne naslag ^orajo zam • .nem času iih ^seb«j pa gaT' ln Podobno. ^hanikifn^ kaj ,ln tehnologi opazi. J5x?r “Sv srcu “solze! '^ “" *"^ ^SF k mislih’;?0 fddafem Prekmurski ravnini. Tam je mati, 0 !amem in pobožam. Grenak občutek v srcu '/aa^iePr^ ravni//a m pohl/// zanesl°! Nekatere zgolj zaradi prekle-^h^e p/?!/! ^ lahko oziram po prekmurski a Pob/i.v‘°line. Živli!?' ^asih je bilo pristno kot zvoki stare Zidov; - bežni, toni;/? Pretežno kmečko, trdo. Ljudje zgarani, PodhL / nekaterih a vesetia- Občasna sezonska dela. Otrok ^n0«; ^/osti in nn/u.m/ preveč. Mnogo jih je pomrlo zaradi 'Aa/, P° svetu “Pni i?ent‘čnl bolezni. Da bi se preživelo so ^ndaltMerisoo/r™:10.™ za kruhom in se kot lastovke ^Ija a / r°dne ///* in >im ie P°slednji dom na zemlji 1^/ sab' ‘n običaji! S Ve6lna Prekmurcev je bila verna. Vera, kiso/0 dobrot/’ '” ateist' nismo nikoli pretepali, saj je bil ^to/! V betonske’!’ /*/ vse spremeniti v tovarniške delavce, duha n/ePerjiti v kut-m Poduhoviti v ateiste. Kot če bi hoteli Prelogi 'n identitet avico- Uspelo je mnogim Prekmurcem vzeti Poino O1!/, že od r°dno grudo- /ti Dr;\/e’ človešk! b/ revno kot bogato, pa kljub temu '°'da i,//1 zvokov obr°tijivosti in gostoljubnosti, uspeli so ti Pogrni k Pisarn ore/ganske violine! Nekatere med nami, Feriji rez dušno _ sP°d Lucifer. Z jezikom, komolci, rokami, ^nik n mu. Pozabil; naPreJ- Samo, da bo njihov standard enak “Grd^^bili nauke a’?0 stare nauke prekmurskih bačijev in Mil in i6’ * si sam///babic in ^anih mater! , P) vi J/5? Če bi n,Pre/a’ PaJdašica pa lačna«! Tako so me ^nieu kritično moon/a /uza spadnola na kamen...! ^Prel* razklal,T^^ Skuze kapljejo na kamen, ^idrov /nrske koren' /Srca ostajajo kamena! Popljuvali ste Zgod/L/o »jaz v/Zi Mnogi med vami so prišli do vagona /ke//« nas’^ s^' ^ vedo pa več, kdo so. / ‘Udi tniu smo SP premnogokrat teptal tuji škorenj. Po ■,’nožip Ot Zrnagovaic;Z “ 1 Pobrati. Naši dedje so bojišča zapojte ‘dentLf0 odhajan b/H?/ na bojiščih ostali. Veliki prekmur-bobri a z rodno er,,j blisča in slave. Tiho, skromno, tako, da ^Z s‘ari pregrdo Rajala. Bo ostala? /je Prekmurca-’ na^‘b korenin naravnost izpovedujejo bit /imno/iti’° kot /n, Usrntiieno srce, pridne roke, to je sreča, je \>/k Pohlepi,?°re! ~ g°rie mu, ki ga bijeta lastna /‘o zv// dobro mndrugega neumneža ne potrebuje! - zli ' V "sak?/* ‘n blatn P?.d‘ - denar je sveta vladar, a če te r/ ~ /anju in /t °P le’ v blatu ostaneš in blaten umrješ! - /zab/ *ai delaš v a10™0 biti Poleg razuma tudi duša in d/^mo naših Z™™1’ da se ne boš kesal v starosti! h/inske!eni °d nast H’™ nauke in postali roboti! Joj, kako n /ko v/j^dije, brem /Z ^ovenci so na robu preživetja, o^mtstvu / So nas en/Z n‘/tadiin stari> mnogi žal že zapiti! , kdule kr? enotnost; ///č0/ da nam bo že jutri bolje. Kot /fncu ’’ Srnrt, in do// /mer je zaradi pohlepa in korupcije ntit^etje' g ° Vl’kt jih bodo plačevali še naši slovenski P/letjpi n tistim, ki// ^/^no ‘n zadovoljno kot revnih, verje-Pop/0 nam ‘°vencem lagali, ostaja tudi po smrti b 'čsakda/^mih. ?bo življenje! Ta največja vrednota v vseh //H Slo:? mati narav:!/ nasmejane hinavske obraze politikov v/° kate/Z °‘mi’ ,em“ m uidejo! Srečni bodimo /darie Z/d1 Za ce„ //“tete z rodno grudo, in srca, niso in,ne l b‘ mo in Z b°‘eli razu//0/1 dolarof« ne! Upajmo, da bodo n tisti lpr,Sbuza spadnrA e?° a kostno Prekmursko pesem: S“/a«f ‘«ko b^tn 'a na kamen ...«> bribka so sed ■ nskl Pogovor: »Preljubo doma, kdor ^ienoZ/Po pre/m/!^^ večerih, ko se z grajskega Pozeb/, ? r°dno grudo/^ '" V miSlih Pozdravljam svojo Vsem Slovencem pošiljam li ob dneh, ko je bil v Kaloifor-niji potres. Zakaj prva pomoč? V nobenem od zdravilišč vprašalnika še niso izpolnili in odposlali, ko je počilo. Prvi so nekaj zaznali zaposleni v prodajalnah potrebščin prve pomoči v omenjenih zdraviliščih. Nenadoma se je med zdravili- škimi gosti neobičajno povečalo povpraševanje po gazah in povojih. Potem so kopališki mojstri opazili, da gostje te reči jemljejo s seboj v kopalne kabine. Nihče ni vedel zakaj, domnevali so, da gre za potrebe osebne higiene, da gaze in po- MARIŠKA JAUŠOVEC Grajski hrib GORNJA RADGONA Velikonočne remenice Lepo je, da še danes nosimo k blagoslovu velikonočne jedi, bodisi sami, ali to nalogo poverimo komu drugemu npr. sosedu. Gotovo že veste, da imajo med velikonočnimi jedmi poseben simbolni pomen »remenice«. Kakor piščanec skljuje jajčno luščino, tako je tudi Kristus prišel iz kamnitega groba. Grob sam na zunaj ne razodeva življenja, ampak priča o smrti, tako tudi jajce nima na zunaj podobe življenja, pa vendar v sebi skriva novo življenje. To življenje je tako močno, da predre trdo jajčno luščino. Stari ljudje so veliko vedeli o tem, s čim je najbolje barvati jajca. V ta namen so skuhali razne vrste lubja, npr. jelševo. Rdeče pobarvane remenice pomenijo Jezusove kaplje krvi. Okrasijo jih na različne načine z motivi raznih cvetlic, npr. mačic, velikonočnim jagnjetom in drugimi verskimi simboli. Včasih so imeli remenice dolgo časa, da niso bile več užitne, ali pa so naredili luknjico in surovo jajce izpihali, da je ostala le luščina. Navada je tudi, da predvsem otroke obdarujemo z remenicami. To pričakovanje pri otrocih, da dobijo remenico, je bilo nekoč veliko večje ker so jajca doma uživali le redkokdaj in so jih prodali »kupinarjem« (ljudskim trgovcem z jajci in perutnino) za petrolej, sladkor, vžigalice in drugo. Ko vzamemo v roke »remenice«, za trenutek pomislimo tudi na svoje lastno vstajenje. (Ko vzamemo v roke »remenico«, za trenutek pomislimo tudi na svoje lastno vstajenje od mrtvih) Stefan skledar, etnolog v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota voje uporabljajo namesto kopalnih kap ali za kaj podobnega- Zasačeni gospod H.S. Stvar se je pojasnla, ker je pripravljalka kopeli gospa Jožica Škafar iz Moravskih Toplic pokukala v eno od kabin. Zdelo se ji je čudno, zakaj zdraviliškega gosta gospoda Hainza Sonnenfelda tako dolgo ni ven. »Bala sem se, da se mu ni kai zgodilo«, pripoveduje gospa Škafarjeva. »Zagledala sem ga, kako z razprostrto gazo stoji pod curkom vode in jo preceja. Na gazi je ostajal svetleč pesek. Gospod Sonnen- feld me je sovražno pogledal in si cunjo hitro zmašil za kopalke.