24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO IZVLEČEK V Sloveniji zadružništvo velja za najstarejšo in hkrati najpogostejšo obliko sodelovanja med kmeti. Članek opisuje naravnogeografske in družbenogeografske dejavnike zadružnega povezovanja, kar vpliva na prostorsko razporeditev ter število kmetijskih zadrug in njihovih podružnic. Dobro organiziran zadružni sistem je utemeljen s študijo primera Kmetijske zadruge Krka, ki s povezovanjem tristotih okoliških kmetov tvori gosto mrežo medsebojnih stikov ter tako prispeva k plemenitenju gospodarskega in socialnega kapitala podeželja. Ključne besede: geografija podeželja, zadruga, mreženje, Kmetijska zadruga Krka, Slovenija. ABSTRACT The geographic aspect of the agricultural cooperatives farmers linking (the case study of the Krka Agricultural Cooperative) Cooperativism in Slovenia is considered the oldest and at the same time the most common form of cooperation between farmers. The article describes physical and socio-geographical factors which affect the spatial distribution and the number of cooperatives and their branches. One of the best- organized cooperative systems is the Krka Agricultural Cooperative connecting 300 surrounding farmers and forming a dense network of mutual contacts, thereby contributing to the economic and social capital of rural areas. Key words: rural geography, cooperative, networking, Krka Agricultural Cooperative, Slovenia. študij primera Kmetijske zadruge Krka Geografski vidik povezovanja kmetov v kmetijsko zadrugo GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 25 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO Avtorica besedila in fotografij: TEJA ANDERLIČ, univerzitetna diplomirana geografinja Zbure 45, 8220 Šmarješke Toplice E-pošta: tanderlic@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek Z adružništvo kot oblika socialno-gospodarskega gibanja je sredi 19. sto- letja nastalo v zahodni Evropi, medtem ko je na slovenskih tleh po zgle- dih češkega in nemškega modela zadruge (Avsec 1996) zaživelo šele čez nekaj desetletij. Evropskih opredelitev zadružništva je več, vse pa govorijo o zadrugi kot obliki svobodnega združenja s spremenljivim stanjem članstva in kapitala, ki ne teži za dobičkom, temveč si prizadeva za izboljšanje stanja druž- be in njenega gospodarstva (Totomianz 1914; cv: Tovšak 2010). Po določilih Mednarodne zadružne zveze (International Co-operative Alliance – ICA) zadruge temeljijo na vrednotah samopomoči, demokratičnosti, samoodgovornosti, sa- mouprave, enakosti, pravičnosti in solidarnosti (medmrežje 2). Na Slovenskem govorimo o tako imenovanem fenomenu zadružništva, saj več kot 140-letna tradicija vključevanja kmetov v zadružni sistem prispeva k ve- čji gospodarski učinkovitosti kmetovanja ter ohranjanju kulturnih pokrajin in poselitve na podeželju. Še toliko večjo vlogo ima zaradi izjemne pokrajinske mozaičnosti, ki je med drugim razvidna v izrazito razgibanem površju, velikem deležu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in drobni po- sestni strukturi, kar bi sicer lahko pomenilo vzvod za ekstenzifikacijo pokrajine. Oblike povezovanja kmetov Zadružništvo je le ena izmed pojavnih oblik povezovanja kmetov. V določenih prime- rih se za bolj smotrno obliko izkažejo druge oblike horizontalnega združevanja pri- delovalcev, na primer neposredna prodaja (na kmetiji ali na določenem kraju zunaj kmetije), kolektivna prodaja (več kmetij skupaj organizira prodajo svojih pridelkov in proizvodov), prodajni avtomati (skupina kmetov zagotavlja nemoteno preskrbo), naberi