GLASILO
ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO
DVOMESECNIK LETNIK 74 ŠTEV 2 (510)
m*
V TEJ ŠTEVILKI
Jožica Pregl
DON BOSKOVISOTRUDNIKI
8
s. Ljudmila Anžič HMP .•'■>-.
MISIJONAR, SI SREČEN
Jože Meze
SPOMINI IZ DAVNIH DNI
12
Jançz Boskç)
OCENAS
14
Peter Pučnik, razni
KO VSTAJA SONCE
16
OB PRAZNIKU SV T. BOSKA
T o s. Marija Imperl	v ■
i O OCE PO VZORU BOGA OČETA
24
Anton Grm v
40 LET DEŠKEGA MESTA
26
iz: Da mihi animas
Z.MARIJO
tSalezijanski Vestnik
Rakovniška 6, p.p. 2404,1001 Ljubljana tel.: 01/427.30.28, e-mail: vestnik@salve.si www.sdb.salve.si
dvomesečnik
2/2001, letnik 74 (štev. 510)
Glasilo za salezijansko družino
Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani
Ureja uredniški odbor
Glavni urednik: Janez Potočnik
Grafična priprava In založba: Založba Salve, Ljubljana
Lektoriranje: Jerneja Kovšca
Tisk: Ducal, d.o.o., Celje
ISSN 0353-0477
Na naslovni strani
Don Boskovi sotrudnici iz Sodražice med birmanci iz iste župnije na duhovnih vajah v Želimljem
SV izhajav52narodnihlzdajah,v25jezikihinv128državah,kjerde!ujejo salezijancl (letna naklada je nad 10 milijonov izvodov) in sicer: Antill (Santo Domlngo) -Argentina- Avstralija-Avstriji-Belgija (Flamska)-Bolivija Brazilija-Centralna Amerika (Salvador)-Češka-Čile-Ekvador-Filipini Francija - Halti - Hrvaška Indija 5x (angleško, malayalamtamil, telugu, hindi) - Irska - Italija - Južna Koreja-Kanada - Kenija - Kitajska (Hong Kong) - Kolumbija - Kongo - Litva- Madžarska- Malta- Mehika - Mozambik Nemčija - Nizozemska - Paragvaj - Peru - Poljska - Portugalska - Rusija Slovaška- Slovenija- Španija- Sri Lanka-Tajska - Urugvaj - Velika Britanija Venezuela- Zambija- ZDANew Rochelle 2x (angleško, špansko) - ZDA San Francisco (krepko tiskane izdaje prihajajo tudi na naše uredništvo).
DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in druge namene lahko nakažete na žiro račun in pripišete, za kateri namen:
Salezijanski inšpektorat, Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana
štev. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV"
y J? bi A
MMËJ
j on Bosko je že v začetku svojega dela zaslutil, da vsega ne bo mogel opraviti sam. V njem se je porodila misel, da bi nekatera opravila prepustil svojim sodelavcem, ki so mu prišli na pomoč že v času ustanavljanja Oratorija leta 1841. Takrat so bili to predvsem nekateri pobožni in goreči duhovniki in laiki, ki so prišli na pomoč, da bi gojili žetev, ki je bila že tedaj obilna v krogih ogroženih in zapuščenih dečkov. Ti sodelavci ali sotrudniki so bili don Bosku v veliko oporo in pomoč. Prihajali so prav iz vseh slojev. Bili so to možje in žene, ki so delali dobro za revne in zapuščene dečke. V don Bosku pa je začela rasti želja, da bi te sodelavce povezal v združenje.
Leta 1876 je don Bosko po treh neuspelih poskusih končno ustanovil združenje, ki ga je imenoval »Salezijanski sotrudniki«. Takoj nato je napisal pravilnik združenja, ga poslal papežu v potrditev. Le-ta ga je potrdil 9. maja 1876. S tem je bila uresničena še ena od velikih misli don Boska, ki ni nastala nenadoma, ampak je imela v njem globoke korenine.
Sotrudniki v Sloveniji
Tudi v Sloveniji imajo sotrudniki globoke korenine, ki segajo pred leto 1900. Takrat so delovali veliki in plemeniti a možje in žene, ki so spoznali don Boska in začutili, kako bi bilo potrebno imeti salezijance tudi v Sloveniji. Mnogo je bilo namreč zapuščene in revne mladine, kateri bi lahko pomagali salezijan-rci s svojim delom in vzgojo. Lotili so se plemenitega dejanja in s svojo globoko vero ter materialno podporo omogočili, da se je pripravila pot in dom na Rakov-
Hi

DUJJ m^imM jLtjsadjjjJij weeLfnj • J-jjj^i - Jutri
niku, kamor so se leta 1901 naselili salezijanci. Dela je bilo obilo in s skupnimi močmi so se salezijanci kmalu nastanili v več krajih v Sloveniji. S tem je rasla in se širila tudi skupina so-trudnikov. Rast in razvoj gibanja salezijanskega dijha je zavrla in skoraj ustavila vojna. Toda so-trudniki in don Boskovi prijatelji se niso vdali kruli usodi in so po svojih močeh delali dalje. / molitvijo in materialno pomočjo so podpirali delo salezijancev in v sebi gojili ljubezen do očeta mladine - laneza Boska.