« Ker kopaliških gostov ni vljudno nadlegovati, gospoda Sonnenefelda niso nič spraševali, čeprav je gospa Škafarjeva o dogodku takoj povedala predpostavljenim. Ti so ravnali kakor je bilo v tem primeru najbolje. Se sami so vzeli gazo in postavili pod curek termalne vode. Pesek, ki se je nabral na tkanini, je bil zlat. Gospod Sonnenfeld je naslednje jutro nenadoma odpotoval. Ni mogoče ugotoviti, koliko zlata iz termalnih vrelcev je bilo doslej izpranega. Ko so pristojni skušali celi zadevi dati epilog, so šli še enkrat brat dopis dr. Gouldinga in prišli do sklepa, da se je zlato z dna termalnega bazena moralo dvigniti v času prvega potresa v Kaliforniji. Zlati vrtinci Kalifornijska plošča, katere premikanje povzroča potres, je glede na tukajšnje termalne izvore na nasprotni strani zemeljske krogle. Po trditvah geologov so turbulence v podzemnih termalnih jezerih največje, če je epicenter stresanja pravokotno na dno. Prav to se je tudi zgodilo. Mogoče je torej predvidevati, da je do večjih iztekov zlatega peska prišlo po tem potresu. Strokovnjaki, ki so nenadoma spremenili svoje stališče in zdaj soglasno sprejemajo nauke antičnih modrecev, da termalna voda vre z zlatonosnih plasti, trdijo, da se v času potresa dvigajo z dna tudi večja zrnca. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo cedili termalno vodo v Moravskih Toplicah. Na krpi, kakor je videti na fotografiji, so ostajala večja zrnca zlata. Agencije so pozneje poročale, daje bilo premikanje kalifornijske plošče prav v tistem času spet nekoliko živahnejše. Ogoljufana država Veliko vprašanj ostaja še naprej nepojasnjenih. Kdaj so gostje, kot kaže predvsem tuji, ugotovili, da je termalna voda motorna vozila GOLF JX, letnik 1988, registriran do 21.9.1994, prevoženih 73.000 km, prodam. Tel.: 26 389. m2883 CTX 80, letnik 1989. ugodno prodam. Tel.: 81 608, popoldne. m8955 R 18, letnik 1983, kovinsko modre barve, ugodno prodam. Tel.: (069) 21 921, popoldne. m2890 RENAULT 4. lahko tudi po delih, prodam po zelo ugodni ceni. Petanjci 44. m2891 OPEL REKORD 18 i. letnik 1986, in mercedes TIP 123 240 D, poškodovana leva vrata, zelo ugodno prodam. Tel.: (069) 45 522. m2899 KOMBI VW diesel, letnik 1984, prodam. Tel.: 45 019. m2904 TOVORNI AVTO MANN 19-256 ki-per in vlačilec Raba s polprikolico - špe-dicijsko, vse registrirano, prodam z delom ali menjam. Tel.: 42 302. m2906 TOVORNO VOZILO TAM 110-T10, kesonar, letnik 1978, registriran, prodam. Tel.: 42 520, po 16. uri, m2910 YAMAHA FZR, letnik 1988, in dve njivi v Gančanih prodam. Beltinci, Štefana Kovača 5. m2912 Podjetje PyramidiA pooblaščen prodajalec mobilnih telefonskih aparatov za področje POMURJA. Tel. 31633 Mobitel 0609/613 372 POZOR! - ANTIKOROZIJSKA ZAŠČITA ŽLEBOV, BARVANJE NAPUŠČEV, FASAD in STREH - najugodnejše cene! - plačilo na več obrokov! informacije po tel.: 062 225 491 OPEL ASTRA 1,6 i in FORD FIESTA 1,3 i SX, z veliko dodatne opreme, oba stara 1 leto, prodam. Tel.: 22 868. mrp LADO KARAVAN, letnik 1983, ohranjeno, prodam za 2.000 DEM. Tel.: 22 805. m2922 OPEL ASCONA, letnik 1972, registriranega do 15.9.1994, prodam. Tel.: 24 909. ZASTAVO 101. starejši letnik, registrirano. prodam. Strehovci 3, Dobrovnik. m2945 OPEL SENATOR, letnik 1987, z vso dodatno opremo, prodam. Tel.: 21 040. m2938 LADO 1300 S ČARA VAN, letnik 1986, registrirano do januarja 1995, Daihatsu Scherade, letnik 1990, registriran do marca 1995 in Zastavo 101 Skala Poly, poltovorno, ugodno prodam. Fokovci 2, tel.: 44 011. m2928 GOLF JXD, letnik 1987 - november, z dodatno opremo, nujno prodam. Tel.: 87 041. m4407 FOTOMODELU AGENCIJA »DOBER GLAS« v povezavi z BERNARDO MAROVT vabi izkušena In neizkušena dekleta In fante na IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA znamke »ARMANI«. Telefon: 061 125 8212, Int. 208, vsak dan od 10. do 14. ure. v Moravcih, Lendavi in Banovcih zlatonosna? Koliko zlata so odnesli? Gre za krajo družbenega premoženja, saj je znano, da je vse, kar je več kot meter globoko pod zemljo, definirano kot dobrina v splošni rabi? Zakaj je Hit vlagal v Moravcih? Za zdaj je gotovo samo to, da na vso zadevo ne moremo gledati kot na reklamno potezo zdraviliške uprave. Tolikšnih količin zlatega peska in drobirja ni mogoče spraviti v podzemne tople vode. Po približnh izračunih, ko smo pregledali število gostov v vseh prekmurskih in prleških letoviščih od časa prvega kalifornijskega potresa in to število pomnožili s številom dni, ki so bili ustrezni za precejanje zlata, bi moralo iti za več ton zlata. O vsem tem bomo še poročali. foto: NATAŠA JUHNOV ŠTEFAN SMEJ Izdelujemo medvrstne okopalnike za sladkorno peso. KOVAŠTVO Alojz Prelog, Frana Kovačiča 10, Veržej, telefon: 87 463 KADET C, dobro ohranjen in VW hrošč, pripravljen za tehnični pregled, prodam. Jože Krajnc, Črnci 23, Apače. m4406 OPEL KADET 1,3 S, letnik 1986, prodam. Tel.: 69 403. m4403 HYUNDAI PONY GLS 1,5 SEDAN. letnik 1990 - december, prevoženih 53.000 km, redno servisiran, z vso dodatno opremo, ugodno prodam. Dominko, Renkovci 125. mle JUGO 45, letnik 1989, prodam. Tel.: 68 103. m2954 SATELITSKI SISTEMI - Pace, Lasat Videorekorderji, televizorji, HI-FI stolpi: Sony, Technics, Aiwa, Samsung. Najnižje cene! TAF, tel.: 70021, po 16. uri. OPEL KADETT 1,3, letnik 1983, generalno obnovljen, in videorekorder Bla-upunkt, skoraj nov, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Miholič, Cvetkova 19, 5. nadstropje, stanovanje 33, Ml Sobota. m2953 SUZUKI SWIFT GL 1000 3 V, novi model, letnik 1989, prevoženih 63.000 km, s katalizatorjem in z veliko dodatne opreme prodam za 8.800 DEM. Tel.: 21 958. m2948 JUGO 55, letnik 1988, prevoženih 60.000 km, dobro ohranjen, bele barve, prodam. Tel.: 56 009. m2957 125 P 650 GL, letnik 1987, registriran do jeseni, nujno prodam. Bot, Tomšičeva 3, Lendava. mle _____________ JOŽE HORVAT, BREZOVICA 21, Velika Polana, tel.: 70 641 IZDELUJEMO NAGROBNE SPOMENIKE. Sedaj je pravi čas za naročila. Se priporočamo. OPEL VECTRA 1600 GL, letnik 1991, prodam. Tel.: (069) 56 001. m2962 GOLF TURBO DIESEL, letnik 1986, prodam, Drago Režonja, Ivanci 45 a, Bogojina. m2965 GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Beltinci, Ribiška 2. m2966 ZASTAVO 850 KOMBI, letnik 1982, registrirano, ugodno prodam. Tel.: 62 472 ali 