sam (potrošnik kupi pridelke neposredno na kmetiji tako, da tudi sam obere/ pobere pridelek), dostava na dom, lokalne prireditve, on-line prodaja. (Kos 2013). Stanje in intenzivnost prostorskega mreženja kmetijskih zadrug v Sloveniji Po podatkih Zadružne zveze Slovenije (medmrežje 1) so najpogostejša oblika zadružnega povezovanja v Sloveniji dejavnosti s področja trgovine, vzdrževanja oziroma popravila motornih vozil, ki jim na drugem mestu sledijo kmetijske zadruge. Leta 2014 je bilo registriranih 370 zadrug, od tega 86 s področij kme- tijstva, lova, gozdarstva in ribištva. Kmetijske zadruge s svojimi poslovnimi enotami sestavljajo gosto mrežo po celotni Sloveniji. V času njihovega ustanavljanja in zgodnjega razvoja v prvi polovici in sredi devetdesetih let 19. stoletja so te delovale izključno na lokalni ravni. Sčasoma se je izoblikovala mreža zadrug, ki je v danem okolju uspešno zaživela in s tem še povečala ambicije po tesnejšem zadružnem povezovanju. Z naraščanjem števila podružnic je prišlo do intenzivnega mreženja zadrug po vsej Sloveniji. Na podlagi zadostnih denarnih sredstev so tovrstne naložbe zah- tevale tudi ustrezno organiziranost in distribucijo, česar pa vsaka zadruga ni 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO na primer Avsenik (1999) in Frelih (1999) očitala državnemu upravlja- vskemu aparatu pomanjkanje posegov v zadružno politiko, Kovačič (1999) pa je zatrjeval, da nekateri politiki v poslovnem povezovanju zadrug vidijo celo potencialno nevarnost monopo- la. Udovč (2012) v trenutnem stadiju razvoja zadrug izpostavlja naslednje slabosti oziroma nevarnosti: • nespecializiranost zadrug (zadru- ge se praviloma ukvarjajo s števil- nimi, med seboj nekompatibilnimi dejavnostmi, kar dodatno slabi nji- hovo premajhno poslovno učinko- vitost); • prešibka poslovna in kapitalska povezanost zadrug (z neenotnim nastopom na trgu si zadruge med seboj konkurirajo in se izčrpavajo, namesto da bi izkoristile prednost medsebojnega sosedstva); • kriza zaupanja in identitete (zno- traj zadrug prihaja do vse bolj izraženih teženj po okoriščenju posameznikov na račun ostalih članov zadruge, čeprav morajo vsi prispevati k akumulaciji potrebne- ga kapitala za delovanje in razvoj oblikovane povezave). Poslovne poti tujih agroživilskih pod- jetij, ki se stekajo v Slovenijo, deluje- jo kot antipod čedalje bolj izvozno usmerjenim slovenskim pridelovalcem mesa in mleka. Najpogosteje se naše meso in mleko znajdeta na italijan- skem tržišču, ki nemalokrat omogoča bolj ugodno razmerje med nabavnimi in prodajnimi stroški. Ostali zunanji poslovni partnerji so države srednje Evrope in nekdanje Jugoslavije; sloven- sko mleko in mlečne izdelke najdemo celo na Švedskem (Šubic 2016). vitalnosti vasi in zaselkov ter zavirajo praznjenje podeželja. Temeljne dejavnosti kmetijskih za- drug v Sloveniji so odkup in prodaja kmetijskih pridelkov in proizvodov ter oskrba kmetov z reprodukcijskim materialom za kmetovanje (gnojila, krmila, semenski material, sredstva za varstvo rastlin). O njihovi pomemb- nosti priča podatek, da je velika veči- na kmetij, skupno 14.000, povezanih v zadruge, vsaj še trikrat toliko pa jih z njimi poslovno sodeluje v obliki od- kupa kmetijskih pridelkov in oskrbe z repromaterialom (Zadružništvo kot učinkovit … 2016). Aktualni problemi kmetijskih zadrug Številni slovenski agrarni ekonomisti in strokovnjaki s področja zadružni- štva so v svojih delih opisovali dejav- nike, ki so zavirali zagon zadružnega delovanja po osamosvojitvi Slovenije in reorganiziranje zadrug. Tako