Don Boskovi sotrudniki
Vera in zaupanje v Božjo previdnost sta omogočila, da gibanje sotrudnikov pri nas ni nikoli povsem zamrlo. Prišli pa so novi - boljši časi, ko se smemo prostovoljno odločati, kakšno kvaliteto življenja bomo izbrali. S tem nam je omogočeno, da lahko dejavno živimo evangelij, spoznavamo prednosti don Boskovega preventivnega sistema in širimo veje salezijanske družine.
Salezijanski sotrudniki se danes imenujemo don Boskovi sotrudniki. Naše vrste so se zopet začele širiti. Mnogo je don Boskovih prijateljev in najbolj odločni so se s svojimi obljubami pred salezijanskim predstojnikom že pridružili aktivnemu gibanju don Boskovih
sotrudnikov. Med temi smo starejši in mlajši, ki smo trenutno dejavni v sledečih centrih v Sloveniji: Ljubljana, Sodraži-ca, Sentjošt in Maribor- Veržej ter v Vojvodini - Mužlja. V ustanavljanju so tudi novi centri, s katerimi sodelujemo.
Sotrudniki danes
Mnogi sotrudniki se trudijo po teh centrih in v svojem okolju, da bi pravilno predstavili delo don Boskovega sotrudnika. Samo s takim načinom lahko danes pripelješ človeka do spoznanja in odločitve, da začne poslušati Božji klic in napravi korak naprej, ko ga Bog kliče v vrste don Boskovih sotrudnikov. V današnjem svetu namreč sotrud-nik ni samo molivec in iskalec materialne pomoči salezijan-cem, ampak mora aktivno živeti salezijanski poklic po don Boskovih načelih in Pravilniku apostolskega življenja. Zato je don Boskov sotrudnik salezijanec v svetu, ki je povezan s skupino sotrudnikov kakega področja (župnije, centra, kraja, mesta ...). Njegovo delovno področje pa je povsod tam, kjer živimo: v družini, župniji, šoli, na delovnih mestih, na cesti ... Povsod, kjer se gibljemo in srečujemo z ljudmi. Naša dolžnost je, da v ta okolja prinašamo vedrega krščanskega duha, poštenost, iskre-
nost, pripravljenost pomagati vsakomur ne glede na njegov socialni ali politični status. Da pa lahko izpolnjujemo te pogoje, moramo sami skrbeti tudi za svojo duhovno rast in se redno udeleževati skupnih srečanj, duhovnih vaj in podobno. Imeti moramo globoko vero in zaupanje v Božjo pomoč ter gojiti po-božnost do evharistije in Marije Pomočnice. Čutiti moramo pripadnost don Bosku, ki je vse svoje življenje razdal mladim, ubogim in potrebnim pomoči.
Zato se ozrimo okoli sebe in kaj kmalu bomo spoznali, koliko mladih tudi v današnjem sodobnem času, kljub raznovrstnim ponudbam na materialnem in tehničnem področju, živi v brezupnem položaju, ko ne najdejo pravega smisla za življenje. Nihče namreč ni poskrbel za njihovo pravilno duhovno rast, da bi spoznali prave vrednote življenja: vero, upanje, ljubezen. Prav tem lahko don Boskovi sotrudniki ponudimo pomoč. Zato ste vsi, ki čutite odgovornost in skrb do teh mladih in zapuščenih, vabljeni, da se nam pridružite. Strnili bomo vrste in jim poskusili skupaj priskočiti na pomoč.
za DBS
koordinator Jožica P.
SKALA-PUM
V Celju, na SKALI-PUM, smo šolsko leto začeli s 4. septembrom. Najprej z nekaterimi mladimi, ki so bili z nami že prejšnje šolsko leto, do 20. septembra pa so |e nam pridružili še novi. Prvi teden smo se ponovno navajal; drug na drugega, na dnevni red, z drugim tednom pa smo že kar začeli z rednim delom. Veseli smo bili, da smo spet skupaj. Z zanimanjem smo poslušali, kaj je kdo počel med počitnicami, kje vse je bil. Od sodelovanja navzven je bilo najprej na vrsti srečanje z ustanovami, ki svojo skrb namenjajo tudi mladim, nato smo sodelovali na Mednarodnem obrtnem sejmu, eni televizijski in dveh radijskih oddajah v živo. Predstavili smo dosedanje delo, naše izkušnje in načrte.