69 353. m4414 RENAULT 5 CAMPUS PLUS, letnik 1992 - november, 3 vrata, odličen, prodam. Tel.: 21 878 - dopoldne ali 21 259 - popoldne. m2968 kmetijska mehanizacija NOVO FREZO Mio Standard prodam. Cigut, Slovenska 39, M. Sobota. m2887 stran 30 TRAKTOR ZETOR SOH, 850 delovnih ur. in enoosno prikolico-kiperco prodam. Gomboc. Sv. Jurij 27, 69262 Rogašovci. m2877 PUHALNIK ZA SENO ugodno prodam. Tel.: 80 108. m8956 TRAKTOR STAYER TIP 188, 28 KS, prodam. Horvat, Dolnja Bistrica 126. Informacije po tel.: 061 451 708. m2931 KOMBAJN Klas Senator in kombajn Zmaj Univerzal z adapterjem prodam. Franc Kosi, Vučja vas 53, tel.: 87 257. m2941 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO. 17 m3, uvoženo, puhalnik za seno, traktorsko strižno kos. dobro ohranjeno ter rdeče vino, jurko in klinton. prodam. Mala Polana 62, tel.: 70 166. m2924 TRAKTOR URSUS C 335 prodam. Gornja Bistrica 151, tel.: (069) 71 094. m2939 SAMONAKLADALKO 19 m3, malo rabljeno, prodam. Tel.: 70 625. m2943 KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem stanju. ugodno prodam. Tei.: 62 014. m4410 TOČILO ZA TOČENJE MEDU. prešo za izdelovanje satnic in jermenico za traktor MTT prodam. Elica Hamer, Se-govci 37, Apače. m4408 TRAKTOR STAVER. 18 KM. z reduktorjem in vsemi priključki, prodam. Jože Trost, Apače 162. m4402 ★ ★ ★ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. PREŠO ZA BALIRANJE SENA Panonija prodam. Darko Šarkanj, Nusko-va 72. m2960 TRAKTOR URSUS C 360, star 7 let, 1.130 delovnih ur, in 4-redno sejalnico za koruzo Olt ugodno prodam. Tel.: 82 804. m2967 DVA TRAKTORJA. Torpedo 6006 in LTZ 55, prodam. Janko Koroša, Trg Slavka Osterca 10, Veržej, tel.: 87 100. m2970 OLTOVO SEJALNICO ZA KORUZO, dvoredno, in Oltovo sejalnico za pšenico, rabljeni eno sezono, prodam. Tel.: 21 826. m2980 posesti NA PROMETNI LOKACIJI RA-DENCI-LJUTOMER ugodno prodam takoj vseljivo novo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v izmeri 14 arov, ki je primerna za razvoj kmečkega turizma ali drugo poslovno dejavnost. Tel.: 65 138. m2701 ENOINPOL ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali bližnji okolici vzamemo v najem, tel.: 24 863 po 19. uri. mtu HIŠO v centru M. Sobote prodam. Tel.: 21 816. m2796 VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3,5 ha obdelovalne zemlje v Serdici prodam. Tel.: 32 247. m2723 EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. -telefaks: (069) 32848 ^LADA CENTER* AVTO TRGOVINA-^ 10-LETNA TRADICIJA Največji hL LADA avto««1"1 ploven'!1 62231 Pernica Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart) tel. 062/640540 Odprto: poned.-petek 8.-16. ure v soboto 8.-12. ure • Prodaja novih avtomobilov LADA • najugodnejša posojila - letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAMARA 1500, 5 VRAT, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev po 285 DEM. • NOVI in RABLJENI SAABI M(f EM DDAhAlAIFf •AVTOMEHANIKA deli za avtomobile: R4, rvUBMijVtn rKUUfUAliEV _avTOKLEPARSTVO =^-----------------BORUT JAGODIČ-------------------------------- DVONADSTROPNO MLINSKO ZGRADBO, primerno za preureditev v poslovno ali obrtno delavnico, prodam. Tel.: (069) 87 623, Jureš. mpl 15-ARSKO PARCELO (nadomestna gradnja), primerna tudi za obrtno dejavnost, ali 2 parceli po 7,5 ara, in 26 arov njive (ob parceli) v Ižakovcih (pri Beltincih) prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 062 651 491. m2777 VINOGRAD v Lendavskih goricah, 500 trsov, prodam. Marija Virag, Trnje 5, Črenšovci. m2827 1 ha MEŠANEGA GOZDA pri Otov-cih prodam. Tel.: 46 007. m2836 VSELJIVO HIŠO v Peskovcih ugodno prodam. Tel.: 23 962. 2875 PRITLIČNO HIŠO z delavnico v M. Soboti prodam. Ignac-Dragica Marič, Mikloša Kuzmiča 47, M. Sobota. m2876 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, 58 m2, prodam ali zamenjam za večje z doplačilom. Stanko Časar, Vrtna 3, M. Sobota, tel.: 32 344. m2881 36-ARSKO PARCELO s starejšo hišo ob glavni cesti Ljutomer-Križevci, primemo za obrtno dejavnost ali podobno, na parceli je voda in elektrika, ter 1 ha njiv ob parceli prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 0608 63 104. m2841 NJIVO v Srednji Bistrici prodam. Tel.: 75 577. mle VINOGRAD v Dolini pri Lendavi, star 5 let, 540 trsov, prodam ali zamenjam za vinograd v Medimurju. Tel.: 00385 42 812 595. mle NOVO VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO na Kapeli pri Radencih prodam. Tel.: 064 46 387, po 15. uri. m2882 HIŠO Z GRADBENO PARCELO v M. Soboti zamenjam za trisobno stanovanje v bloku z doplačilom. Tel.: 26 268 ali 23 045, zvečer. m2888 GOZD pri Brezovcih (hrast, bor) prodam. Etelka Žohar. Brezovci 40. m2889 HIŠO S SLAŠČIČARNO v Turnišču, na 18-arski parceli, prodam. Tel.: 72 090. m2892 GRADBENO PARCELO V RADENCIH, v lepo urejenem naselju Jelovica, v izmeri 600 m2, prodam. Zahodno ob asfaltirani Župančičevi ulici je nasad borovcev, severno in južno zimzelena ograja, obstoječi priključki, gradbeni načrt in druga dokumentacija. Cena je 24.000 DEM, možna protivrednost. Tel.: (069) 65 819. m2893 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na Goričkem, z nekaj zemlje in s starim vinogradom, prodam. Tel.: 54 136. m2894 Iščemo komunikativne osebe za prodajo knjig po telefonu oz. na terenu. Preverjena možnost dobrega zaslužka. Tel.: 061/447562 med 10. in 15. uro. HIŠO prodam. Lendava, Mlinska 19. mle KOMFORTNO STANOVANJSKO ALI POČITNIŠKO HIŠO v velikosti 75 m2 stanovanjske površine, na 26 arov velikem sadovnjaku, s čudovitim razgledom, oddaljeno od M. Sobote in Moravskih Toplic 12 km, takoj vseljivo, prodamo. Pisne ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Obronki Goričkega«. m2897 1,5 ha OBDELOVALNE ZEMLJE, polovica je zorana za koruzo, dam v najem. Helena Novak, Selo št. 130, p. Prosenjakovci. m2896 VINOGRAD, vinogradniško hišico s kletjo in gozd v Šprincu k.o. Globoka, skupno 0,75 ha, prodam. Asfalt do hiše. Tel.: 062 701 420. m8958 GRADBENO PARCELO, 25 arov, ob asfaltni cesti v Selu in borov les za ostrešje prodam. Selo 105. m2914 VINOGRAD S KLETJO v Lendavskih goricah prodam. Tel.: (069) 72 140. m29O7 V ČERNELAVCIH ob glavni cesti prodam njivo, možna sprememba namembnosti po novem urbanističnem načrtu. Tel.: 061 327 982. m29O3 POMURJE - NEPREMIČNINE