Duševno zdravje in dobro počutje mladih Potrebe in podporni mehanizmi v mladinskem delu Duševno zdravje in dobro počutje mladih. Potre-be in podporni mehanizmi v mladinskem delu URL: http://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Pu- blikacije/brosura_Dusevno_zdravje_SPLET.pdf Avtorici analize: Lucija Dežan in Nina Arnuš Urednica: Mojca Mayr Izdajatelj: Movit, Ljubljana, november 2022 Za izdajatelja: Janez Škulj Lektura: Barbara Slivnik s.p. Ilustracije in fotografije: Adobe Stock Oblikovanje: AIKO, Maja Cerjak s.p. Cena: brezplačna publikacija Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 132413699 ISBN 978-961-92614-4-6 (PDF) To delo je objavljeno pod licenco: Creative Commons »Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna« (CC BY-NC-ND 4.0). Obravnavanje duševnega zdravja in dobrega počutja mladih omogoča vključevanje in raznolikost pri izvajanju evropskih programov na področju mladine. Predstavljamo analizo stanja, potreb in podpornih mehanizmov za mladinske delavce in organizacije v mladinskem delu, ki sodelujejo v programih Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota. Analiza je bila na nacionalni ravni izvedena za pot-rebe mednarodnega strateškega projekta Mental health in youth work (Duševno zdravje v mladinskem delu) nacionalnih agencij evropskih programov na področju mladine. V ospredju je vidik mladinskega dela in vpletenih posameznikov (mladinskih delavcev) ter organizacij, ki delujejo na področju mladinskega dela. Največ mladinskih delavcev, vključenih v anketo, je bilo aktivnih v mladinskih centrih (40,5 %) in drugih nevladnih organizacijah (24,6 %) ter lokalnih mladinskih organizacijah ali društvih (15,1 %). V nižjih deležih (1,6–5,6 %) so sledile nacionalne mladinske organizacije, izobraževalne institucije, lokalni mladinski sveti, lokalne dijaške in študentske organizacije ter druge organizacije. Analiza temelji na pregledu sekundarnih virov in empirični raz-iskavi med mladinskimi delavci organizacij upravičenk programov Erasmus+: Mladina (in Erasmus+: Mladi v akciji) ter Evropska solidarnostna enota pri slovenski nacionalni agenciji. S pregledom sekundarnih virov gradiv smo se seznanili z novej- šimi raziskavami na področju duševnega zdravja mladih v Sloveniji, vlogo različnih sektorjev pri obravnavi duševnega zdravja mladih in odnosom javnosti in politike ter prepoznali nekatere obstoječe iniciative in dobre prakse. Empirično raziskavo smo izvedli s pomočjo spletnega vprašalni-ka, s katerim smo dosegli 126 respondentov – mladinskih delav-Avtorici analize, izvedene cev, večinoma iz osrednje Slovenije (47 %) pa tudi ostalih regij decembra 2021 in januarja 2022, sta Lucija Dežan in (2–10 % respondentov iz posamezne regije). Z njo smo pridobili Nina Arnuš. boljše razumevanje o stanju, potrebah in mehanizmih mladinskih delavcev in organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi, na področju duševnega zdravja in dobrega počutja mladih. iZKUŠNJE MLADINSKIH DELAVCEV Štiri petine sodelujočih Obdobje delovanja mladinskih delavcev (%) mladinskih delavcev je bilo v organizaciji zaposlenih, preostali pa so bili v podobnih deležih prostovoljci ali manj kot 1 leto 7 honorarni sodelavci. Dve petini sta to delo opravljali 10 ali več let. 13 7 do 9 let 40 19 4 do 6 let 10 ali več let 21 1 do 3 leta 5 POSREDNO OBRAVNAVANJE DUŠEVEGA ZDRAVJA MLADIH Večina mladinskih delavcev, Mladinski delavci (%) se s področjem duševnega zdravja vključenih v anketo, se mladih srečujejo: s področjem duševnega zdravja mladih srečuje posredno pri izvajanju drugih aktivnosti, manj kot desetina pa je duševno zdravje 5 se ne