Poglejmo, kako nam gre z uresničevanjem načrtov v tem šolskem letu. Dejavno smo se pripravljali in zelo uspešno izvedli prvi del projekta Animacija celjske regije v občinah Vojnik in Tabor. Namen projekta Animacija celjske regije je navezati oziroma nadaljevati sodelovanje z različnimi ustanovami iz celjske regije in predstavljati dejavnosti programa SKALA-PUM širši javnosti.
S tem želimo ustvarjati strokovno mrežo sodelavcev, ki svojo prednostno skrb namenjajo mladim. Njim pa prinašamo informacijo o možnosti sodelovanja v programu SKALA-PUM. Cilji, ki jih skušamo s projektom doseči:
•	mladim, ki že sodelujejo v programu, dati možnost dejavnega sodelovanja z lokalno skupnostjo,
•	informirati in spodbuditi mlade za sodelovanje v programu SKALA-PUM,
•	izvesti anketo na temo »Mladi brez izobrazbe, brezposelni in zasvojeni mladi«,
•	redno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi v celjski regiji.
Mladi so začeli samostojno pripravljati in izvajati jutranje animacije, pripravili smo fotografske prispevke za natečaj TVU-ja »Življenje je učenje -naj bo veselo«, video posnetek za preventivni teden »Poglej si v oči«, ki ga je organiziral Urad RS za droge in za natečaj EU »Sporočilo v steklenici«, enkrat mesečno imamo skupno praznovanje. Ena od naših deklet je oktobra postala mamica dvojčkoma in ne-
kajkrat smo si že ogledali, če je pri njih vse na svojem mestu.
V mesecu novembru in decembru je 5 oziroma 6 mladih sodelovalo na delovnem taboru v Veržeju. Janez, Veronika in mladi so bili zelo delavni in navdušeni nad takim načinom sodelovanja in druženja. Drugače je bil mesec december skrivnostni mesec in poln praznovanja. Sli smo se »Skritega prijatelja«, pisali drug drugemu prijazne misli, nekdanje pumovce in naše sodelavce smo razveselili z »doma« izdelanimi voščilnicami, pripravili smo si »nobel« praznovanje.
Tako, naše življenje je pestro, dnevi so včasih polni doživetij in truda za uresničevanje ciljev, včasih pa ravno nasprotje tega, ampak mi gremo naprej, osvajat vrhove, pobirat ostanke časa in tkat medsebojne odnose.
Bernarda Vindišar
sramsira
SKALA
MLADINSKA ULIČNA VZGOJA
Skala se zavzema za mladinsko ulično vzgojo. Člani Skale gremo tja, kjer mladi živijo. Veliko mladih je na ulici. Ne vedo, kaj bi počeli. Nevarno je, da se srečajo z raznimi omama-
marec - april • 2*2001	9
mi, da zapadejo v kriminal... Z animatorji, prostovoljci in sodelavci odhajamo med mlade. Srečamo se z njimi na ulici in vzpostavljamo prve stike. Med mlade se zapeljemo z Busom veselja; prirejeni avtobus, v katerem je učilnica, svetovalnica, vi-deosoba, infotočka, igralnica ... Tudi okrog avtobusa organiziramo razne dejavnosti, ki mladim pomagajo pametno zapolniti prosti čas.
V naselju Fužine smo odprli mladinski center - 1 2ka. Med delavniki je odprt vsak dan od 13.00 do 19.00 ure. Mladi tu pišejo domače naloge, imajo možnost brezplačnih inštrukcij. Se posebej osebno spremljamo mlade, ki imajo učne ali druge težave. V drugem delu pripravimo razne delavnice. Dovolj časa je tudi za igro.Organiziramo razne izlete, praznovanja, tekmovanja in počitniški program za vse-mlade.
Marjana
KOPRIVNI
NOVO OSTRESJE
Prizadevni koprivniški župnik Štefan Vozlič je v letnih mesecih lanskega leta skupaj z župljani te najviše ležeče župnije v ljubljanski škofiji poskrbel za novo ostrešje (skodli) in prenovljeno fasado zvonika župnijske cerkve.
mmssam
ŠOLA ANIMATORJEV
Ste že slišali za Šolo anima-torjev? To ni povsem navadna šola, ampak bolj tečaj za tiste navdušence, ki radi delajo z otroki, mladimi oz. vodijo kakršnokoli skupino.
Prvi del Šole za animatorje sestavljata dva vikenda »»napornega dela in visoke koncentracije« v družbi Alenke Šverc ali s. Andreje Godnič ter njunih pomočnikov s. Zorice, Hede Sim-čič in Marka Košnika. Kljub intenzivnosti udeleženci ne sprejemamo informacij v klopeh, ampak se učimo na podlagi lastnih izkušenj in doživetij. Na presenečenje mnogih v tej šoli tudi plešemo, banse in kakšen judovski duhovni ples, predvsem za spoznavanje udeležencev ter bolj domače, sproščeno ozračje. Uvodnemu razgibavanju sledi spoznavanje sebe in lastnosti, ki naj bi jih jaz kot animator imel, delo po skupinah, kjer se učimo umetnosti komuniciranja, kamor spada tudi poslušanje, sprejemanje drugačnih mnenj ...