sta zmogla. To je uspelo Kmetijsko goz- darski zadrugi Krpan, ki ima od Izole do Lendave že več kot 30 podružnic; precej razvito prodajno mrežo ima- ta tudi KZ Metlika in KGZ Sloga Kranj. Največja zgostitev kmetijskih zadrug je v dolinah, kotlinah in na ravninah. Po zgoščenosti kmetijskih zadrug prednjači Spodnja Savinjska dolina, po številnosti podružnic ene zadruge pa KZ Ptuj. Razlog za takšno prostorsko razporeditev je v obeh primerih izjemen zgodovinski razvoj (zadružništvo se je v vzhodni Slove- niji veliko bolj ukoreninilo), seveda pa so k takemu razcvetu pripomogli tudi ugodni naravnogeografski dejav- niki za kmetovanje. Še posebej po- membno razvojno vlogo imajo manj številne podružnice v višje ležečih krajih in obrobnih delih Slovenije, kjer je zaradi geografske lege oskrba gospodinjstev z agroživilskimi izdelki, reprodukcijskim materialom in kme- tijsko mehanizacijo otežena. S tem podružnice pomembno prispevajo k glavna enota KZ podružnica zaporedna številka zadruge Avtorica: Teja Anderlič. Vir podatkov: GURS, 2015; e-Zadruga, 2016. Izdelano: Ljubljana, 2016. 40 km 20 10 0 Slika 1: Kmetijske zadruge in njihove podružnice v Sloveniji. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 27 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO Organiziranost KZ Krka KZ Krka velja za enega največjih od- kupovalcev kmetijskih pridelkov v Sloveniji. Združuje 300 kmetov, od tega 25 pridelovalcev zelenjave in 180 pridelovalcev mleka z območja Nove- ga mesta in Bele krajine, preostali so živinorejci, ki prodajajo meso. Njeni dobavitelji so večinoma iz Mestne ob- čine Novo mesto ter okoliških občin Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjer- nej, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Črnomelj (medmrežje 3). KZ Krka ima na območju jugo- vzhodne Slovenije 14 tehničnih in 5 živilskih trgovin ter restavracijo. Trgovinska dejavnost je po obsegu najpomembnejša. Leta 2015 so pri- hodki od prodaje presegli 14 milijo- nov evrov oziroma 49,6 % od vseh prihodkov (Letna poročila … 2016). Z letnim odkupom polovice zelenjave, ki jo odkupi zadružni sistem v Sloveniji, KZ Krka velja za največega slovenskega orga- niziranega pridelovalca in odkupovalca vrtnin. Z zelenjavo oskrbuje kar tretjino slovenskega trga (Letna poročila … 2016). dodatno obogatena z rečnimi nanosi. Problematično je, da je večina kme- tijskih zemljišč razprostranjena na območjih vodnih teles (podtalnice), ki so zaradi intenzivnega kmetovanja in s tem precejšnje uporabe kemičnih sredstev dokaj onesnažena. Z uvaja- njem naravi prijaznejšega integrirane- ga načina kmetovanja je zadruga pri- stala na bolj sonaravni način pridelave. Razgibano površje se odraža v velikem številu majhnih kmetij v gričevnatem in hribovitem svetu ter majhnem šte- vilu velikih kmetij oziroma kmetij, ki imajo v lasti tudi gozdove. Razdroblje- na posestna struktura povečuje stroške tržne pridelave. Sadjarstvo in vinogra- dništvo, ki sta navezana na razgibana in razdrobljena zemljišča (gričevje, prehod iz ravnine v gričevje), pesti po- manjkanje zavarovanih pridelovalnih prostorov, kar posledično poslabšuje njuno konkurenčnost. Pridelovalci so pogosto finančno in fizično nezmožni zagotoviti zaščito za celotne nasade in so zato pretirano odvisni od (ne)milo- sti vremenskih pojavov. Precejšen pro- blem so tudi presežki sadja/zelenjave v poletni sezoni, ko so prodajne cene najnižje, in primanjkljaj njihove po- nudbe v zimskem času. Študija primera: Kmetijska zadruga Krka V nadaljevanju je delovanje zadružne- ga sistema predstavljeno na primeru