STARANJE PREBTVALSTYA IN RAK
Pśof' dś. Maja Pśimic Žaketj, dr. med., Vesna Zadnik, dś. med.,
Epidemiologij² in registri raka, onkoloşki inştitut
Demogśafske spśemembe v zadnjem stoletju v śazvitem svetu
Priěakovana Življenjska doba se oô zaęetka 20. stoletja stalno poveěuje. V śazvitih
drżavah je bilo pśiěakovano trajanje ŽivĚeéya ob rojstvu leta 1900 v povpreěju 48 let
pri moşkih in 51 let pri Ženskah, leta 1980 pa je doseglo 71let pri moşkih in 78 let
pri Ženskah (Tabela 1). Živ´enjska doba se podaljşuje pri obeh spolih pśedvsem na
éaę:un zmanjşevanja umrljivosti dojeněkov; pśi Ženskah je da´şa kot pri moşkih
predvsem zato, ker se je zmanjşala maternalna umś|jivost, med moşkimi pa so s
kajenjem povezane smśti Že v srednjem Življenjskem obdobju prepśeěile tolikşno
podaljşevaéźe Življenjske dobe kot pri Ženskah.
Tabela ]' Priěakovano trajanje żivljenja ob rojstvu v izbranih razvitih drżavah
Préěakovano 1900 1950 1980
tśajanje żivljenja Moşki Ženske Moşki Ženske Moşki Ženske
Danska 52.9 56.2 69.2 '71.7 71,8 77,9
Finska 45.3 48.1 61.4 68.1 70.2 78,5
Nośvîşka 54.8 57.7 70.0 7 3.4 72.8 79.8
Švedska 54.5 51.0 69.9 72.4 7 3.5 79.6
Velika Britaniia 48.5 52.4 66.5 71.3 7r,3 77,3
Belsiia 4s.4 48.8 63.8 69.0 69.9 76,6
Nizozemska 51,0 53.7 70.5 72.8 73.0 ',19.8
Fśanciia 45,3 48,7 63.9 69.7 70.9 79.1
Neměiia 44.8 48.3 64.4 68.3 71.3 78.1
Švica 49'3 52.Ż 66.9 71.3 73,8 80,8
Avstriia 39.1 4I.I 62.2 6',t.3 69.5 76,6
Italiia 44,2 44.8 64.3 67.9 71.0 77.7
Šoaniia 33.9 3s.7 s9.8 64.3 71.8 78.0
Grěiia 63.4 66.6 73,6 78,3
ZDA 47.9 50.7 65.6 71.2 70.9 78,4
Kanada 66.3 70.5 72.0 79.0
Japonska 44.0 44,0 s7.5 60.8 74.8 80.7
Sloveniia 65,56* 70,68* 67,42 67,42
Skuoai 48.0 50,6
* podatekje za leto 196064.8 69.0 71.0 77 "7
5
Ker je povpreěno priěakovano trajanje Življenja ob śojstvu odvisno predvsem od
umrljivosti otrok, je zanimivo primerjati povpreěno priěakovano trajanje Živ´înja
ljudi' starih 65 let. Leta l980 je 65 lît staś moşki v razvitem svîtu éahko priěakoval,
da bo Živel şe 14 let, enako stara Ženska pa şe 18 let (Tabela 2).