V tej šoli se lahko zgodi še nekaj, kar ni odvisno samo od voditeljev, ampak tudi od udeležencev in to je: neverjetno ozračje, ki ga ustvari skupina, polno ustvarjalne energije, veselja, navdušenja ... Ta izkušnja se
izkaže za zelo koristno npr. v trenutkih, ko nastopi kriza v skupini, ki jo animator vodi, da se spomni na vesele, optimistične obraze s tečaja in to ga navduši, da gre naprej. Seveda pa znanje in informacije nič ne pomagajo, če tega vedenja ne poskuša vsak posameznik vnesti v svoje življenje, v svoje metode in načine dela ter tako postaja vedno boljši, to pa je hkrati tudi domača naloga vsakega udeleženca.
Barbara
r
SALEZIJANSKI VESTNIK V SVETU
Pet barvnih listov, ki predstavljajo pet kontinentov sveta, predstavlja 52 izdaj Salezi-janskega vestnika, ki jih tiskajo po svetu. Listi oblikujejo podobo goloba, ki razprostira bele peruti in prenaša don Bo-skovo sporočilo v svet, ohranja njegovo podobo vedno živo in njegovo metodo učinkovito. V ozadju je globus, ki ga salezi-janski golob ožarja do take mere, da žari kot sonce!
Emanuela Rocchi
(avtorica znaka jubilej 2000 je tudi avtorica znaka SV v svetu)
marec - april • 2*2001	9
BLED
V MARIJANISCE SE VRAČA ŽIVLJENJE
V zadnjih mesecih smo v Marijanišču nadaljevali z obnovitvenimi deli. Del zavoda je primerno urejen za normalno delo raznih skupin. Na voljo je zavodska kapela, jedilnica, delovne sobe, spalnice za 60 oseb, urejene sanitarije, kopalnice, svetli hodniki in večja dvorana. Konec lanskega leta so bili narejeni in sprejeti idejni načrti za obnovo celotnega zavoda. Spomladi bodo potekala obnovitvena dela bivanjskih prostorov za salezijan-ce, ki tukaj živimo in delamo, kakor tudi za tiste, ki bodo jesen svojega življenja želeli preživeti v Marijanišču.
Marijanišče že služi svojemu namenu. V tem šolskem letu se je zvrstilo lepo število raznih skupin iz Pomurja in od drugod. Prvič pa smo čutili prostorsko stisko februarja, ko se je v Marijanišču zbralo okrog 300 mladih na svojem srečanju iz pomurskega pastoralnega področja. Pa tudi v postnem času so že oddani vsi vikendi ...
Že sedaj pa vabimo družine na svoje srečanje in na romarsko slovesnost ob prazniku Marije Pomočnice (glej obvestila na str. 30).
Salezijanci v Veržeju
marec - april • 2*2001	9
SILVESTROVANJE
Od 30.12.2000 do 1.1.2001 se je v Marijinem domu na Bledu pri sestrah HMP zbralo 50 mladih, da bi skupaj pogledali v preteklo leto in z obnovljenimi močmi stopili v novo tisočletje. Ob vodilu srečanja »Leteti visoko« smo razmišljali o poklicanosti vsakega človeka k visokim idealom in k svetosti. Spregovorila nam je tudi misi-jonarka s. Ljudmila Anžič, ki deluje v Kambodži. Silvestrov popoldan in večer pa je bil sestavljen iz priprave balonov z novoletnimi voščili, ki smo jih podarili mimoidočim po blejskih ulicah, iz molitve, ogleda ognjemeta in družabnih iger.
Veselje, ki smo ga prejeli ob srečanjih z Jezusom in med seboj smo ponesli s seboj, z željo, da bi ga bilo dovolj za vseh 365 dni novega leta. s. /./.
ZA STREHO MARIJINEGA DOMA
Sestre HMP v Marijinem domu na Bledu pripravljamo razne mladinske programe, na katerih se v teku šolskega leta in med počitnicami zvrsti mnogo mladih. Marijin dom tako postaja dom za mnoge, ki se želijo srečati z Bogom in se soočiti s samim seboj. Da pa bo naša hiša lahko še naprej toplo gnezdo za vse, ki se bodo oglasili pri nas, moramo čimprej poskrbeti za popravilo strehe. Vabimo vse, ki nam želite pri tem pomagati, da darujete svoj dar za eno (ali več) novo strešno opeko. Za vsak vaš dar se vam prav toplo zahvaljujemo. Cena ene opeke je 180 SIT.
