Od soli za našo živino. Da8iravrio ima klaja nase živine nekoliko soli v sebi, je vendar ni dosti za živinske potrebe. Zavoljo tega moramo klajo se soliti. Vpraša se tedaj: koliko soli naj se da, da bo po mogočosti dobro teknila in dobička dala? Pravo mero določiti je težko, ker ni znano, koliko soli imajo rastline že same v sebi. Potem imamo razne plemena živine in živina sama je sopet večja ali manjša, stareja ali mlajša. Kadar živini klajo solimo, moramo celo na to paziti, čemu imamo živino. Ravno tista živina potrebuje, če je klaja druga in če jo ob drugem času in ob drugih okolj-noetih dobiva, kakor je bila vajena, zdaj več zdaj manj soli. Zavoljo tega se nam ni čuditi, da šole ljudje v teh krajih bolj, v teh menj klajo živini. Največ pa primore to, da je sol predraga, da živina ne dobiva toliko soli, kolikor je potrebuje. Koliko soli gre živini sploh, in koliko vsaki posebej, nam tudi živina sama po svoji poželjivosti ne more povedati. Da zvemo, koliko naj se da soli, da bo prav, moramo prevdariti, koliko soli človek potrebuje in koliko je živini dajejo v deželah in krajih, kjer se že delj časa z velikim pridom sol daje. Da zvemo, koliko soli potrebuje človek, obišimo koče ubozih; tv vidimo, da je vsakemu človeku brez razločka starosti treba 1 lot soli na dan. Težo živega človeka v familii, v kteri so tudi otroci, smemo sploh rajtati na 100 funtov. Tako moremo po primeri prerajtati, koliko soli gre živini. Navadna teža naših krav je 5 do 8 centov; dobivati bi imele tedaj po 5 do 8 lotov soli na dan; tele, ktero je, ko je storjeno, 50 do 70 funtov težko, bi potrebovalo y2 do 2/3 lota soli, ovca 40 funtov težka blizo y2 lota. Se ve, da mora kmetovavec dobro vediti, kako se teža žive živine zve; al malo jih je, kteri so toliko izurjeni. Gospodarja, kteri ima veliko živine, prizadeva toliko soli, zlasti kjer je sol draga, precej denarjev. Reči pa moremo, da smo prav izhajali, kc smo dajali živini po 6 do 8 centov, težki po 2 lota soli na dan. Dobivala je po 14 do 15 funtov klaje; dobro se je redila in več mleka je imela. Ze s tem se je sol obilno poplačala. Opomniti pa moramo, da smo dajali živini menj zdatno živinsko sol. Skušali so, mero sol/ določevati po meri klaje; al to je zlo težko, ker se more prevdariti, ne samo, koliko je klaje, temuč tudi kakošna je in da ni v vsaki klaji enako veliko soli. Ozrimo se v dežele, v kterih žive sloveči živinorejci in se sol živini že delj časa z dobrini uspehom daje. Te dežele so Angležko, Švajca in Pfalško na Nemškem. Kmetovavci na Pfalškem dajejo volom, ktere vpregajo, po 10 lotov soli, volom pa, ktere pitajo, po 20 lotov soli na dan. Na Angležkem dobi *ele 6 raeseov staro 2 lota soli „ 1 leto staro . . 5% lotov v pitan vol.......111/2 lotov soli molzna krava .... 72/3 „ „ V Svajci dajajo soli kakor na Pfalškem. Na Angležkem dobiva odrašen vol HV3 lotov, ovca, 40 funtov težka, 4 lote soli na dan. Za pitanega prešiča, 100 funtov težkega, bi utegnila dosti biti 2 do 3 lote soli na dan. Močneja in težeja ko je živina, več soli se ji mora dajati; pa še mnogo reči je, zavoljo kterih se mora živini zdaj več zdaj menj soli dajati. Več soli naj se živini daje: 1. ako težko prebavljivo, netečno klajo žre; sol jo naredi bolj okusno, pa tudi ložeje prebavljivo in tečno. Splofo velja tukaj pravilo: Kolikor umetneja je klaja, toliko več soli naj se ji prideva. Seno, trava, detelja je goveji živini najbolj primerna klaja; najmenj primerna pa je repa, krompir, obloda; zavoljo tega je pa treba tako pičo bolj soliti; 2. ako je bolj ali menj sprideno klajo; taka klaja zaleže več na gnoji, kakor v jaslih; 3. ako mora živina o stanovitno merzlem, vlažnem, meglenem vremenu na polji delati ali celo na pašo hoditi; 4. ako trava, kamor se živina na pašo