Posredniško in agencijsko podjetje P. E. / M. Sobota, A. Novaka 4 - Tel./faks 069 32 322 Prodamo, oddamo, menjamo in iščemo nove ponudbe! M. Sobota, Ljutomer, Lendava, Radenci, Radgona, ožja in širša okolica mest ter drugi predeli Pomurja. Ponudba: - več kot 160 stanovanjskih hiš, primernih za različne poslovne dejavnosti, - 50 stanovanj 1-, 2- in 3-sobnih, - 54 gradbenih parcel, - 15 počitniških hišic, - več vinogradov z vin. kletmi, sadovnjaki, gozdovi, kmetijska zemljišča, kmetije, - poslovni in trgovski prostori, lokali, gostinski prostori. Ponudbe tedna: - stanovanjska hiša v okolici M. S. na obroke do 5 let, - stanovanjska hiša v M. Toplicah, dobra lokacija, - stanovanja na obročno odplačilo do 2 let, - večja trgovina z velikim skladiščem, primerna tudi za proizvodnjo v okolici M. Sobote, - lesnopredelovalni obrat z vso opremo, - menjamo stanovanja za hiše in obratno; stanovanja, večja za manjša in obratno. Cene, so ugodne z možnostjo odplačilnih rokov. Zaradi velike ponudbe priporočamo cenjenim strankam obisk v naših prostorih, in sicer od pon. do pet. med 8h-12h in 14h-17h, v sob. 8h-12h (stara kirurgija). Prodam hišo z manjšo trgovino in 15-arsko parcelo v Ivanovcih št. 41 d. Objekt je primeren za počitniško hišo ali okrepčevalnico, možnost dozidave. Zamenjam tudi za stanovanje v M. Soboti. Informacije po tel: 54073. MANJŠE POSESTVO z gradbenimi objekti, primerno za trgovino, gostinstvo, mesarijo, vrtnarstvo ali drugo dejavnost, v Podgradju pri Ljutomeru, prodam. Tel.: 062 810 526. m2932 TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti (CATV, telefon) prodam. Tel.: 24 852. m2918 GOZD v Spodnjih Ivanjcih, 2 ha, ugodno prodam. Tel.: 00385 42 73 140. m4409 POSLOVNE PROSTORE, 66 m2, pri mejnem prehodu v Gornji Radgoni, dam v najem. Tel.: 61 325 - dopoldan ali 61 021 - zvečer. m4405 STAREJŠO HIŠO za nadomestno gradnjo in 14-arsko njivo, na lepi legi, ob asfaltni cesti, prodam. Andrejci 17. m2920 PARCELO, primerno za vinograd, na Cubru pri Radomerju, prodam. Tel.: 81 223. m8964 STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom in gozdom, na Razkrižju. prodam. Možnost nadomestne gradnje. Tel.: 82 891, popoldne. m8965 GRADBENO PARCELO in travnik pri Ptuju ugodno prodam (predvsem Romom). Tel.: 062 611 085. m2923 VEČNAMENSKI LOKAL, 100 m2, v Moravskih Toplicah, takoj vseljiv, dam v najem. Tel.: 26 434. m2925 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, na mirni in prisojni strani, prodamo. B.I.K., d.o.o., Kardoševa 1. M. Sobota, tel.: 21 049 mrč MEDETAŽNO HIŠO na lepi parceli v M. Soboti prodam. Tel.: 24 493 ali 061 347 849. m2926 r-> HOnEDIVERn o d v e t I i z I n 9 ODPRAVITE PLEŠAVOSTZA VSELEJ! LIPOHAIR -SVETOVNI HIT tel. 061/571875 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim po-slopjem na 25-arski parceli v Panovcih prodam. Tel.: 44 111, v večernih urah. m2940 ENONADSTROPNO VILO na atraktivni točki v bližini G. Radgone, z 1 ha zemljišča, prodam. Z adaptacijo primerno za gostinsko dejavnost, obrtništvo ali vinogradništvo. Tel.: (069) 62 226, po 18. uri. m2944 STAREJŠO PRITLIČNO HIŠO na 5-arski parceli v središču M. Sobote prodam. Tel.: 31 674. m2949 OPREMLJENO STANOVANJSKO HIŠO (elektrika, vodovod) z gospodarskim poslopjem, na lepi legi ob glavni asfaltni cesti v Selu, zraven je 40 arov sadovnjaka, prodam. Tel.: (069) 47 198. m2951 ZIDANA KMEČKA HIŠA z gospodarskim poslopjem in 25 arov pripadajoče zemlje naprodaj. Ogled v soboto in nedeljo v Panovcih 36 (na Goričkem). m2955 TRGOVSKI LOKAL v Rakičanu, pri bolnišnici, prodam. Tel.: 46 238. m2958 TRGOVINO dam v najem. Naslov v upravi Vestnika. ml962 V LENDAVSKIH GORICAH (v bližini gostišča Lovski dom) dam v najem za dobo 15 let 1.130 m2 zemljišča, primernega za vinograd. Tel.: 061 654 019. m2971 VEČJE DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti zelo ugodno prodam. Tel.: 061 1264 110, int. 333. m2972 65 AROV TRAVNIKA v Mačkovcih prodam ali dam v najem. Tel.: 24 064. m2978 9-ARSKO PARCELO z nasadom sadnega drevja in že obstoječo Marlesovo počitniško hišico v Spodnji Kungoti prodam. Tel.: (069) 26 351. mdp OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL s stanovanjsko hišo na Hotizi prodam. Tel.: (069)76 041. m2963 MARLESOVO STANOVANJSKO HIŠO tip S-405/E, podkleteno, 138 m2 stanovanjske površine, na 588 m2 velikem stanovanjskem zemljišču, v Ormožu, prodam za 130.000 DEM. Tel.: 061 340 492 ali 061 326 618. m2902 LASTNIŠKO STANOVANJE, 65 m2, v Tomšičevi ulici 5 v Lendavi, in Renault 5 Campus, letnik 1991, prodam. Tel.: 00385 42 310 187. mle NA LEPI SONČNI LEGI NA ROŽIČ-KEM VRHU v bližini Radenec so naprodaj gradbene parcele in 18-arska parcela, primerna za počitniško hišico, vinograd, sadovnjak ali vrtičarje. ter njiva. Elektrika, voda, telefon, asfalt. Tel.: 062 634 141. m2913 ENONADSTROPNO HIŠO na lepi lokaciji v Lendavi, 140 m2 stanovanjske površine (5 sob, centralna kurjava, telefon, 2 garaži), z vso opremo in s 550 m2 vrta, prodamo. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 76 814. mle NJIVO na Benici. 30 arov, prodam. Tel.: 00385 42 843 030. mle živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT, 4 mesece stare jarči-ce po 350 SIT, 4 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih 10 kupljenih jarčic dobi kupec še eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata. Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo. Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. “PP KRAVO S TELETOM prodam. Petanjci 44. m2891 PURE VELIKANKE, težke od 1,5 do 2 kg. za nadaljnjo rejo, prodam. Dostava na dom. Naročila po tel.: 82 838. m8962 NEMŠKEGA OVČARJA, dobrega čuvaja, podarim skrbnemu gospodarju. Etelka Žohar, Brezovci 40. mop KOKOŠI, MLADE NESNICE, nes-nost zagotovljena v dveh tednih, prodaja KZ. Dostava na dom. Naročila sprejemajo po tel.: 82 401. m8963 KRAVO S TELETOM, staro 2 leti, kontrola A, prodam. Velika Polana 159, tel.: 70 654. m2915 KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo in slamo v balah prodam. Vaneča 80, tel.: 45 071. m2942 KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Kapca 112. mle KRAVO, staro 7 let, brejo 6 mesecev, prodam. 