Sestre HMP
Partizanska c. 6, Bled
-msm
marec - april • 2*2001	9
msamm<
ANIMATORJI PRI HMP
»Animatorji, sestre HMP, Ljubljana - sv. Jakob, 13. 1. 2001; Marija - naša mati, rožni venec, veselje, pogovor, s. Ljud-mik'- Kambodža, ogled jaslic.« To je nekaj podatkov, ki vam na kratko povedo, kdo se je nekje zbral in kaj je delal. 43 animatorjev iz raznih koncev Slovenije se je zbralo in najprej razmišljalo o Mariji naši materi, o tem, kako jo mi doživljamo v svojem vsakdanjem življenju, kako se lahko nanjo obračamo... Po kosilu, polnem presenečenj, smo prisluhnili besedam misijonarke s. Ljudmile Anžič. Kako mlado srce se je kar ogrelo za misijone. Večina med nami pa si je ogledala še nekatere jaslice v ožji Ljubljani.	s. DK
Živimo v svetu, v katerem se vse giblje in premika: znotraj držav, med bližnjimi in daljnimi državami, med kontinenti. Nekateri zato, ker so se tako sami odločili ... Drugi zato, ker so na silo morali zapustiti svojo deželo. Število razseljenih oz. beguncev dosega svetopisemske razsežnosti: pomislimo na stotisoče, celo milijone beguncev v afriških državah; pa na več kot dvesto tisoč pobeglih iz vzhodnega Timorja.
V sklopu razmišljanj o globalizaciji in o človekovem dostojanstvu so begunci tisti, katerim je danes treba namenjati posebno pozornost (op. ur. koliko se je v zadnjih tednih govorilo o njih pri nas v Sloveniji!).
Pogosto namreč živijo v negotovih razmerah: tako glede sprejema, namestitve in dela. Se posebej vznemirljivo je njihovo stanje v Sudanu, Ruandi, Kongu, Tanzaniji. Še pred kratkim so nas zaradi vojnih razmer vznemirjale Kambodža in Tajska. Še je svež spomin na reke beguncev s Kosova in Bosne ...
In v takih razmerah najbolj trpijo prav otroci. Družinska vzgoja postane povsem spremenjena in zelo težka. Šolske vzgoje pa praktično ni. In v takih razmerah delujejo mnogi redovniki in redovnice, povsem prostovoljno ... in njihova ljubezen mnogokrat prinaša čudovite rezultate, morda boljše kot zapletene birokratske poti. Salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice imajo zanimive izkušnje z delom za begunce: v Albaniji, na Tajskem, v Keniji. Npr. v Albaniji so salezijanci poskrbeli za sprejemni center, v katerem so organizirali življenje in mnoge vzgojne dejavnosti za kakih tisoč otrok in mladih, ob tem pa podpirali še več kot tisoč albanskih družin v okolici ... Te in druge pobude so sicer samo kapljica v morje, a zelo pomembne. Vsi smo dolžni razmišljati o tem in že vnaprej iskati primerne rešitve, ki so/bodo rezultat naše bratske ljubezni.
Begunci, razseljenci kličejo ... Odgovorimo po svojih možnostih in po svojih darovih.
Juan E. Vecchi, vrhovni predstojnik
SREČANJE DELEGATOV ZA DRUŽBENO ■4 OBVEŠČANJE
Od 10. do 20. decembra je bil v glavni salezijanski hiši v Rimu kongres i n špektori a I n i h delegatov za družbeno obveščanje. Udeležil se ga je tudi naš sobrat Branko Balažic, urednik revije Ministrant in sodelavec pri naši založbi Salve.
wezi/anska AriAZina
red tridesetimi leti, ko sem pričela svoje življenje na Lavrici pri Ljubljani, Trfakšnih avanturah še nisem razmišljala. Nekaj let kasneje pa že. Spominjam se, da sem od malega govorila, da bi rada pomagala bolnim revnim otrokom in to je bil vzrok, da sem se po končani osnovni šoli vpisala na srednjo farmacevtsko šolo. Takrat sem že jasno pr: povedovala, da bom šla po stopinjah misijonarjev, čeprav marsikdo ni resno jemal mojih mladostnih sanj.
Spoznala sem sestre Hčere Marije Pomočnice in odkrila, da delajo za dobro otrok in mladih. In še več, da so mnoge od njih po misijonskih deželah. Pred skoraj devetimi leti sem pred Bogom in ljudmi obljubila, da bom ena izmed njih.
Z veseljem sem se »vrgla na delo«, Bog pa se je oglašal še naprej in vabil: »Pusti vse in hodi za menoj« in še »Pojdi po vsem svetu in oznanjaj vsem ljudem«...In sem šla. Najprej v Rim na študij misijologije in nato še v Oxford na dodatno učenje angleščine. Moja priprava na misi-jone je bila končana, vsaj mislila sem tako, pa sem kmalu ugotovila, da se je šele pričela.
KAMBODZA NI NA KONCU SVETA, LAHKO BI REKLI, DA JE NA ZAČETKU.