KZ Krka. Po pregledu pisnih virov je na podlagi letnih poročil zadruge na- stala analiza kvantitativnih podatkov, ki smo jo v naslednji fazi raziskovanja podkrepili tudi s terenskim delom. T o je obsegalo anketiranje na kmetijah, ki poslovno sodelujejo z zadrugo, in strukturiran intervju z direktorjem KZ Krka. Geografski oris in stanje kmetijstva na območju delovanja KZ Krka Jugovzhodna Slovenija je pokrajinsko zelo pestra, zato ima zelo raznolike raz- mere za kmetijstvo. Kot najboljša me- toda za analizo pridelovalnih razmer se je zaradi upoštevanja heterogenosti izkazala pokrajinskoekološka tipizacija Slovenije, ki razlikuje 13 pokrajinskoe- koloških tipov (Ramšak 2004). Optimalne razmere za kmetovanje so na uravnanem do gričevnatem površ- ju, kjer so nastale prsti z ugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi. Kmetijska zemljišča ob rekah so še glavna enota PE mesarstvo živilska trgovina tehnična trgovina restavracija Avtorica: Teja Anderlič. Vir podatkov: GURS, 2015; ARSO, 2012; KZ Krka, 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. 15 km 3,75 7,5 0 Slika 2: Gravitacijsko zaledje KZ Krka in njene poslovne enote. Preglednica 1: Analiza pridelovalnih razmer na območju delovanja KZ Krka (Ramšak 2004, T erensko delo 2015). pokrajinskoekološki tip prevladujoč tip kmetovanja ravnine in širše doline v gričevju notranjega dela Slovenije poljedelstvo (namakalno) gričevja v notranjem delu Slovenije sadjarstvo, vinogradništvo nizki kras Dolenjske živinoreja nizki kras Bele krajine vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja kraška polja in podolja živinoreja visoke kraške planote in hribovja v karbonatnih kamninah živinoreja 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO Geografski vidiki povezovanja kmetov v KZ Krka Območje trženja KZ Krke je osre- dotočeno na jugovzhodno Slovenijo, torej se v ospredje postavlja pomemb- nost zadruge v okviru regionalnega gospodarskega kroga. Za Potočnik Slavičevo (2010) je tovrsten način povezovanja dober primer aktivnega vključevanja endogenih razvojnih po- tencialov podeželja v lokalno oziroma regionalno gospodarstvo. »Gospodar- ski krog v širšem smislu upošteva vezi med podjetji, gospodinjstvi, bankami in državo: gospodinjstva so udeležena pri delu in nakupih, podjetja kupujejo su- rovine, proizvajajo in prodajajo dobri- ne ter storitve, banke posredujejo denar, država pobira davke in s tem financira javne storitve« (Opredelitev … 2002; cv: Potočnik Slavič 2010, 71). Delovanje KZ Krka uvrščamo v regio- nalni gospodarski tok iz več zornih kotov: 1. Krepitev notranjih odnosov. Kmetijska zadruga je bila ustano- vljena zaradi vzajemnega interesa kmetov po doseganju čim boljšega tržnega položaja in lažjega konku- riranja večjim živilskim korporaci- jam. Na podlagi gospodarskih kori- sti so se razvili tesni socialni stiki in tako imenovane zadružne vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti ter medsebojnem zaupanju vseh vklju- čenih. Socialni kapital kmetov še dodatno krepi vključevanje v lokal- na društva (strojni krožki, društva podeželske mladine). 2. Zmanjševanje odvisnosti od zu- nanjega okolja. S povezovanjem okoliških kmetov v zadrugo se do- sega višja stopnja prehranske samo- Slika 3: Dobavitelji sadja in zelenjave KZ Krka. Slika 4: Dobavitelji mesa KZ Krka. Slika 5: Dobavitelji mleka KZ Krka. 1-2 3-5 >5 Avtorica: Teja Anderlič. Vir podatkov: GURS, 2015; Interni podatki ..., 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. 