92 arov travnika v Dobrovniku dam v najem. Informacije: Dobrovnik 7. m2959 DVE SVINJI za zakol prodam. Tel.: 45 471. m2976 KRAVO, dobro mlekarico, kupim. Kučan, Ivanjševci 7, Prosenjakovci. m2975 PRVIČ V POMURJU! JATINE 20-te-denske rjave jarčice. Živali izvirajo iz elitne jate ISA BROWN staršev in so vzrejene po navodilih in pod strogim nadzorstvom francoske matične selekcijske hiše. Najboljše nesnice rjavih jajc na svetu! Če letos še niste pomladili svoje jate, pohitite, če ste jarčke že kupili drugje, vzemite vsaj še kakšno JATINO za primerjavo z drugimi. Naročila sprejemajo vsa prodajna mesta ZZ Murska Sobota in g. Darinka Žemljič, tel.: 32 002; vsa prodajna mesta KZ Radgona, tel.: 61 421; KZ Klas Križevci, g. Janez Božič, tel.: 87 400; KZ Kmetovalec Ljutomer, g. Vlado Lovrenc, tel.: 81 604 in KZ Dobrovnik, g. Jože Car, tel.: 79 007. Rok dobave je 12.4.1994. Cena je 720 SIT/kos. mrč SENO prodam. Viljem M skovci 28. CEPLJENO V^O/J;?*^ Ivanovci 39 a, tel.: 54U m2900 v m j n^ KORUZNO SILAŽO,*®^ Vanča vas 46. p. Tišina. m2908 KOMPLETNO vo betonskih mešalec, skreper, BaISjii«i^ cement), samohodko za1 skih blokov Zenit W elektronsko harmoniKor prodam. Tel.: 60 516ah«” “2909 7 tn3 MEŠANIH trdih drv prodam. P®e' NOVO KOTNO SED^ TURO prodam, lahko tu Tel.: 46 221. “2913 TROSED, dva fotelja.^ ^ti-no skrinjo, pralni stroj. >n bojler prodam. Lipovo m2884 • zavese • xa***’ Geko^ s«? faks: (062) 611 _ KAVČ, DVOSEDMjj!. go 3x2 m prodam- ■ ^ mPP 7 500^' OPEKO MODLU 2 prodam. Tel.: 22 9 ■ J “2921 ‘ SEMENSKI KR® 1 prodam. Tel.: 42 1 ■ ; m2929 LUŠČENO KO^? za trajnožareči .št6ud« “Linja ^ . dam. Vlado Ščrbič. pl m2933 nnForod”1' BRESTOVE HLODE P 530. po 20. uri. ^ SKORAJ NOVO J^J« jedilni kotiček počen P 574, popoldne. “2936 „vf PLO^ f* SUHE SMREKOVE/ ^ SKE ter kosilnico B Horvat. Gibina 14. ^1 “2937 .nnOOV^; / HRASTOVO HLODV c«« VA prodam P°. So1”1 „ Štefana Kovača 14- j 012935 STRE^0 f H’ RABLJENO STR,ndam Te pim. Seno v balah P P° 20. uri. _ P, “2946 ...nACU^rS^ termoakumula ^ Sjl. 4 KW, prodam za ‘^ Bistrica 50 c. tel - laiki'® MEŠANO V^0 beli burgundec, ze (f) no prodam. Tel-- v uri. o r “4401 , , n iig^11 SENO V BALAH SIEMENS SIT/l. Fran Sv. Ana. m4411 Najhitrejša pot do kakovostnega slušnega aparata SIEMENS, hiter servis In garancija zagotovljena, možnost manjših popravil In nakupa baterij. Testiramo sluh in damo nasvet. Dobite nas v poslovalnici Aba optike, Lendavska 8, Murska Sobota, vsak četrtek med 9. in 13. uro. Tel.: 65 253. m4413 _;oec BELOV^-t^,!^ MIZARSKO 3i cin 4 operacije. ui. 26-Odranci. Panonska m2956 4 „ Tel '45 JEČMEN prodam. 4 m2969 .ZiNO ^5 fi1*’ VEČJO K°L'C'pča 32. °' .ji Štefan Kozar, Bore J “2973 „ OPREMLJENO ^J^' j KOLICO prodam- m2963 prAlicui^,^ > PREKLIC - P^em «■ spričevala o kon Os^, jj izdanega 25.6.199 Rade „4 na Nemca V°-£ Titova3' J Mitja Klemenčič. Suc-r^ Inf. tel.: (062) 513 698. med 7. in 8. uro dopoldne. razno delo Serdica 122. m2979 KAMP PRIKOLICO Adria, novo, letnik 1991, ugodno prodam. Tel.: 75 001, int. 6. mle BARVNO TELEVIZUO na daljinsko upravljanje in golf dizel prodam. Tel.: 24 903. m2895 DELAVKO °^° slovnih prost°r2963 ^S^ SLIKOPLE-^ Slikopleskaretvo k^'0 P° dogo" ®’-N«elej iKranleC- M- So-21 826. Joz«a Kerenčiča 11 tel-m2980 storitve ROLETE, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo in montiramo. Tel.: 061 722 645. m2764 VLAGO z zidov, plesen, soliter odstranjujemo s sodobnimi sistemi. Izdelujemo tudi vse vrste hidroizolacij. ISA, d.o.o., tel.: 77 072 od 8. do 10. ure in od 18. do 20. ure. mle ROLETARSKI SERVIS ROLLEX montira in popravlja vse vrste rolet, žaluzij, rolojev in PVC harmonika vrata. Izkoristite sezonski popust in druge ugodnosti. Tel.: 062 39 985 in 062 304 846. m2961 Odšel si brez slovesa, vse pusto je sedaj, a ostala je beseda ena - zakaj? V SPOMIN Minilo je žalostno in boleče leto, odkar si nas zapustil, dragi sinko Zdravko Hozjan s Hotize, bivajoč v Švedski ane in tebe ne vrni/ ’ nit! ^^ nam ne morejo ozdraviti naše 5a' Nad tvoiim 'na?aT Bolezen je bilq močnejša in te nam je naj, s ter . gr°t>om mirna tišina. Zelo te pogrešamo. J o bili vedno srečni, hvala ti za svetle, lepe $ . spomine, ki si nam jih pustil. --------- am‘'’ a*ek ’n sestra z družino iz Švedske Pomlad prebudila se. Solza, žalost, bolečina tebe prebudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. V SPOMIN 31. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat Mihael Železen ^‘^.kizi ■ ■ . . “SerdiCe grobu ■ ePlm’ spomini postojite ob njegovem ’ Prinašate cvetje in prižigate sveče. kujoči vsi, ki smo „a ime|j radj ZAHVALA V 45. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Janez Miholic iz Dokležovja ^reno IMa^v?0111'0! Jo™™0 V,sem sorodnikom, g. župniku, pev-^a tn^’ k' ste dar^™,'^11 Pomurke za poslovilne besede. dl Vsem tistim u vence’ cvetje, sveče in za sv. maše. Poti x Ste ®a Pospremili na njegovi zadnji em se enkrat iskrena hvala. Vs' njegovi ZAHVALA Spet pomlad bo prišla na polja in zelene trate, a nam ostala bo ljubeča misel nate, na tvoje dobro srce in delavne roke, ki tako ljubile so polje. Z bolečino v srcih težko dojemamo, da nas je v 79. letu po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Bertalanič ŽeJ01*« iz8ub- ^LemerjaM ta^niili^31^ zahvaljujemo vsem sorodnikom, SM. n1eg°vi zari^rancem’ ki so darovali cvetje in ga 0Me tudi zdravi1’nam pa izrekli ustno ali pisno ^te^i^ruce “lavstY,enemu osebju internega oddelka Ost'uke,gOVn Pu,ku za pogrebni obred, pevcem za Za Poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino. žalujoči tvoji najdražji V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 28. marca je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, atek, oča in brat Franc Horvat iz Nunske Grabe pri Ljutomeru Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Njegovi najbližnji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Rozalije Jerebic (roj. 22. 8.1913) iz Odranec, Kovaška ul. 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. V žalosti vsi njeni Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem! Pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Z bolečino v srcih težko dojemamo, da nas je v 63. letu nenadoma zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Turki iz Puževec 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence, izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala župniku g. Fakinu za pogrebni obred. Hvala kolektivom Elektra M. Sobota, Mure M. Sobota in Zdravstvenega doma M. Sobota. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Tiho, brez slovesa si odšel, le v naših srcih vedno boš živel. ZAHVALA V 65. let.u nas je zapustil dragi mož. oče. dedek, tast in brat Franc Hebar iz Čentibe Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate-Ijem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Posebna hvala dr. Vilmosu Vassu. lendavski lovski družini in g. Jožetu Koconu za poslovilne besede. Čentiba, 17. marca 1994 * Žalujoči vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Z bolečino v srcih težko dojemamo, da nas je v 74. letu nenadoma in nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Hozjan iz Velike Polane 172 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dekanu g. Francu Kodilu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Velika Polana. 25. marca 1994 Žalujoči: žena Marija, sin Matjan z ženo Marico, vnuka Boštjan in Majda ter sestra Marya Spet pomlad je tu, a tebe ni z njo. Tebe nikoli več nazaj ne bo. Ob tem spoznanju orosi se nam oko. ZAHVALA Po daljši in težki bolezni je v 49. letu umrl dragi mož, oče in brat Karel Bohar iz Šulinec 50 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo in ga tolažili. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami sočustvovali. Hvala duhovniku g. Viliju Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku PTT-podjetja iz M. Sobote. Zahvaljujemo se sodelavcem PTT-podjetja M. Sobota - Mačkovci, učencem Srednje veterinarske šole Ljubljana in Policijski postaji G. Petrovci. Hvala g. dr. Kiršnerju in patronažni sestri za dolgoletno zdravljenje ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Vsem še enkrat iskrena hvala. Šulinci, 21. marca 1994 Žalujoči: žena Smilka, sinova Kristjan in Sašo, sestre Angela, Irma in Irena z družinami ter drugi sorodniki Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe oče v njem več ni. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je po težki in mučni bolezni zapustil naš dragi oče, brat, stric, dedek, pradedek in sosed Alojz Baša z Melinec Ob boleči izgubi našega dragega očeta se zahvaljujemo za pomoč ob težki bolezni sosedom, družinam Koštrca, Jerebic, Balažič, Zver, Kolarič in drugim z Melinec, ki so nam stali ob strani in lajšali bolečine našemu očetu. Posebej hvala vsem, ki so darovali za maše, cvetje ter nam izrekli sožalje, pevcem z Melinec za odpete žalostinke, g. župniku za lep pogreb ter Gizeli Maje za poslovilne besede, ki jih je izrekla ob odprtem grobu našega očeta. Žalujoči: hčerke Slava, Ančka, Micka in Veronika z družinami, Anton KlekJ z družino, brat Ignac, Anton iz Francije, sestra Verona, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Na hribčku tvojem lepem rojstna hišica stoji, prej bila nam je prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi, ker tebe, dragi mož, oče, dedi, več med nami ni. ZAHVALA V 57. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Štefan Kandal iz Vučje gomile 22 Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki so nam v teh žalostnih trenutkih priskočili na pomoč, nam stali ob strani in kakor koli pomagali, darovali vence in cvetje ter za mrliško vežico in ga v ■ tako velikem številu pospremili na njegovo prerano zadnjo pot. Posebna hvala duhovniku g. Škaliču za tako lepo slovo, pevcem za lepo odpete žalostinke ter kolektivu EE Tešanovci. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Aranka, sin Štefan z ženo Jožico ter vnuka Zlatko in Zdenka DEDI, zelo te pogrešava! Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem! Pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA Onemeli smo ob krutem spoznanju, da nas je po dolgi in težki bolezni v 64. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat in svak Jožef Lovrenčec iz Strehovec 44 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Margiti za ganljive besede slovesa. Posebna hvala zdravstvenemu osebju za zdravljenje in družini Rumek za vso pomoč. Hvala tudi sodelavcem 314. brigade Tovarne ženskih oblačil in prikrojevalnice Tovarne moških oblačil Mura ter družini Lovšin in osebju Ribiške koče Postojna. Žalujoči: žena Regina, hčerka Jožica z družino, sinovi Tonček z družino, Drago in Branko ter vnuki Ines, Lara, Natalija in Mateja Odkar je beltinska županja v senci pri pomladnem čiščenju in obrezovanju drevja uvedla novo metodo, se je ta raznesla po vsej PPR in jo uporabljajo tudi povsod drugod. Postopek je preprost, moderen in se ga je lahko naučiti. Stopite k drevesu, ki ga imate »na piki«, in g? vprašate: »Sova ali Vomo?« Ce drevo odgovori »Sova«, ga začnete klestiti po desni strani, če »Vomo« pa po levi. V primeru, da odgovori z »Ne vem«, ga posekate pri koreninah. V tej državi nihče ne sme ostati neopredeljen. Recept se posebno živahno uporablja tudi na vaških veselicah. Kdor se hoče tepsti, postavi sosedu pri mizi omenjeno ključno vprašanje, dalje pa je že vse znano. Tepen je v vsakem primeru, razlika je samo v začetnem sunku. * * * »Ko sem med razpravo o razrešitvi Janše odšel iz parlamenta, je prišel za govorniški oder poslanec Šiftar-Čarli in se zlagal, da »psi lajajo, karavana pa gre dalje«. En kline, da ni tako! Lajal je moj Artur in sem šel k njemu domov. Drugič naj gre Šiftar tudi raje domov!« je izjavil Drnovšek-Džingiskan. * * ♦ Razrešenemu Janši je anju Mariška do jutra plakala na ramenu. »Obljubil mi je terensko vozilo za vožnjo od Lendave do Hotize, zdaj pa je revež moral oditi,« so jo slišali hlipati skozi solze. * * * Ciril Pucko-Dribler, ki je med razreševanjem Janše nove szdijevce (LDS) spraševal, v katero poslansko skupino spadajo, je Bojanu Korošcu-Kildareju (prej Zeleni, potem ZEES, zdaj LDS) po glasovanju zabrusil: »Korošec, saj sem vedel, da nisi Prekmurec, da si v Štefkini poslanski skupini!« * * * Kmečki svetnik Evgen Sa-pač-Naglič zanika, da bi »odbor za proslavljanje velikih državnih dogodkov«, ki mu on predseduje, iz kmečkih rezerv oskrbel demonstrante pred skupščino z jajci. »Če bi jim mi dobavili projektile, bi bolj pokalo in smrdelo.