Vedno pravim, da je tam, kjer sonce vzhaja in to drži, saj začenjamo vsak dan šest ur pred evropskim časom. Deset milijonska država meji na Tajsko, Vietnam in Laos. Marsikdo ve še povedati, da je bila to nekoč azijska Švica, ki pa se je 1972 leta tako rekoč čez noč spremenila v eno najbolj revnih držav na svetu. Takrat je v mesto vkorakal komunistično navdahnjeni Pol Pot s svojimi vojaki Rdečimi Khmeri. V približno štirih letih je bilo ubitih skoraj dva milijona ljudi, ki se niso strinjali z novo oblastjo, ki je z agrarno reformo hotela življenje začeti z letom nič. Vsi intelektualci so bili ubiti ali pa so zbežali iz države, družine razseljene, otroci in starši v različnih taboriščih na prisilnem delu.
Ljudem se še vedno pozna, da so se odvadili misliti s svojo glavo. Vsakdan je še vedno skrb za preživetje, čeprav se življenje v zadnjih desetih letih posebno v večjih mestih hitro spreminja. Prihod tujega kapitala in turizma pomeni
Prvič sem doma na dopustu kot misijonarka. Tik pred Miklavževim praznikom sem \/ slovensko zimo priletela naravnost iz vročine tropske Kambodže. Pot je bila dolga. Trije letalski poleti: iz glavnega mesta Phnom Pennha v tajski Bangkog, od tam z letalom do Frankfurta in potem še do Brnika. Skupaj štirinajst ur v zraku.
nova delovna mesta in odprto okno v svet.
Razna zdravstvena in pokojninska zavarovanja in druge ugodnosti so nekaj, kar si ljudje še misliti ne morejo. V mestih že najdeš zidane hiše in čudovite nove hotele, na podeželju pa so domovi še vedno leseni, najbolj revne hiše narejene samo s palmovimi listi. Kuha in pere se zunaj, saj ponavadi v hiši ni vode in pogosto tudi elektrike ne.
Sicer pa so nas v letu 2000 velikokrat obiskali tuji turisti, saj so bili templji, imenovani Angkor Voat, izbrani kot simbol kulture. To je zares znamenitost, ki je vredna ogleda.
marec - april • 2*2001	9
Nemirno mi je tolklo srce, ko sem šel po stopnicah, še bolj pa, ko sem potegnil za zvonec. Vrata se odpro, prikaže se gospodova sestra Nežika. Vpraša me precej osorno: "Kaj bi rad?" Zajecljal sem: "V Turin bi rad šel". "Počakaj", se je glasil odgovor in vrata so se zopet zaprla.
Čakal sem dolgo. Hudo mi je bilo, ker gospoda kar ni bilo ven; toda pripravljen sem bil čakati tudi do večera, tudi do drugega dne. Vrata se slednjič zopet odpro. Prikaže se g. Smrekar. Ostro me premeri od nog do glave in me vpraša: "No, kaj bi pa ti rad?"
Rad bi bil v tistem hipu našel primeren izraz moji srčni želji, toda čutil sem se neizmerno nerodnega. Samo to sem spravil iz sebe, kar je bilo jedro mojih želja: "V tisti zavod bi šel rad." "Pridi prihodnjo sredo", se je glasil kratek katehetov odgovor in odkorakal je po stopnicah ... Prihodnjo sredo sem se vrnil. Sprejem je bil mnogo prisrčnejši. Pomenila sva se čisto do konca, in ko je pozneje tudi moj oče pristal na to, da grem v Turin, je bila vsa zadeva urejena. Tedaj sem bil najsrečnejš človek na tej Božji zemlji ...
Bilo je dne 25. julija leta 1894. na praznik sv. Jakoba ob dvanajsti ur, ko smo odhajali iz Ljubljane štirje dečki in g. kate-het Smrekar, ki nas je spremil prav v Turin. Slovo domači hiši mi ni bilo prav nič težko, niti solze nisem potočil, dasi sem bil tedaj še otrok, star komaj nekaj nad 1 3 let. Oče me je spremil na kolodvor. Šele tedaj, ko sem videl, da je očetu ob slovesu solza zaigrala v očeh, se je tudi v meni utrgalo: zaihtel sem in se zjokal res prav bridko ... Pa to je bila le hipna žalost. Kmalu se mi je zopet
razvedrilo lice in potovali smo vsi radostni proti sončni Italiji.
V Turin smo dospeli drugi dan 26. julija ob enajstih pred-poldne... Prva pot nas je vodila v materinsko salezijansko hišo v Oratorij. C. Smrekar nas je vodil tudi k raznim višjim predstojnikom. Povsod so nas ljubeznivo, prav po salezijansko sprejeli, toda pogovoriti se nismo mogli ničesar, ker nismo znali jezika. Popoldne še istega dne smo šli v Valsaliče, kjer je grob častitljivega don Boska in kjer je bilo določeno, da tudi ostanemo. Predstojniki so sklenili, da bomo Slovenci zaenkrat študirali skupno s Poljaki, ki so nam po jeziku najbolj sorodni ... Voditelj tedanje poljske kolonije v Turinu je bil č. g. Viktor Grabelski, ki je nas tri Slovence sprejel kot brate in nam bil v tistih prvih časih najmočnejša opora. Njemu, ki je sedaj že davno med pokojnimi, se imam zahvaliti, da nisem našel niti v začetku nikake težave, kljub temu, da mi je bil jezik tuj in vse razmere popolnoma nove.