40 km 20 10 0 Število dobaviteljev sadja in zelenjave 1-5 6-10 15-50 58-100 106 Avtorica: Teja Anderlič. Vir podatkov: GURS, 2015; Interni podatki ..., 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. 40 km 20 10 0 Število dobaviteljev mesa 1-2 3-5 >5 Avtorica: Teja Anderlič. Vir podatkov: GURS, 2015; Interni podatki ..., 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. 40 km 20 10 0 Število dobaviteljev sadja in zelenjave GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 29 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO Najpogostejši načini povezovanja kmetov so bili hierarhično in prostorsko razvršče- ni. Ti komponenti se med seboj ne izključujeta, temveč v precejšnji meri prepletata. Kriterij pri določanju prostorske komponente je bila oddaljenost med kmetom, pri- marnim pridelovalcem, in kupcem pridelkov. Ugotovljeni sta bili dve ravni – sodelo- vanje na lokalni in regionalni ravni ter na državni ravni. Lokalno okolje je v tem kon- tekstu opredeljeno kot sosedstvo, oddaljenost med deležniki je minimalna. Kriterij za ugotavljanje tipa gospodarske vpetosti deležnika v celotni oskrbi potrošnika je bila stopnja hierarhičnosti (vključevanje dodatnih, to je višjih členov agroživilskega sistema). Smiselno je bilo oblikovanje treh vrst povezovanja, vertikalnega, horizon- talnega in povezovanja prek posrednikov. zovanju med samimi zadrugami. Glavni konkurenti KZ Krka so Zrno d.o.o. in sosednje kmetijske zadruge. Primer tovrstnega konku- riranja je bilo odprtje podružnice KZ T rebnje v Mirni Peči, kjer je že imela prodajalno KZ Krka – ku- pna moč ostaja ista, prihodek od prodaje pa je od takrat naprej pre- polovljen (Vončina 2015). S terenskim delom delom smo ugo- tovili prevladujoče oblike povezovanja kmetov: • lokalno – horiz ontalno (primarni kmet prodaja svoje pridelke nepo- sredno na lastni kmetiji, brez kakr- šnihkoli posrednikov); • lokalno pr ek sodele žniko v (pr odaja pridelkov poteka znotraj verige so- pridelovalcev; v ta kontekst spada tudi solastništvo kmetijske meha- nizacije); • r egionalno – v er tikalno (oskrba potrošnika poteka 'od spodaj nav- zgor' – kmet oddaja pridelke kme- tijski zadrugi, ta pa zbrana živila ponudi v lastnih trgovinah); • r egionalno (dr žavno) pr ek posr e- dnikov (pridelke kmetov zadruga preusmeri k veletrgovcem (Spar, Tuš, Mercator), kjer jih kupi po- trošnik). 5. Ohranjanje obdelovalnih zemljišč, kmetijstva in kulturne pokrajine. Zaradi majhnosti in razdrobljenost kmetijskih gospodarstev gre za eno od ključnih težišč ukrepov Progra- ma razvoja podeželja. Program za- družnim dobaviteljem nudi različne vrste finančnih spodbud za nadaljnje kmetovanje in pospešeno struktur- no prilagajanje kmetijskih zemljišč, obenem pa zadrugi sofinancira ogla- ševanje kakovosti lokalno pridelane hrane, s čimer posredno vpliva na vitalnost podeželja. 6. Mreženje med deležniki na lokal- ni in regionalni ravni. Pomembno vlogo pri ohranjanju regionalnega gospodarskega kroga imajo živilske trgovine KZ Krka, v katerih se po- vezujejo lokalni kmetje, trgovci in gospodinjstva. S tem tako denar- ni kot človeški in socialni kapital ostajajo znotraj regije in sinergijsko prispevajo k razvoju jugovzhodne Slovenije. 7. Vključevanje v večje poslovne sisteme in koordinacija več za- drug. Ta vidik kaže na prehod z lokalne na regionalno in državno raven. Največ poslovnih tokov je sklenjenih z veletrgovci (Mercator, Spar, T uš), že dlje časa pa obstajajo tudi težnje po formalnem pove- oskrbe, ne le lokalne in regionalne, ampak kot največjega dobavitelja zelenjave v Sloveniji tudi državne. Na ta način se slovensko gospodar- stvo obvaruje pred vdorom tujega kapitala, saj domača ponudba zado- stuje ali celo presega povpraševanje po kmetijskih pridelkih in proizvo- dih. Lokalni pridelki so med po- trošniki bolj cenjeni zaradi njihove boljše sledljivosti in večje kakovosti, saj zaradi bližnjega izvora ohranjajo več hranilnih vrednosti, kot če bi bili pripeljani z oddaljenih območij. 