« * * * Člani in simpatizerji socialdemokratske stranke so v teh predvelikonočnih dneh zelo zaposleni. Ker imajo omenjeni gospodje od nedavnega ognjemeta ob obletnici stranke pred soboškim gradom največ izkustev s pokalnimi in svetilnimi sredstvi, so jih župniki in mež-narji zaprosili, naj krščansko mladino za velikonočno pokanje izobrazijo za delo s temi sredstvi. * * * Prezidij opaža, da je velikonočni »žegen« ključni dogodek, po katerem se presoja pokončna drža za časa prejšnjega režima. »Mi smo vedno nosili jajca in šunke,« pravijo vsi po vrsti. Imajo prav, pa čeprav so nekateri imeli jajca v košari, morali pa bi jih imeti med nogami, in čeprav so imele nekatere šunke pod krilom, morale pa bi jih imeti v košari. KKWiKom' Radgonski mehurčki Rdeča, rumena, zelena, rdeča, rumena, zelena ... te barve so ta hip v Gornji Radgoni najbolj popularne. Zdi se mi, da so se eni prav zaljubili v naše nove semaforje; zadnjič sem imel dopoldne neke opravke v mestu in sem videl nekatere ljudi, ki so vsakih nekaj minut hodili čez cesto pri semaforjih. Veste kaj, tudi jaz sem si jih želel, vendar tako nor kot tile pa že nisem, da bi zdaj neprestano hodil čez cesto. Potem pa mi je znanec povedal, da so to pravzaprav Občinarji, ki neprestano hodijo čez cesto v bifeje in trgovine (desna stran jim že od nekdaj bolj ustreza kot leva). Drugi privrženci semaforjev pa so pravzaprav tajni sodelavci mehanikov - sporočajo jim, koliko nesrečnežev je spregledalo semafor in prepozno zaviralo. Ja, kb pa so se že vsi navadili na semaforje, ki ne delajo, in so mislili, da bo tako ostalo. Toda Radgona ni kar tako - kot na primer neki Radenci ali Murska Sobota! Rdeče, rumeno in zeleno pa bodo pobarvana tudi letošnja velikonočna jajca; takšno je naročilo šole, ki ima barvanje jajc vključeno v tehnični in likovni pouk. Začeli bodo z osnovnimi in koristnimi barvami: rdeča, rumena, zelena. S kombinacijo teh treh barv lahko dobijo tudi številne nove odtenke.. .in nazad- nje pridejo do nove politične situacije. Tudi sedanje stranke še vedno vztrajajo pri svojih barvah in načelih, čeprav so (tako kot obarvani pirhi) že zdavnaj izgubili svojo osnovno barvo...in jajca. Vse so samo odtenki. Mi stari to vemo, zato se ne razburjam zaradi menjav ministrov. Veste, kaj me pa resnično ježi? Ta naš sejem, za katerega ne vem, če je še naš. Tudi sejem smo ljudje, bi si morali dati za slogan. In če bi upoštevali ta slogan, bi tisti, ki dobijo uniformo za en teden, morali malo paziti, kako se obnašajo. Pa res drži tisto: obleči ga v uniformo, pa boš videl, kakšen človek je. Kakšna aroganca in neprijaznost! Sicer pa so gornjeradgonski sejmarji dokazali, da kar lepo zmorejo tudi brez Ljubljančanov. Pri delu že, drugače pa morajo še kar naprej hoditi v Ljubljano: verjetno na spoved ali zakaj? Slab teden pa imajo spet Slogini vodilni. Že itak ne prodajo nič kaj dosti tekstila, potem pa jim njihov umirjeni tok zmotijo neki trgovci in prodajajo poceni blago v gasilskem domu. Če bi imel B.G. še vedno takšen vpliv kot nekoč, ko so še vladali rdeči.. .bi že pokazal Občinarjem, inšpektorjem in tistim kvazi trgovcem! Radgončan En TOTI in TOTA izLotmerka Čeprav se je o tem govorilo že februarja, je nama žal šele sedaj prišlo na uho, češ da so na Odseku za gospodarstvo SO Ljutomer kupili precej nove opreme in prostore preuredili, tako da za stranke skoraj ni prostora. Menda naj bi jim bile celo odveč. Midva sicer še nisva imela tamkaj uradnega opravka, nekdo pa nama je povedal, da imajo stranke na voljo posebno čakalnico in da niso nezaželjene. To bi nama gotovo potrdil tudi šef tega odseka g. Kurbos, mar ne? Vsekakor pa sva bila tudi midva vznemirjena minuli ponedeljek, na prvi pomladanski dan, ko je nad Lotmerkom krožil nekakšen velik svetleči krog. Kot večina drugih sva tudi midva najprej pomislila na neznani leteči predmet. To bi bila prava senzacija, če bi se potrdilo, daje nad naše mesto priletel NLP! In če bi kdo od neznanih bitij izstopil preblizu tovarne usnja, bi ga najbrž kaj hitro zadušil vonj po smrdečih kožah ali njihovih odplakah, tako da bi potem tisto vesoljsko bitje lahko vsi hodili gledat od blizu in daleč. Ali ne bi bilo to nekaj enkratnega? Žal se je izkazalo, da je šlo le za preizkušanje laserske naprave, ki naj bi privabljala goste v lokal Monte Carlo v hotelu Jeruzalem. Tudi to je nekaj posebnega, s čimer se lahko izkaže le malokdo v okolici. Na prvi pomladni dan pa se je pri nas zgodilo še več zanimivih stvari. Tako so časopisi poročali tudi o »drznem« ropu v zlatarno. Neki dolgoprstež iz Babinec je vso stvar izpeljal kot v kakšnem filmu, le da je namesto pištole držal pod obleko iztegnjen kazalec in da ga je pri begu zgrabil neki mimoidoči in ga zadržal do prihoda policistov. Če bi to kdo uspel posneti s kamero, bi lahko na interni kabelski televiziji v Lot-merki gledali najboljši prispevek, kar jih je bilo doslej. Zadnja vest Najel morilca svoje žene V tem našem ljubem Pomuiju se dogajo reči, kot jih lahko vidimo v filmskih shrljivkah: komajda smo »pozabili« na umor v Kraščih, že spet scenarij za krvni delikt. Cene sadja in zelenjave Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 70,00 80,00 Pomaranče 100,00 100,00 Limone 140,00 120,00 Banane 180,00 150,00 Grozdje 480,00 450,00 ■Grenivke 150,00 150,00 Krompir 40,00 80,00 Paprika 300,00 270,00 Zelje 70,00 90,00 čebula 80,00 100,00 Česen 300,00 350,00 Korenje 90,00 120,00 Jajca 13,00 16,00 0. jedrca 900,00 700,00 Kriminalistična služba uprave za notranje zadeve v Murski Soboti je prijavila preiskovalnemu sodniku 42-letnega J. G. iz Murske Sobote, ulica Staneta Rozmana, ki naj bi poiskal 55-letnega V. V. iz Tešanovec in mu obljubil 10.000 avstrijskih šilingov, če ubije njegovo nekdanjo ženo, ki stanuje v neki vasi na Goričkem. Kaže, da sta se naročnik in izvršitelj v dogovarjanju »ujela«, saj je V. V. kmalu zatem odšel na dom svoje žrtve, vendar ženske ni umoril, ker naj bi se mu v zadnjem hipu zasmilila. Res pa je tudi, da do najhujšega ni prišlo tudi zato, ker so za nameravani umor zvedeli kriminalisti in ga preprečili. Nezaposleni V. V. sicer že ima »karto- teko«, vendar je dejanje, ki ga je bil pripravljen narediti za denar, doslej najhujši »prekršek« zoper zakone in moralo. Medtem se je že pokesal, kar bo prav gotovo olajševalna okoliščina na sojenju. Za domnevnega naročnika umora J. G. pa smo zvedeli le to, da naj bi se nekdanje žene skušal (posredno) znebiti zato, da bi se tako izognil plačilu preživnine za minuli dve leti (in prihodnja leta), ki mu jo je naložilo sodiš-če’ Š. S. am Company Veščica d.o.o.