Sal. vestnih, 6/1926, str. 124s
marec - april • 2*2001
9
SPOMINI IZ DAVNIH DNI
KOT JIH JE ZAPISAL JOŽEF MEZE,
PRVI SALEZIJANEC,
KI JE PRIŠEL NA RAKOVNIK LETA 1901
MISIJONAR JE ČLOVEK, KI MORA ZNATI VSEGA PO MALO
Sestre Hčere Marije Pomočnice v tej azijski državi delamo že od leta 1 992. Od takrat sta zrasla dva vzgojna centra v glavnem mestu Phnom Penhu. Imamo dveletni šoli s programom za tajnice, šivilje in kuharice. Dekleta so stara od 1 7 do 22 let in večinoma prihajajo z revnega podeželja. Vsako leto med ubogimi skušamo izbrati najbolj uboge, tiste, ki zares nimajo druge možnosti, da bi prišle do primerne izobrazbe. Na podeželju življenje teče med riževimi polji in tkanjem blaga za prodajo in tako vsako mlado dekle upa, da bo v mestu vse drugače. Nekatere redke že najdejo zaposlitev v tekstilnih tovarnah, mnoge pa končajo v prosti-luciji, saj je to edina možnost, da preživljajo sebe in svoje družine doma. Me, sestre, smo zastavile svoje moč; da tako ogroženim mladim damo možnosti, da shodijo po novi poti, ki vodi v resnično srečo.
nadaljevanje na strani 23
(juftoB aro [pogp^
■/ujj j

lo
V prejšnji številki smo razmišljali o Jezusu Kristusu, ki ga je Bog Oče poslal predvsem zato, da bi premagal greh. Hoteli smo predvsem povedati, da je v središču našega bivanja Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek. Vrhovni predstojnik nam je v letošnjem vodilu, ki je namenjeno celotni salezijanski družini, hotel povedati, da je Jezus Kristus dar za vse. V tokratnem razmišljanju se bomo ustavili ob naslednjih vrsticah iz pisma Rimljanom: »Zapovedi postave naj bi se tako izpolnile v nas, ki ne živimo po mesu, ampak po Duhu. Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir. Kajti meseno mišljenje je sovraštvo do Boga, ker se ne podreja Božji postavi in se podrejati tudi ne more. Tisti, ki živijo po mesu, ne morejo biti všeč Bogu.« (Rim 8,4-8)
»ŽIVETI PO MESU«
Apostol Pavel se zaveda veličine krščanskega poklica, a hkrati ne pozablja, da smo kristjani ljudje. Napravi zelo jasno ločnico med življenjem po mesu in življenjem po Duhu. Da bi mogli to bolje razumeti, je potrebno ugotoviti, na kaj misli sv. Pavel, ko zapiše besedo 'meso'. V svetopisemski govorici ima ta beseda več pomenov: najprej pomeni splošno telesno snov in vse, kar je značilno za telesna bitja, nato vsa živa bitja, pogojena s telesnostjo, končno pa celotno človeško naravo, kolikor jo določajo krhkost, pro-
padljivost in snovnost. Ravno to slednje, krhkost mesa, mu slu-i\j da spregovori tudi o grehu. »Živeti po mesu« pomeni misliti na to, kar se tiče telesnega in nič več, ostajati zgolj na področju tuzemskega, brez misli na Boga. Apostol torej vabi rimske kristjane, da naj zaživijo po Duhu, v moči obljub, ki so jih dali in prejeli pri svetem krstu in naj se varujejo ne samo greha, ampak že vsakega grešnega mišljenja.
GREH JE
Sam ga je okušal v »svojem mesu« (2 Kor 12,7), z njim se je srečeval na svojih misijonskih potovanjih (Gal 2,1-14), o nevarnosti greha in njegovih pogubnih posledicah so mu pisali drugi (1 Kor 11,1 7-18). V pismu Galačanom isti avtor postreže kar s seznamom grehov, ki izvirajo iz življenja po mesu: »Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čara-nje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepno-sti, razprtije, strankarstva, ne-voščljivosti, pijančevanja, žret-ja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva« (Gal 5,19-21).