3. Večina zaposlenih izhaja iz regije ali celo z lokalne ravni. Dobavi- telji zadruge in delavci strokovnih služb so skorajda vsi Dolenjci, Be- lokranjci in Posavci. Zaradi tega so transportne poti pridelkov in dnevne migracijske poti delavcev krajše, kar pomeni manj emisij in tako manjšo obremenitev okolja. 4. Prenos inovacij in informacij do porabnikov. Tekom leta zadruga organizira številne degustacije in promocije v lastnih poslovalnicah ter pri veletrgovcih. Za največji or- ganizacijski zalogaj velja Gregorjev sejem, organiziran marca. Njegovi začetki segajo v leto 1995, cilj pa ostaja enak: na enem mestu zbrati in predstaviti ponudnike na po- dročju prehrane in kmetijstva iz celotne Slovenije in tudi tujine. Razstavljavci svoje pridelke, pro- izvodein storitve predstavljajo na več kot 21.000 m 2 zunanjih in po- kritih površin. Sejem, ki vsako leto privabi okrog 25.000 obiskovalcev (medmrežje 4), velja za odličen vir inovacij, saj spodbuja posodablja- nje kmetijstva in s tem ohranjanje kmetijskega značaja podeželja. 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO priložnost uspešnega kooperativnega sodelovanja v tako imenovanih zadru- gah druge stopnje, s čimer zadruge ohranijo svojo temeljno dejavnost, povežejo pa se na področju skupne- ga delovanja. KZ Krka se je tako že povezala z ostalimi slovenskimi zele- njadarskimi zadrugami in soobliko- vala uradno skupno partnerstvo, tako imenovano zelenjavno verigo. Izpo- staviti velja sodelovanje s KZ Sevnica, ki v primeru boljših nabavnih pogojev nakupi potreben repromaterial tudi lotni agro-živilski verigi z različnimi spodbujevalnimi ukrepi vpliv tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar to v shemi mode- la ni prikazano zaradi njihovih veči- noma zgolj posrednih učinkov. Povezovanje KZ Krka z drugimi zadrugami Za KZ Krka je izredno pomembno ne le medzadružno povezovanje, temveč tudi povezovanje z živilskopredeloval- no industrijo. V tem segmentu se kaže Nakazani načini povezovanja po- stavljajo v ospredje horizontalno in lokalno pogojeno povezovanje, šele nato vertikalno in prostorsko razse- žnejše (regionalno, nacionalno) pove- zovanje. To je obenem večtirno: poleg zadružnih vezi obstajajo še druge mo- žnosti prodaje živil končnemu potro- šniku. To postaja slovenskemu kmetu nekakšna vizija prožnosti glede izbire ustrezne tržne poti, ki naj bi optimizi- rala njegove stroške in mu zagotovila čim večji dohodek. Seveda ima v ce- Preglednica 2: Vpletenost KZ Krka v lokalno okolje (T erensko delo … 2015, Zadružništvo kot učinkovit … 2016). VIDIK POMEN ZADRUG VPLIV KZ KRKA NA LOKALNO OKOLJE GOSPODARSKI oskrba lokalnega prebivalstva Kmetijske in gozdarske zadruge oskrbujejo podeželsko prebivalstvo s kmetijskimi pridelki in reprodukcijskim materialom. povezovanje lokalnega okolja s pridelovalci in gospodarskimi subjekti KZ Krka je pomemben člen prehranske verige, ki poteka od kmeta prek zadruge, živilskopredelovalne industrije in trgovine do potrošnika (je največji organiziran odkupovalec zelenjave slovenskih kmetov). Obenem skrbi za razvoj lokalnega turizma (Gregorjev sejem) in ohranjanje majhnih podjetij na podeželju, ki opravljajo storitve zanjo. V prostorih, kjer je restavracija