^^ 69000 MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 507, fax:31 576 Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 65 vozil, prodali pa 5. Jugo 55, letnik 1989, s prevoženimi 84.000 kilometri, je stal 230.000 SIT; jugo 55, letnik 1989, s prevoženimi 59.000 kilometri, 314.000 SIT; lada 1300, letnik 1987, s prevoženimi 52.000 kilometri, pa 1.300 DEM; Daihatsu charman, letnik 1985, s prevoženimi 130.000 kilometri, je zamenjal lastnika za 4.000 DEM; zastava 101, letnik 1979, s prevoženimi 103.000 kilometri, pa za 1.000 DEM. Niste sami Vestnik je z vami! Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Alfa 33 1.5 1987 82.000 8.000 DEM Renault 5 1991 43.000 10.700 DEM Škoda Favorit 1991 35.000 7.600 DEM Citroen BX 16 TRS 1988 102.000 8.700 DEM Fiat Uno 45 1990 60.000 8.800 DEM Peugeot 405 GL 1989 66.000 16.300 DEM BMW316i 1980 45.000 19.500 DEM Jugo Koral 60 1989 43.000 4.900 DEM Tovota Corola XL 1990 53.000 15.000DEM Citroen AX 1990 36.000 9.700 DEM Peugeot 205 1992 28.000 12.700 DEM Zastava 126 pgi 1986 66.000 1.500 DEM Renault 4 GTL 1989 79.000 4.600 DEM Strelstvo____________ Verbančičeva tretja V Ljubljani je bilo državno prvenstvo invalidov v streljanju z zračno puško. Sodelovali so tudi člani MDSP Murska Sobota in se lepo odrezali. Najuspešnejša je bila Jožica Verbančič, ki je zasedla tretje mesto. Milena Žnidarič je bila deveta, Sandra Zver deseta in Silva Bavčar dvanajsta. Pri moških je Nevenko Šemovčan zasedel peto, Franc Markovič pa šesto mesto. Lendavski perea Vsem, ki ste spraševali, kaj je z avtorjem Perecev, s ■ pa Mariji iz Rožne ulice v Turnišču se zahvalil ^ izkazano zaupanje oziroma zaskrbljenost. ^daie^, J na, kajti tačas, odkar me ni bilo v Vestniku, sem skavi, kjer so me z vseh strani slikali. Priznati mor nisem več rosno mlad, vendar vse do pred kratkim n na takih obdelavah, kar dokazuje, da ni nihče ne"° Torej danes jaz, jutri vi... K sreči se je izkazalo, p.«, kar povedano po domače pomeni, da nisem ( . zdaj ne) tako problematičem, kot je kazalo prav na z ko je bila odrejena vsestranska preiskava in ko so nato prepeljali v ustrezne prostore in posadili natr t Ijo. Ker pa se je to dogajalo nekaj dni pred P domnevnega obveščevalca Smolnikarja, spor°ča,n: moja zadeva povsem druge vsebine (skrivnost n skrivnost). Imel pa sem le smolo, da so me o v enakem obdobju. ^ji V tistih dneh sem se večkrat uzrl skozi Pr‘pr^, ^J občudoval lepoto naše pomurske ravnice. Pog^i tudi na vzpetinah oziroma valovitem svetu, karmf njalo na brsteče prsi mladoletnic in »cecke« žensk dolgoletnega gnetenja in starosti niso več »kipeči«- , sem videl bleščanje Mure, čul sem ropot tovom) Zunaj je bilo življenje, sam pa sem čutil nenehni str , ^ vsakodnevna injekcija res hitreje pognala kri po h f ^tuje le spodbuda (injekcija resnice), da bom Pr,z. m. česar nisem kriv. Kot že zapisano: končalo se Je« da me je nekaj dni bolela zadnjica, pa ni tako huaa ' se šel pritožit. g^1' Preiskovalcem se zahvaljujem za zares strokovn . rotiti sem vo. Tako zdaj vsaj vem, pri čem sem. Dotlej v hudih dvomih, saj nisem vedel, ali so mo/ ^t v skladu s postavo in raznimi drugimi normami- ^ možganov« je po mojem dobra zadeva, saj dem! f valno. Dobro mi je del tudi nekajdnevni »Po0,le'.gonoin<,> lahko malo »meditiral«, kar je bilo v tem predve i ^j, obdobju dobro za dušo in telo. Tako sem bilne. i ampak tudi duhovno nekaj časa izključen iz d°gal | ji občini, zato vam, dragi bralci, danes, ko zno'' »civilst«, ne morem postreči s kakimi posebno »P novicami. To, da se v Lendavskih goricah kar vr prav!11 v kleti, je bolj ali manj tako in tako znano. P°v? j« ravnajo tisti lastniki, ki odtlej pogosteje zahajaj0 I tudi prenočijo. Najbrž pa ni smrtni greh, če Jim . ^oli? ! ljubica, ko pa se zakonske žene tako nerade podaj I Se več: možem velikokrat očitajo, da vse, in r I porabijo za zidavo, prekapanje, sajenje, škropi]« / I naprej. Take pridige tudi sam često slišim. grl« ( Ne smem pa pozabiti na mojega sorodnika D sem se vrnil s preiskave, me je obiskal in povea I malo odpočijem, kajti trs je v mojem vinogradu !e ^lo, P- I ativno obrezal. Dodal je, da bo jeseni bogato ° ^il s‘ je pustil po osem očesc. S tem me je nekoliko vZ ^Jat^l, I taka rez hitro izčrpa trs, a mi je odvrnil, najse^^paVf kajti dotlej, dokler bom živel, bo vinograd rodu- ^jsiij1^ ni več mlado, sklepam, da me možakar počasi » 1 Postal sem ljubosumen: da morda ne »šmera« Z I Dobro je, da je ravno tedaj vstopila moja dvoje ^poiu0 I in mi pomolila tableto apaurina, ki sem jo seve« j Ja, tudi na preiskavi so me »futrali« s tabletam1’ ^g oM I povsem prepričan, da sem na vsa vprašanja pra .< I varjal. Niso pa uporabili detektorja laži- eroje^ Turnišče: cene pujsko* Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem * so bili stari od 7 do 10 tednov in težki oa kilogramov. Prodajalci so tudi tokrat odšli do«10.. oj 7™ ni, saj so kupci kupili 32 živali. Za par so odste do 12.000 tolarjev. pro^r Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih’ pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne /O Pomurska banka ^ Moja domača^/ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28. marca 1994, tečaj' 3.1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. marca 1994 od .00. pr«^' -^ish Država Enota Banka Slovenije Nakup^ Avstrija 100 1,115.3071 1,095.00^ Francija 100 2,291.8258 2,237-0° Nemčija 100 7,847.6434 7,745.0« Italija 100 7.9944 7.70 Švica 100 9,211.5638 9,020.00 ZDA 1 131.3303 NOVE STORITVE NA BANK0^aTI LB - Pomurske banke, d-- polog gotovine na svoj tekoči račun ^oi^ - poravnavanje obveznosti s tekočega račun jejo Imetnike tekočih računov in tudi tiste, kiž° PjLueiTi bankomata, prosimo, da se pred prvim k°ris^ gezn 3 storitev oglasijo pri bančnem okencu, kjer ^Ugpozi’n s splošnimi pogoji poslovanja za storitev » ti. bančnem avtomatu.« . Nove storitve je možno opraviti na bankomati ru in Trg zmage 7, v G. Radgoni, Lendavi, LjU' Radencih. 1