T²beé² 2. Priě²kov²no trajanje żivljenja v Starosti 65 let v izbś²nih razvitih dśżavah
Priěakovano
tśajanje żivljenja1900 1950 1980
Moşké Ženske Moşki Ženske Moşki Ženske
Danska n9 13,0 13,9 14,6 14,0 18,1
Finska 10,8 11,9 11.0 13.1 13.0 17.5
Norvîşka 13,5 14,4 r4.9 16.0 14.5 18.7
Švedska 12,8 r3,7 l3'5 é4'3 14,6 18,2
Vîlika Britanija 10'8 l2,0 12'9 I4,4 l3,| 17 '2
Bîlgiia 10,6 11,6 t2.3 13.9 l2.9 Ď6.9
Nizozîmska 11,6 12,3 t4.t 14.7 14.0 19.0
Franciia 10,5 11,5 11,9 14,4 14,3 r8,7
Nîměija 10,4 11,1 12,8 13,1 13,6 17,6
Svica 10,1 10,7 12.4 14.0 15.5 19.8
Avstriia 10,1 t0.2 12,0 13,6 13,1 16,6
Italiia
Spanija 9,0 9,2 12,0 14,0 14,4 17,5
Grěiia 13.0 14.4 r5.4 17.610,7 10,8 12,6 13,7 13,8 17,4
ZDA 11,5 12,2 r2,7 15,0 14,6 l9,l
Kanada 14s t87
Japonska 10,1 1r,4 rr.2 13.2 r5.7 19.3
Skupaj 11,1 l1,9 1Ż,7 14,3 l4,0 t7,9
ob koncu 20. stoletja jî priěakovano tśajanje Življenja v drż,ayah v razvoju veěje, kot
jî bilo v evropskih drż.avah na zaěetku stolîtja. Napovedi za naslednja desetletja
każejo nadaljnje poda´şîvanje Življenja v vseh svetovnih śegijah. Priěakovano
izbo|jşanje ´îta 2020 je v razponu od ştirih Iît za żînskî v bivşih socialistiěnih
ôr½avah do tśinajstih let v subsaharski Afśiki; v razvitih ôr½avah lahko doseŽe 90
let. Priěakovano podaljşanje Življenja pśi moşkih je maqişî, od nepredvidljivega v
bivşih socialistiěnih drż,avah do dîsîtih let v subsahaśski Afśiki. Razlika v
priěakovanem Življenju med spoloma se bo şe poveěevala na vseh svetovnih
podroějih, predvsem zaraôi posledic tobaěnî îpidîmijî med moşkimi.
Zaraôipodaljşevanja Živśe´iske dobe se poveěuje tudi bśeme bolezni, ki so pogostejşe
v starosti, med njimi tudi śaka.
6
Demogśafske znaěilnosté pśebivalstva Slovenije
osnovne demografske znaěilnosti slovenskega prebivalstva so, podobno kot v
dśugih razyitih evśopskih ôrÁavah, nizka rodnost, negativen naravni prirastek in
staranje pśebivalstva. DeleŽ mlajşe populacije, stare 0-14 let, se zmanjşuje, starejşe
od 65 let pa poveěuje (Tabela 3).
Thbela j. odséotek pśebivalcev v st²rosti 0-14 let in 65 in veě let. Slovenija, 1985'2001
Staśost 198s 1987 1989 1991 1993 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
0 - 14 22,0 21,4209 20.0 19.1 t7,9 l7.5 17,4 16,1 16,2 15,9 15,5
65 in veě 10'0 l0,2 10,6 11,0 11,7 12,5 12,7 13,1 13,5 13,8 14,0 14,3
Stalno upadaéźe prebivalstva je posledica maqjşega ştevila śojstev in ne poveěane
umr|ivosti' Število Živośojenih otrok med letoma 1985 in 2001 se je zmaqişalo s
25.835 na I7.4l7, torej kar za 33%' Naravni pśirastek je bil pśviě negativen leta
1993, nato pa spet med leti 199'1 in 200l. Lîta 200l je bilo priěakovano tśaja²je
ŽivĚenja ob rojstvu za moşke 72lît, za Ženske pa skoraj 80 let.
Nadalievanje takega demogśafskega Eibania bo vodilo k vedno veějemu staranju
pśebivalstva, kar bo imelo vrsto negativnih posledic naruznih podśoějih' tudi na
zdravstvenem.
V starosti pśihaja do sprememb vseh ośganskih sistemov. od razliěne stopnje
prizadetosti so odvisne tudi teŽave starostnikov. Najpogostejşe so bolezni sśca in
oŽilja, rak, poşkodbe, motnje na mişiěno-skeletnem sistemu, kéoniěne bolezni dihal,
duşevne motnje in zastrupitve. Peşanje vida, sluha in drugih fizioloşkih funkcij so
poleg demenc in depresije pomembni vzśoki za socialno izolacijo' ki lahko peljejo
v popolno odvisnost, bodisi doma ali v domovih za starejşe.