ZNC, je tudi poslovalnica Deželne banke Slovenije. povečanje konkurenčnosti kmetij Z odkupom kmetijskih pridelkov od posameznih kmetov zadruga povezuje ponudbo in s tem članom zagotavlja izravnalno pogajalsko moč. Hkrati omogoča večje prihranke zaradi nižjih stroškov repromateriala in embalaže ter s 100-odstotnim odkupom zagotavlja dolgoročno stabilnost in ustrezno ekonomiko kmetij. dodatna vrednost kmetijskim pridelkom Znotraj zadruge se je izoblikovala blagovna znamka lokalno pridelane in predelane hrane 'Dobrote s kmetije'. Zajema sadje in zelenjavo iz integrirane pridelave, jabolčne sokove, cviček ter sveže meso in mesne izdelke. Trženje prek blagovne znamke še dodatno nadgrajuje intenzivno oglaševanje s podporo Ukrepa 133. DRUŽBENI zagotavljanje socialne varnosti na podeželju Zadruga ohranja poseljenost podeželja in ponuja zelo raznolike priložnosti za delo. KZ Krka omogoča zaslužek okrog 170 zaposlenim in 300 dobaviteljem, s čimer krepi ne le gospodarski, temveč tudi socialni kapital. Zadružni model omogoča tudi večjo zastopanost žensk v gospodarskih aktivnostih (22 % večja zaposlitev žensk v primerjavi z moško), hkrati pa gre za pomemben socialni model, ki temelji na družinskih kmetijah. Izobraževanje Zadruga ima pomembno vlogo pri obveščanju in izobraževanju svojih članov, zlasti tistih, ki opravljajo odgovorne funkcije v upravnih in nadzornih odborih, ter zaposlenih. OKOLJSKI zagotavljanje kratkih verig preskrbe s hrano Surovine za predelavo ne opravijo več 100 kilometrov poti, ampak se odkupijo in predelajo v končni proizvod kar v domačem okolju. S tem se potrošniku zagotovijo lažja sledljivost, boljša kakovost in ustrezna varnost kupljene hrane. varovanje okolja V zadrugo vključeni pridelovalci integrirane zelenjave delujejo v okviru sonaravnega kmetovanja, zato zelenjave ne namakajo v raztopine za ohranjanje njene svežine in videza. S tem dolgoročno varujejo okolje in biotsko raznovrstnost ekosistema. PROSTORSKI ohranjanje naravne in kulturne pokrajine Ohranjanje pokrajine je tesno povezano s sonaravnim kmetovanjem. Slednjega v podeželski prostor Dolenjske in Bele krajine vnaša dejavnost zadruge, ki tako prispeva k zdravemu življenjskemu okolju. Še posebej velik pomen udejanjanja razvojnih možnosti ima na območjih z omejitvenimi dejavniki in v razmerah velike posestne razdrobljenosti, kjer je lahko ključen dejavnik ohranjanja poseljenosti in obdelanosti podeželja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2018 | 31 POVEZOVANJE KMETOV V KMETIJSKO ZADRUGO delovna mesta in zagotavlja razvoj po- deželja. Mreženje zadrug in s tem oblikovanje dinamičnih regionalnih gospodar- skih krogov bo v prihodnosti eden od ključnih dejavnikov razvoja podeželja. Zadružno povezovanje vnaša izrazit potencial za lokalizacijo in aktivacijo neizkoriščenih pridelovalnih in proi- zvodnih potencialov na podeželskih območjih ter za odločnejše vključeva- nje majhnih kmetij v lokalno gospo- darstvo (Kos 2013). Zaradi multiplikativnih učinkov na celostno podobo in funkcionalnost podeželja je zadružno povezovanje dobilo mesto tudi v evropskem prav- nem okvirju. Gre za tretjo prednostno nalogo politike razvoja podeželja v obdobju 2014–2020 oziroma za spod- bujanje organizacije prehranske verige in obvladovanja tveganj v kmetijstvu. razvil sistem kmetijskih zadrug. Geo- grafski vidik povezovanja kmetov v KZ Krka se odraža v oblikovanju izra- zitega grozda povezanih pridelovalcev z območij Dolenjske in Bele krajine. Pri tem ne gre le za bolj gospodaren način prodaje, ampak je pomen delo- vanja zadruge v kmetijstvu globlji, saj spodbuja socialno integracijo, prinaša za KZ Krka – nakup zaenkrat poteka zgolj na neformalni ravni, saj (še) ni prišlo do podpisa pogodbe o medse- bojnem sodelovanju (Vončina 2015). Sklep V Sloveniji se je zaradi zemljiške raz- drobljenosti kot prikladna oblika povezovanja majhnih pridelovalcev Viri in literatura 1. Avsec, F . 