srečujejo mladih navedla kot osrednje področje svojega delovanja. kot z osnovnim področjem 8 delovanja posredno pri izvajanju 87 aktivnosti Preventivne dejavnosti so ozaveščevalne kampanje, informiranje mladih, destigmatizacija duševnih težav in podobno, kurativne dejavnosti pa so povezane Novejše raziskave nakazujejo z neposredno pomočjo mladim, ki se soočajo z negativne trende na področju duševnimi stiskami. duševnega zdravja in dobrega počutja mladih 6 Med mladimi sta se občutenost osamljenosti in stresa večino dni v tednu povečevala že pred pandemijo covida-19 (Lavrič in Deželan, 2021). NAJPOMEMBNEJŠE V letu 2015 so mladostnikom od 15. do 19. leta predpisali za 73 % več SO LASTNE zdravil za zdravljenje duševnih motenj KOMPETENCE kot leta 2008 (Jeriček Klanšček idr., 2018). Pandemija covid-19 pa je IN PODPORA občutke osamljenosti, utesnjenosti in zaskrbljenosti ter nezdrave navade med ORGANIZACIJE mladimi še povečala (Baumkirher, 2020; Hočevar Grom idr., 2021; Mreža MAMA, Ko se mladinski delavci soočajo z duševnimi stiskami mladih, jim pri 2021). individualnem delu največ pome- nita lastna ustrezna usposoblje- nost in podpora organizacije. Na ravni organizacije kot zelo po- membne razumejo usposobljenost in število zaposlenih, sistemsko podporo in prisotnost namenskih programov financiranja. PREVENTIVNA IN PREVENTIVNO-KURATIVNA VLOGA MLADINSKIH ORGANIZACIJ Oblika dejavnosti, ki jih organizacije izvajajo na področju Organizacije pri obravnavi duševnega zdravja mladih (%) duševnega zdravja mladih pretežno prevzemajo preventivno vlogo ali pretežno ali v celoti preventivno-kurativno vlogo. 37,1 preventivne Ob tem dobra polovica anketiranih mladinskih delavcev meni, da imajo dejavnosti izvajamo v mladinski delavci tako 32,4 enakem deležu preventivno kot kurativno vlogo, nekaj manj pa jih meni, da imajo predvsem preventivno vlogo. dejavnosti ne 14,3 izvajamo 3,8 pretežno ali v celoti 12,4 kurativne ne vem / ne morem odgovoriti 7 MLADINSKI DELAVCI SE POČUTIJO ZMERNO USPOSOBLJENE ZA OBRAVNAVANJE DUŠEVNIH STISK MLADIH Dobra polovica mladinskih delav- Deleži mladinskih delavcev, ki se pri svojem delu cev, vključenih v anketo, meni, da srečujejo z mladimi z duševnimi stiskami (%) se približno četrtina mladih, ki jih vključujejo v svoje aktivnosti, spo- pada z duševnimi stiskami, večina skoraj vsi ali vsi mladi 7 5 preostalih mladinskih delavcev pa nihče z duševnimi stiskami takšne stiske opaža pri še večjem od mladih z deležu mladih. Pri prepoznavanju duševnimi več kot tri četrtine mladih duševnih stisk mladih se mladin- stiskami 4 z duševnimi stiskami ski delavci niso počutili povsem suvereni, a menijo, da vendarle imajo določene sposobnosti. več kot polovica mladih Njihova povprečna samoocena 12 z duševnimi stiskami sposobnosti prepoznave različnih duševnih stisk je na petstopenjski lestvici dosegla vrednost 3,27. približno polovica mladih 20 Ob tem menijo, da najbolje pre- z duševnimi stiskami poznavajo motnje v duševnem razvoju, najmanj pa shizofrenijo, shizotipske ter psihotične motnje približno četrtina mladih mladostnikov. z duševnimi stiskami VEČ MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA Anketa med mladinskimi delavci je pokazala potrebo za krepitev medsektorskega sodelovanja pri obravnavi duševnega zdravja mladih. Organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi, najpogosteje sodelujejo z drugimi nevladnimi organizacijami, najredkeje pa z institucijami za izobraževanje odraslih, kar je vidno na petstopenjski lestvici strinjanja spodaj. Z duševnim zdravjem in dobrim počutjem mladih se v Sloveniji ukvarja več Medsektorsko sodelovanje sektorjev, krepiti pa bi (stopnja strinjanja na petstopenjski lestvici) bilo treba medsektorsko sodelovanje. Primer medsektorskega druge NVO 3,46 sodelovanja je program OMRA – z večjo pismenostjo o duševnem zdravju do obvladovanja izobraževalne institucije (primarna in sekundarna) 2,83 motenj. 