goni, ni za pašo, zlasti ovcam; 5. kadar se klaja živini upira, kar dostikrat iz pokvarjenega želodca izhaja; 6. bolj stari živini dajaj več soli kakor bolj mladi, ali zavoljo tega, ker nima zob in torej klaje ne more prežvekovati; ravno tako 7. bikom, ker jih dela sol za pleme bolj ugodne; 8. vselej, kadar se klaja premeni, zlasti kadar pride na mesto dobre klaje slabeja, naj se daje živini več soli; 9. doječim kravam, da bodo več in boljega mleka imele in tudi sisajoče teleta z mlekom vred soli dobivajo, ktera jim dobro de. 10. bolj rejenim in pridnim živinčetom dajaj več soli kakor medlim; 11. zlasti reja mladih živinčet potrebuje obilo soli. Ako dobivajo več soli. se lože odstavijo in klaje privadijo, ktera naj se s soljo potrese ali pa s slanico poškropi. S tem smo že veliko dobička, dosegli, da smo dajali teletom koj po rojstva soli lizati. 12. Daje naj se živini več soli, ali če je doslej še ni dobivala, naj je dobiva berž ko je moč, kadar v soseski bolezni živino napadajo. Gotovo bi ne bilo toliko o pljučnici slišati, kakor se današnje dni sliši, in tudi druzib bolezin bi se toliko ne izcimovalo in razširjevalo, ako bi živina več in večkrat soli dobivala. Zavoljo tega naj bi vsaka vlada sol po nižji ceni prodajala. Sol se še prepičlo živini daje. Zagotoviti moremo, da bi v cesarskih deželah več živine pa menj živinskih bolezin imeli, če bi se sol za rejo živine bolj rabila. Koliko dobička bi naše dežele še doletelo, če bi treba ne bilo, živine iz uuanjih dežel dobivati; 13. proti spomladi, kadar se mavsati začne, potrebuje živina več soli, da se more ložeje in hitreje mavsati; 14. lenim živinčetom se nekoliko več soli bolj prileze, kakor bolj živim; 272 15. pitavni živini se mora skorej še enkrat toliko soli dajati, kakor vprežni; 16. kadar ima živina kako unetno bolezen ali pa drisko, se ji klaja pe'. sme soliti; 17. živina, ktera menj leži in bolj pohajkova, naj dobiva menj seli; 18. če se živini rada koža osipa, se ji ne sme veliko soli dajati; 19. ker so konji ali bolj živi ali se pa bolj sprehajajo, morajo menj soli dobivati, kakor goveja živina; 20. ako je v kakem kraji, v zemlji in vodi, tedaj tudi v rastljinstvu več soli, ni treba živini še klaje soliti; 21. tako imenovane živinske soli je treba za klajo več kakor kuhinjske soli. (Konec, si.) Od soli za našo živino. (Konec.) Kako koristno je živini soli dajati, naj sledeče ver-stice pričujejo: Fartier pravi: „Že pet let sem dajem svojim konjem več soli. V teh petih letih nisem izmed 100 konj, ktere rabim za kmetijo in druge težke dela, ne enega po bolezni zgubil. Notranjih bolezin so imeli malo, pa te, ktere so imeli, niso bile nevarne; dostikrat so mi mogli ti konji čez navado težko delati". Nek sloveč kmetovavec je z veliko skerbnostjo skušnje delal in našel, da je s 3 funti soli, ktero je dajal v 28 dneh 5 jagnetom med kermo, 29 funtov mesa priredil. Kako dobro tekne sol zdravju živine, nam pričuje nek nemšk kmetovavec, z imenom Ueberacken. Skusiti je hotel sol pri svoji drobnici, ktera je hodila na globoko in mokro pašo. Odločil je 10 ovac iz cede, kterim ni dajal nič soli, vse druge pa so dobivale po navadi soli. To skušnjo je delal 3 leta. Pervo leto je poginilo petero teh 10 ovac, ktere niso soli dobivale; izmed unih 450 pa, kterim je dajal soli, je poginilo samo čvetero. Drugo leto je poginilo sopet sedmero izmed 10 ovac, ki so bile za poskušnjo odločene, izmed 364 ostalih pa samo petero. Pozneje je za drisko počepalo še troje ovac, ki so ostale. Tretje leto je bilo zlo deževno; izmed 16 odločenih ovac so poginile vse za pljučnico in čermom. Vprašanje je še: kako naj se daje sol, da največ tekne. Iz že rečenega se da posneti, da je najbolje, sol s klajo mešati, ker sol tako še enkrat toliko zaleže Ce