1996: Zadruga v primerjalnem pravu. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 2. Avsenik, D. 1999: Sodelovanje člana z zadrugo. Zadružništvo – temeljno usposabljanje. Zadružna zveza Slovenije. Ljubljana. 3. Frelih, L. 1993: Poslovno povezovanje kmetijskih zadrug v Sloveniji. Tečaj za vodstvene delavce in člane zadrug – Zadružništvo in upravljanje zadrug. Družba za razvoj podeželja. Ljubljana. 4. Kos, B. 2013: Horizontalno povezovanje med proizvajalci. »Kako ga spodbuditi v novem PRP 2014–2020? Medmrežje: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Program_razvoja_podezelja/3_Delavnica_o_ PRP_2014_2020_horizontalno_povezovanje.pdf (6. 8. 2016). 5. Kovačič, M. 1999: Aktualni problemi kmetijskega zadružništva v Sloveniji. Zadružništvo včeraj, danes, jutri. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. 6. Letna poročila KZ Krka 2005–2015. Osebni vir, 2016.. 7. Medmrežje 1: http://www.zadruznazveza.si/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=14 (11. 3. 2015). 8. Medmrežje 2: http://ica.coop/en/whats-coop/co-operative-identity-values-principles (18. 3. 2015). 9. Medmrežje 3: http://www.spodezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1201:kz-krka-vodilni-ponudnik-trno-pridelane- zelenjave-vsloveniji&catid=116:predstavljamo&Itemid=625 (16. 3. 2015). 10. Medmrežje 4: http://www.kz-krka.si/gregorjev-sejem-2016.html (25. 4. 2016). 11. Potočnik Slavič, I. 2010: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 12. Ramšak, Ž. 2004: Vrednotenje pokrajinskoekoloških tipov Slovenije v luči pokrovnosti, izdelane s klasifikacijo satelitskih posnetkov Landsat. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske faultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 13. Šubic, P . 2016: V Mlekarni Celeia najbolj raste odkup mleka, izvoz pa v Italijo, na Švedsko in Kosovo. Agrobiznis. Finance, 9. 6. 2016. Medmrežje: http://agrobiznis.finance.si/8845994 (7. 8. 2016). 14. Tovšak, S., 2010. Sledovi zadružnega delovanja v severovzhodni Sloveniji med letoma 1945–1951. ZRI dr. Franca Kovačiča. Maribor. 15. Udovč, A. 2012: Analiza ovir za učinkovitejše združevanje in povezovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov za skupno trženje. Ciljni raziskovalni program »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2010. Končno poročilo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 16. Vončina, J. 2015: Intervju z direktorjem KZ Krka. Osebni vir, 12. 6. 2015. 17. Zadružništvo kot učinkovit model poslovnega organiziranja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zadružna zveza Slovenije. Ljubljana, 2016. Medmrežje: http://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/100-zadruznistvo-ucinkovitmodel-poslovnega-organiziranja/file (18. 8. 2016). Deležniki: K - primaren kmet Kn - sodelujoči kmet KZ - kmetijska zadruga T - trgovina P - potrošnik Načini povezovanja: vertikalno horizontalno preko posrednikov /deležnikov lokalno regionalno - nacionalno Avtorica: Teja Anderlič; Oddelek za geografijo, FF, UL; Vir podatkov: anketa, 2015. Izdelano: Ljubljana, 2016. P P KZ T K 1 K 2 K n K Slika 6: Model vpetosti in povezanosti pridelovalcev, dobaviteljev KZ Krka, zadruge in potrošnikov.