8 terapevtski centri ipd. 2,7 občina 2,42 center za socialno delo 2,33 izobraževalne institucije (terciarna raven) 2,11 zdravstveni dom 2,07 institucije za izobraževanje odraslih 1,97 NIJZ 1,96 Javni p 50% rogra 100% mi in politike, ki posegajo na področje t ut at duševnega zdravja mladih , , sed diam na aliquam er e mag 40% 90% DA y nibh euismod tincidun tetuer adipiscing elit AT em ipsum dolor sit amet eet dolor Nacionalni program Resolucija o nacionalnem Zakon o obravnavi otrok in D Lor consec nonumm laor duševnega zdravja programu za mladino mladostnikov s čustvenimi MIRA kot prvi strateški 2013–2022 spodbuja in vedenjskimi motnjami v dokument v R 30% epubliki razvoj mehanizmov za vzgoji in izobraževanju (UL 80% Sloveniji celovito zgodnje odkrivanje in RS, št. 200/20) sistemsko naslavlja področje zdravljenje mladih s ureja delovanje vzgojnih duševnega zdravja. težavami v duševnem zavodov in strokovnih zdravju. centrov. 20% 70% , , sed , , sed , , sed , , sed , , sed e e e e e y nibh euismod eet dolor y nibh euismod eet dolor y nibh euismod eet dolor y nibh euismod eet dolor y nibh euismod eet dolor t ut laor t ut laor t ut laor t ut laor • t ut laor Mobilni tetuer adipiscing elit tetuer adipiscing elit tetuer adipiscing elit tetuer adipiscing elit tetuer adipiscing elit em ipsum dolor sit amet em ipsum dolor sit amet em ipsum dolor sit amet em ipsum dolor sit amet em ipsum dolor sit amet LOREM IPSUM Lor consec diam nonumm tincidun LOREM IPSUM Lor consec diam nonumm tincidun LOREM IPSUM Lor consec diam nonumm tincidun LOREM IPSUM Lor consec diam nonumm tincidun LOREM IPSUM Lor consec diam nonumm tincidun psihosocialni nekatere obstoječe inicative svetovalec za 10% 60% • Brezplačni telefon mlade 01 02 03 04 05 • A (se) štekaš?!? za otroke in • Centri za Integriran pristop mladostnike v krepitev zdravja 9 preprečevanja stiski TOM 116-111 – psihosocialna samomorilnega pomoč vedenja za 40% 50% mladostnike 10% 20% 30% 100% 60% 70% 80% 90% LOREM IPSUM 01 Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed diam nonummy nibh euismod • Program Dobro tincidunt ut laoreet dolore sem za krepitev • Zaupni telefon • Spletni portal duševnega zdravja Samarijan To sem jaz, za ranljivih skupin 116-123 mlade med 13. LOREM IPSUM 02 Lorem ipsum dolor sit amet, in 17. letom consectetuer adipiscing elit, sed diam nonummy nibh euismod tincidunt ut laoreet dolore Obstajajo in razvijajo pa se še druge iniciative! LOREM IPSUM 03 Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed diam nonummy nibh euismod tincidunt ut laoreet dolore LOREM IPSUM 04 Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed diam nonummy nibh euismod tincidunt ut laoreet dolore DATA D LOREM IPSUM Lorem ipsum dolor sit amet, 05 Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit, sed consectetuer adipiscing elit, sed diam diam nonummy nibh euismod nonummy nibh euismod tincidunt ut tincidunt ut laoreet dolore laoreet dolore magna aliquam erat spodbujati JE TREBA SODELOVANJE MLADINSKIH DELAVCEV V Zanimanje za OBSTOJEČIH enodnevna MREŽAH, PROGRAMIH usposabljanja in IN DOGODKIH gradiva, priročnike ter smernice Skoraj štiri petine mladinskih delavcev, Skoraj dve tretjini mladin- vključenih v anketo, večinoma ne sode- skih delavcev, vključenih v luje v obstoječih mrežah, programih ali anketo, si želi enodnevna