19 let ansambla Lojzeta Slaka
«
Iz jutra raste dan
Lojze Slak, ki bo prihodnje leto s svojim an-samblom praznoval dvajsetletnico delovanja, bi lahko s tako proslavo podvoril tudi svojemu šiškarstvu. Toliko let in še kakšno čez je že Ši-škar. Toda kolikokrat se je njegova harmonika in petje njegovih fantov oglašalo prav v tej ob-čini?
»Če bi seštel naše nastope, bi tega ne bilo tako malo. Nekajkrat smo nastopili v Mostecu, baseballistom v Guncljah in večkrat litostrojskim krvodajalcem. Res pa nikoli ne izbiramo sami časa in kraja, gremo tja, kamor nas povabijo.«
Kako razložiti privlačnost glasbe, ki ji priteg-nejo tisoči in tisoči? Iskati podajano milozvočje v mehkih obrisih dolenjskih gričev, ki jih Lojze Slak tako Ijubi? Je to skupek preteklosti, sreč-nih okoliščin in povezanih naključij? Se je vse skupaj rodilo v svetu vinogradov nad domačo vasjo? Morda z navezanostjo in razumeva-njem Lojzovega najbližjega sodelavca Nika Zlobka, nemara je del te skrivnosti tudi v ubra-nih gorenjskih glasovih Fantov s Praprotnega.
»Ne vem, vsega pomalem se je nabralo, tam nekje, pravimo, pa je stvari potrebno dodati dušo. Zato lahko mirno trdim, da vse skupaj ni komercialna glasba. Niti take ne znam delati. Nimam posebnih načrtov, kako to in ono spe-Ijati, še manj bi mogel delati po naročilu.«
Vendar tako raztegniti meh, kakor ga zna Lojze Slak, pomeni v bistvu garanje v prete-klosti. Stotine ohceti, deset in desetkratdrvene prste v zimskem mrazu pri igranju skozi vas. Muziko najprej v kvartetu, kvintetu, sodelova-nje v nekoč sila znani oddaji »Pokaži kaj znaš«. Srečanje v finalu take oddaje s pevci, z Gorenjci, ki so tudi iskali dopolnilo sebi.
»Prepričan sem, da smo od takrat zbrani pravi prijatelji. Mnogo so nas naučili tudi Iju-dje.«
Lani so ansamblu Lojzeta Slaka v moščan-skem Domu španskih borcev na posebnem koncertu predstavniki Helidona, edine sloven-ske tovarne gramofonskih plošč, podelili kar osem zlatih odličij. Do takrat nekoliko nejasna merila za podeljevanje zlatih odličij so se zbi-strila. Zlata plošča velja za 50.000 prbdanih
primerkov velikih plošč. Tako je postal Lojze Slak s svojimi fanti pri Helidonu že desetič zlat, dvakrat pa se je tako zgodilo pri zagrebškem Jugotonu, kjer pa so za 350.000 prodanih pri-merkov velikih plošč prejeli dvoje zlatih lovorik.
Lojze Slak je beli svet povohal pred 51 leti v vasi Jordan Kal blizu Mime peči, vendar pa je svojo mladost preživel pri stari materi v bliž-njem Malem Kalu. Tam se je dečko na stričevi harmoniki na skrivaj učil vleči harmoniko in izvabljati \z inštrumenta poskočne zvoke. Za življenje se je kalil v domačem okolju, ki je za vrednote življenja postavljalo skromnost, poš-tenost in delavnost. Živel je med preprostimi kmečkimi Ijudmi, ki so si iz malo ali nič znali na-rediti veselje. Ta veselja prešernih ohceti pa so kdaj trajala tudi šest dni v tednu. Toliko, da sta si mladoporočenca in svatje zapomnili za vse življenje. Pot je Lojza kasneje vodila v Novo mesto, v \ik je šel za sedlarja. Po odsluženju vojaškega roka je poskusil v Ljubljani za tapet-nika. Poskusil in ostal. Vedno in povsod pa ga je spremljala glasba. Razumevanju glasbenih strokovnjakov Ijubljanskega radia gre pripisati rojstvo nečesa, kar že dvajset let priteguje množice.
»Saj to je tisto. Zakaj nekateri krogi tej glasbi jemljejo veljavo, ko pa je ne poznajo in se vanjo nikoli niso poglobili.«
Lojze Slak je v svojem življenju segel v roko nepregledni množici Ijudi. Doma in v tujini. Pri prvem in drugem obisku v Ameriki so jih de-nimo prireditelji zaklepali in skrivali. Potem pa so enostavno muzikantje odšli med Ijudi:
»In če sem segal v roke in so bili Ijudje sreč-' ni, kajje navsezadnje lepšega od tega. Bil sem resnično utrujen, vendar sem imel lep obču-tek.«
Bogomir Šefic Foto: Marjan Cigiič
Ex-tempore v Donitu
V medvoškem Donitu so prfpravlll Ex-tempore, kl se ga je udeležflo 10 likovnih samorastnikov in učenci medvoških osnovnlh šol. Motlvl v delovnl organizaciji in v okolici so tako prevzeli sodelujoče, da so us*varili vrsto del, ki jih bodo prikazali na kar dvt> razstavah.