V starosti potekajo bolezni praviloma drugaěe kot v mladosti ali sśednji Življenjski
dobi, zato jih je pogosto tîŽjî odkśiti, pa tudi zdraviti, saj je predpisovanje veějega
ştevila zdravil lahko şkodljivo' posebej zaradi interakcij in zmanjşane ledviěne
funkcije.
Rak med staśejşimi
Rak je skupno ime za veě kot 200 malignih bolezni, ki so po svîtu, in tudi v
Sloveniji razlriěno pogoste. Znaěilno zanje Je, da se ogroŽenost z rakom veěa s
starostjo. Od 8627 tjudi, ki so za njim zboleli v Sloveniji leta 2000, je bilo manj kot
l % otrok, mlajşih od 14 let, maqj kot 3 % bolnikov je bilo starih 15-34 let' 13 % 35
do 49 let,29 % 50 őo 64 let,55 % paje bilo staśih 65 let ali veě (Slika l).
Razumljivo je tośej, da je raka vedno veě télôi zaradi staraqja prebivalstva.
7
ooo
!ooooîOo
ac4000
3500
3000
2500
2000
'é500
'1000
500
0´...x...'..'.--+incidenca lvl
- Ó - incidgncaŽ
--ntsumr´ivost M
- X - umrljivostŹ
îý \s' .'eň .bş ueý 6eý î,eý ^o' ,,ô
starost
Slika ]: Groba incideněn² Stopnja in specifiěna étmraivost bolélikov Z ś²kom po
Staśosti, Slovenija 2000
Med moşkimi po 65. letu starosti pśevladuje, podobno kot v mlajşih letih, pljuěni
rak' ki mu Sledita koŽni śak in śak prostate, med Ženskami je najpogostejşi śak dojk
(Sliki 2' 3). Pri obeh spolih po pogostosti sledijo rak debelega ěśevesa in danke ter
Želoděni rak. Umśljivost za rakom se tudi poveěuje s starostjo in pśi veěini rakavih
bolezni doseŽî vrh po 75. lîtu staśosti.
Ęeprav vîě kot polovica vseh rakov prizadene starejŠe od 65 let je zanimivo' da je
bilo npr. v ZDAleta |992 v kliniěne ştudije vkijuěenih |î 39 % bolnikov ňn 26 %
bolnic v tej starosti, kar pomeni, da optimalnega priporoěenega zdravljenja ni
mogoěe posploşiti na staśejşe'
Slik² 2: Najpogostejşi śaki pśi moşkih, starejşih od 65 leé, Slovenéja 2000
8odstotek
0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0
pljuěa
koŽa
prostata
debelo ěrevo
Želodec
danka
seěni mehur
trebuşna slinavka
ostalo18,4
14,6
12,7
8,4
8,'l
5,1
4,4
2,9
25,4
0,0 5,0 10,0odstotek
15,0 20,0 25,0 30,0
dojka
koŻa
debelo ěrevo
pljuěa
Želodec
materniěno telo
danka
jajěnik
trebuşna slinavka
ostalo17,0
16,7
7,6
5,9
5,7
5,0
4,8
3,6
3,4
30,2
Slika 3: Najpogostejşi śaki pśi żenskah, Séaśejşih od 65 let, Slovenija 2000
Pśidśużene bolezni én śak
Poseben izziv za vsakega zdravnika, ki zdravi raka pri starejşih, je druŽenje veě
bolezni hkśati, kar s tujko imenujemo komorbidnost. Pri staśejşih je teżko loěevati
teÁave, ki so povezane z śakom, od tistih, ki jih povzroěajo normalno staranje ali
kéoniěne bolezn| ki jih ima bolnik ob diagnozi. Vse te dodatne spremembe vplivajo
na odloěitve o zdravljenju, pa tudi na prognozo.
V posebni raziskavi o raku in komorbidnosti v ZDA so med 7600 bolniki, starejşimi
od 55 tît, zbtah podatke o spśemljajoěih boleznih; v tabeli 4 so prikazane
najpogostejşe.
Ni presenetljivo, da se komośbidnost poveěuje s starostjo. Povpreńno ştevilo
spśemljajoěih bolezni v tej ştudiji je bilo 2,9 v starosti 55-64 let' 3,6 v starosti 65-74
lît in 4,2 pri starih 75 in veě let' Najveěje ştevilo bolezni pri posameznih bolnikih
jebilo 12-14.