ravno živina pri tem ne vživa čiste soli, ker je med klajo skrita, sol vendar ne zgine in tekne dobro klaji kakor živini. Klaja je po nji bolj zdatna in živinski želodec jo ložeje prebavlja, in malokdaj ostane kaj klaje ali se je pa potrati kaj. Z največjim pridom se pomeša sol s klajo, če se po-pred v vodi razpusti in s to vodo klaja poškropi; tako seje klaja najbolj navzame, zlasti če se ji dovelj časa za to pusti. Nekteri dajejo še le vsacih 8 ali 14 dni enkrat živini soli, da jo liže, med otrobmi, brinovimi jagodami, elcijanom. kostanjem itd. Nam se ta navada ne zdi tako dobra, kakor če se več soli, ki se naenkrat da,v v manjše dele razdeli in potem vsaki dan živini daje. Ce dobiva živina na enkrat preveč soli, ji to dostikrat škodje; dostikrat jo driska napade in prepričali smo se že celo, da živina ni vse soli polizala, ki se ji je v jasli dala. Sol purgira živino, če se je da in sicer konju 16 do 20, govedu 16 do 32, ovci 4 do 5, prešiču 4 do 5, psu 2 do 3 lote. Sol utegne pa tudi strupena biti, če se je celo preveč da; da je živini po soli zavdano, se spozna iz mraza po celem životu in iz kerčev, po kterih kmali zadnje noge oterpnejo; čez 16 do 24 ur potem pogine živina. Sol je živini strup in sicer konju, če je 2 do 3, govedu, če je 3 do 5 funtov, ovcam, če je 12 do 16 lotov, prešičem, če je 8 do 12 lotov povžijejo. Mi smo dali enkrat tako imenovane kamne soli velike kose v jasli za lizati in ni dolgo terpelo, da ste bile mleko in scavnica rudečkaste. V nekterih krajih potresajo nektere klaje koj po košnji s soljo in hranijo tako klajo v svislih ali pa v jamah, na pr. seno, deteljo, zelje, repo. Sol na to vižo dajana tekne zdravju prav dobro, ker vso klajo prevzame. Tudi vodo šole živini. V vodi razpušena sol tekne celemu životu in s soljo se popravi slaba voda. Ce dajemo živini soli iz roke lizati, je prav pohlevna in krotka. Se celo hudobne živinčeta se dajo tako ukrotiti. Dajaj pa sol živini, kakor kolj hočeš, mere se moraš vedno natanko deržati. Nikolj se ne sme živini pripustiti, da jo liže, kolikor se nji poljubi, ker bi se je lahko preveč nalizala. Po lastni skušnji moremo priporočati, menj soli vsaki dan v vodi raztopiti in s to vodo klajo politi. Se več bi radi o koristnosti soli za živino govorili, pa govori naj dohtar M. Desaive, kteri je dobil za bukvey ki jih je spisal o soli, premijo. To-le on pravi: ^Domači živini, ktera rastljinstvo je, sol ni samo koristna, ampak tudi potrebna; sol je del njenega života in oživlja ji ga. Njeno življenje je, tako reči, nepopolno, če ne dobiva soli med klajo, kolikor je potrebuje". ^Mislimo si živino pred rojstvom. Že v maternem životu daje sol mladiču rast in živež; sol daje materi več in bolj zdatnega mleka; sol pripomore, da mladič beržeje raste in torej menj stroškov in truda prizadene. Ako je živina 280 delavna? dobiva iz osoljene klaje več njenemu životu tečnega živeža; sol ji daje čversto zdravje. Ako tedaj vidiš, da bi živina, ktera ti dela, rada več jedla, daj ji toliko klaje več, kolikor se ji prileze. Ce več požre, bo tudi več delala. Ravno taka je s pitano živino. Vol se ti bo beržeje zredil, ovca bo imela lepšo volno in bolj okusno meso. Zlasti pa ne smemo poglavitnega vira rodovitnosti zemlje, gnoja iz nemar pustiti44. „Po soljeni klaji daje živina močncji gnoj, tako da se na vseh kmetijskih pridelkih koristnost soli spozna, ki je bila za živinsko klajo porabljena". Voljena klaja daje meso, ktero je bolj okusno, tečno in ložeje prebavljivo, kakor vsako drugo meso živine, ki ne dobiva soli". „Tudi na mleku, srovem maslu, usnji in na vsem, kar od živine dobivamo, se pozna koristnost soli". „Obišite kmetijo, kjer skerbi gospodar s soljo za zdravje in moč svoje živine. Vse razodeva dovoljnost in premožnost;