dogodkih, slaba polovica pa se jih še ni usposabljanja in gradiva, udeležila dogodka na temo duševnega priročnike ter smernice kot zdravja mladih. podporo pri delu za zagota- vljanje duševnega zdravja Mladinski delavci, ki se udeležujejo iz- in dobrega počutja mladih. obraževanj na temo duševnega zdravja Slaba polovica pa je izrazila mladih, se v največji meri izobražujejo z zanimanje tudi za večdnevna vsebinskih področij depresije, stresa in usposabljanja in priložnosti 10 samopodobe. Poleg vnaprej ponujenih za izmenjavo izkušenj. možnosti, prikazanih v grafu, so mladin- ski delavci izpostavili tudi izobraževanja, ki se osredotočajo na celosten pristop, ustvarjanje varnega prostora in pogo- vora z mladimi z duševnimi stiskami ter različne terapevtske pristope in tehnike glede na naravo duševne stiske, s kate- ro se mladostnik sooča. IZOBRAŽEVANJE MLADINSKIH DELAVCEV O DUŠEVNEM ZDRAVJU MLADIH Vsebine izobraževanj, ki se jih udeležujejo mladinski delavci (%) depresija 32,5 stres 28,6 samopodoba 28,6 anksioznost 23,8 tvegana vedenja 21,4 vrstniško nasilje 19,8 samopoškodbeno vedenje 18,3 motnje prehranjevanja 16,7 11 vedenjske in čustvene težave 14,3 Uporabne dejavnosti za mladinske delavce (%) 100 64,8 63,8 47,6 47,6 gradiva, enodnevna izmenjava večdnevna priročniki, usposabljanja izkušenj usposabljanja 0 smernice Čeprav mladinski sektor primarno ni odgovoren za področje duševnega zdravja mladih, je eden tistih sek- torjev, ki se z njim redno srečuje. Organizacije si zato želijo področju nameniti več pozornosti in okrepiti mla- dinske delavce, ki prihajajo v stik z mladimi s težavami v duševnem zdravju. Namigi za izobraževanje in informiranje Spletno orodje iŽiv za ozaveščanje o samomorilnem Mladinski centri za vedenju in duševno zdravje prepoznavi ogroženih mladih posameznikov Priročnik Labirint Neformalna mreža iz krize za podporo Za zdravje mladih mladinskim delavcev za izobraževanje na področju zdravja in zdravega življenjskega Zanimanje za sloga otrok in mednarodno mladostnikov sodelovanje pri promociji in skrbi za duševno zdravje mladih Priporočila za Mladinski delavci menijo, da prijavitelje in izvajalce so njihove organizacije zelo projektov (E+ in ESE) s zainteresirane za mednaro- Mednarodna dno sodelovanje pri razvi- konferenca o področja vključevanja janju strategij in pristopov k duševnem zdravju in raznolikosti promociji in skrbi za duševno mladih Mladost je/ni zdravje mladih. norost? in drugi Nabor nekaterih novejših študij s področja duševnega zdravja mladih Baumkirher, T. (2020). Mladi v času epidemije COVID-19: rezultati raziskave med mladimi za objavo ob Mednarodnem dnevu mladih. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije. Pridobljeno s: http://mss.si/wp/wp-content/uploads/2020/08/MSS-035-20_rezultatianketeCOVID-19.pdf. Dekleva, B., Klemenčič Rozman, M., Razpotnik, Š., Sande, M., Škraban, J. in Tafič, D. (2018). Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s: http://pefprints.pef.uni-lj.si/5010/1/Dekleva_Dostopnost.pdf. Dežan, L. & Arnuš, N. (2022). Analiza potreb in podpornih mehanizmov za kakovostno obravnavo duševnega zdravja in dobrega počutja mladih v mladinskem delu. Zavod MOVIT. Interno gradivo. Dobnik Renko, B., Janjušević, P., Kreft Hausmeister, I., Lampret, M., Mikuž, A., Mlinarič, A. in Pristovnik, T. (2020). Duševno zdravje otrok in mladostnikov v času epidemije covida-19. Ljubljana: Zbornica 14 kliničnih psihologov Slovenije, Sekcija za otroško in mladostniško klinično psihologijo. Pridobljeno s: http://klinicna-psihologija.si/wp-content/uploads/2020/05/ZKP_Dusevno_zdravje_otrok.pdf. Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, D., Gabrijelčič Blenkuš, M., Jeriček Klanšek, H., in Kovačič, V. (2021). Pandemija COVID-19 v Sloveniji: Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), 10. val. Ljubljana: NIJZ. Pridobljeno s: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_10._valu_koncno.pdf. Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M., Konec Juričič, N., Hočevar Grom, A., Bajt., M. … in Poldru-govac, M. (2018). Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Ljubljana: NIJZ. Pridobljeno s: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dusevno_zdravje_otrok_in_mladost- nikov_v_sloveniji_19_10_18.pdf. Lavrič, M. in Deželan, T. (ur.). (2021). MLADINA 2020: položaj mladih v Sloveniji. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba; Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani. Pridobljeno s: https://mlad.si/e-katalogi/Mladina_2020/4/. Mreža MaMa. (2021). Duševno zdravje mladih v mladinskih centrih. Ljubljana: Mreža MaMa. Pridobljeno s: https://www.mreza-mama.si/raziskava-mreze-mama-dusevno-zdravje-mladih-v-mladinskih-centrih/. MOVIT izvaja naloge nacionalne agencije v programih Evropske unije (EU) na področju mladine od maja 1999, ko je Slovenija vstopila v program Mladi za Evropo III., ki se je nadaljeval s programom Mladina (2000–2006), programom Mladi v akciji (2007–2013), Erasmus+: Mladi v akciji (2014–2020) in Erasmus+: Mladina (2021– 2027), leta 2018 pa je dobil v upravljanje tudi novi program Evropska solidarnostna enota. V tej vlogi MOVIT upravlja posredno centralizirana sredstva proračuna EU in omogoča pridobitev podpore za različne oblike učnih mobilnosti v mladinskem delu, istočasno pa izvaja aktivnosti za splošni razvoj mladinskega dela in neformalnega učenja, še posebej pa tiste, ki s svojo obliko in vsebino prispevajo h krepitvi evrop-skega sodelovanja na področju mladine. Program Evropska solidarnostna enota je ta področja razširil še na druga področja in akterje, kot so organizacije, institucije in podjetja, ki izvajajo solidarnostne aktivnosti z namenom krepitve družbene kohezije, solidarnosti, demokracije in državljanstva v Evropi. Poleg vloge nacionalne agencije MOVIT izvaja tudi dejavnost Eurodesk-a, brezplač- nega infoservisa Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade. Name-njen je tako mladim samim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim delavcem, in-formatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informacij se lahko tako vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katerega izmed regionalnih Eurodesk partnerjev. Od leta 2002 v okviru MOVIT-a deluje tudi SALTO South East Europe Resource Cen-tre, ki z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnimi drugimi ukrepi, orodji in viri spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz držav Zahodnega Balkana v okviru programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota. V sodelova-nju s pomembnimi akterji in ob pomoči bazena trenerjev, akrediterjev in regionalnih kontaktnih točk programa prispeva tudi k razvoju mladinskega dela in mladinske politike v regiji. MOVIT Nacionalna agencija programov Erasmus+: Mladina in Evropska solidarnostna enota Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0) 1 430 47 47 Splet: www.movit.si E-pošta: info@movit.si Publikacija je financirana s strani Evropske komisije in Urada RS za mladino. Vsebina publikacije je izključna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske komisije ali Urada RS za mladino. Nacionalna agencija, Urad RS za mladino in Evropska komisija niso odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.