Zaradi bolezni, ki jih Že imajo starejşi bolniki z rakom, in dśugih znaěilnosti
starostnikovje njihovo zdrav´enje zahtevno, zato je zanj potrebno dodatno znan1e
s podśoěja geśiatśije. osnovni cilj' ki mu morajo slediti vsi zdravstveni delavci, pa
je gotovo neodvisen od starosti njihovih bolnikov in je pśedvsem zagotav|janje
kakovo stneg a ½ivls ensa.
9
T²bela 4. Najpogostejşe pridśużene bolezni pri bolnikih z r²kom
Pśiőśużena bolezeno//o
Hipertenzija 42,9
Srěnî bolîzni 39,t
Aétritis 34,9
Bolezni prebavil 31,0
Anemüa 22,6
oěesne bolezni 190
Bolezni seěil 180
PopśejşĄji rak 15,4
Bolezni Žolěnika 14,9
KOPB 14,5
Sladkośna bolezen 12,8
Zlomi 10,8
BoĎezni Ález 10,6
Prepśeěevanje én zgodnje odkśivanje śaka med staśejşémi
Epidemioloşki podatki kaŽejo, da starost sama po sebi ni pomemben dejavnik
tveganja raka, paě pa je kazalnik dolgotrajne izpostavlenosti karcinogenom.
Vîěina preventivnih ukéepov je pomembnih ne glede na starost, kot npr. opuşěanje
kajenja, zdravahrana, tîlîsna dejavnost itd.
Prosvet|jevaqje ´udi morda zveni obrabljîno, vendar je kljub vsem modernim
sredstvom informiranja vloga medicinskih sîster na tem podroěju zelo pomembna
in nepogreşljiva. Skéb za lastno zdravje,vzgoja zdravih Živ´eĄjskih navad, telesna
in duşevna dejavnost, primerna prehrana, premagovaqje strîsa, pśepśeěevanje
bolezni, zgoőnja diagnostika' pravoěasno in racionalno zdśavljenje, rehabilitacija,
prijazno in stabilno okolje, socialna blaginja - vsi ti dejavniki morajo delovati v
sozvoěju, tako v mladosti kot v staśosti. Nekateri so odvisni od posameznika' drugi
od podsistemov, ki imajo svojo drŽavno, regijsko in lokalno śaven.
odnos druŽbe do drugaěnihje kazalnik njenih vśednot. Staśostniki so v zdravju in
bolezni drugaěna skupina prebivalstva, ki potrebuje posebno skéb. Maśsikdo od nas
se bo verjetno şe prekmalu znaşel v tîj skupini - ali smo naredili dovolj, da bi
mlajşim generacijam posredovali osnovnî Življenjske vrîdnote in z njimi
spoştovanje do te posebne skupine?
t0
U p orab lj e na lite ratura :
- Balducci L, Beghe C. Cancer and age in thî USA. Cśitical Rîv in oncol Hematol
200I;3'l: Ď37-45.
- Extermann M. Mîasuring comorbidity in older cancîr patients. Eur J Cancer
2000; 36: 453-71.
- Franceschi S' La Vecchia C. Canceś epidemiology in the eldeśly. Critical Rev in
oncol Hîmatol 2001; 39:219-26'
- Inştitut za varovanje zdravja. Zdravje v Sloveniji 2001. Ljubljana: Inştitut za
varovanje zôravja, 2002.
- Pompe Kirn V ZakotnikB, Zadnlk V. PéeŽivetje bolnikov z rakom v Slovenéji.
Ljubljana: onkoloşki inştitut, 2003.
- Incidenca śaka v Sloveniji 2000. Ljubljana: onkoloşki inştitut, Register raka za
Slovenijo, 2003.
- Repetto L, Comandini S, Mammoliti S. Life expectancy, comorbidity and
quality of life: the treatment equation in the older cancer patients. Critical Rev
in oncolHîmatol 200é;37: |41-52.
- Yancik R. Cancer burden in the aged. An epidemiologic and demographic
overview. Cancer 1991; 80: 121 3-83.
11