Danes se vse bolj širi miselnost, kakor da ljudje sploh ne grešijo več, kakor da ni več greha. Nadeli smo mu razna imena, kot so napaka, prestopek, odklon, zdrs..., dali smo mu nekoliko lepšo etiketo, a vsebina ostaja ista. Greh ostaja greh: je pregrešitev zoper razum, resni-
M
-8
■ šKMmmim
Mmm :	a	•
co in pravilno oblikovano vest, je pomanjkanje ljubezni do Boga in do bližnjega, in to zaradi napačne navezanosti na
MOLITVENI NAMENI
♦ MAREC
Polna vere je brezmadežna Devica Jezusa spočela v moči Svetega Duha in ga z ljubeznijo pod srcem nosila.
Prosimo za matere vsega sveta, da bi z ljubeznijo sprejemale spočete otroke.
♦ APRIL
Gospod je govoril: To je moje telo, ki se daje za vas. To je moja kri nove zaveze. To delajte v moj spomin.
Prosimo Velikega duhovnika naj kliče tudi danes dobre in plemenite fante, da bodo kot duhovniki v svetosti darovali evharistlčno daritev v njegov spomin in v blagor vseh ljudi.
♦ MAJ
Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj ...
Ko se bomo zbirali k šmamični pobožnosti, prosimo Marijo, da bi dekleta zazrta v njeno podobo zaslutila lepoto redovniškega poklica.
marec - april • 2*2001
določene dobrine (prim. KKC 1849). O resničnosti greha govorijo svetniki, ko priporočajo pogosten prejem zakramenta svete spovedi. Zavedajo se, da le resnica osvobaja človeka. Tudi resnica o tem, da smo grešni in nepopolni. Spoznati in priznati si grešno preteklost pomeni dobro izhodišče za prihodnost - to nas uči prilika o usmiljenem Očetu in izgubljenem sinu (prim. Lk 1 5,11 -32).
IZPRAŠEVANJE VESTI
Eden izmed trenutkov, ki nas privede do spoznanja lastnih grehov in nepopolnosti je izpraševanje vesti. To je dobrodošla vsakodnevna vaja, ki nam omogoča, da ostajamo budni nad svojimi nagnjenji, željami, mislimi in dejanji. Duhovni pisatelji ga priporočajo pred spanjem, ko naj bi v mislih preleteli in ovrednotili dan, ki je za nami: z dobrimi in manj dobrimi stranmi. Sledi mu zahvala za vse dobro in kesanje za grehe, ki smo jih storili.
BOG JE VEČJI OD NAŠIH GREHOV
Ko torej apostol Pavel govori o življenju po mesu, govori o nevarnosti greha. Kakor je resničen greh, tako je resnično tudi Gospodovo usmiljenje, ki se na najčudovitejši način razodeva v zakramentu svete spovedi. Dobrega duhovnega (krščanskega) življenja in napredovanja v njem si ni mogoče predstavljati brez rednega prejemanja tega zakramenta. Udeležiti se zakramenta sprave pomeni, da se spravimo z Bogom, z bližnjim in tudi s svojo lastno preteklostjo. Ne bomo na tem mestu izgubljali besede, da bi pisali, kako visoko je don Bosko cenil ta zakrament in ga priporočal svojim fantom, a ne samo to, zelo veliko je tudi spovedoval.
M iS
»Molitev
za duhovne poklice je velika šola življenja« janežpaVei d
Spoštovani molivci za duhovne poklice!
Zadeva duhovnih poklicev je velika skrb papeža Janeza Pavla II. To smo lahko čutili tudi v svetem letu ob srečanju z različnimi skupinami. Dovolite, da vam danes posredujem nekaj misli, ki jih je papež izrekel članom Serra International in so lahko močna spodbuda vsem kristjanom, posebno še molivcem za duhovne poklice.
«... Jubilejna milost naj vam pomaga, da boste še bolj pripravljeni na Gospodov klic, ki ste ga slišali pri krstu, in boste obnovili svojo obljubo krščanstvu in svetosti ...
Obzorja Gospodove žetve so resnično neskončna. V sedanji družbi obstaja neizražena potreba po Kristusu, ki se kaže v mladih, v kulturi ... Če hoče Cerkev zadovoljiti te potrebe, mora postati skupnost oznanjevalcev in prič, bogata na delavcih za Gospodovo žetev.
V resnici si delavce izbira Bog, Gospodar žetve, tako da kliče izbrane ljudi. Nas vse pa kliče po zavezi, ki jo je sklenil z nami, da sodelujemo pri tem delu, tako da uporabljamo moč, ki nam jo je dal, to je molitev ... Ne pozabite, da je vaša naloga: stalna, vztrajna in zaupna molitev. Molitev gane Božje srce in je tako največja moč pri pridobivanju novih duhovnih poklicev. Molitev za duhovne poklice je velika šola življenja. Z molitvijo za duhovne poklice se učimo gledati na svet in življenjske probleme z evangeljsko modrostjo ...
Delo za duhovne poklice poleg molitve zahteva tudi pozornost, da bo Gospodova prošnja naletela na pripravljene osebe, ki bodo odgovorile na klic. Le tako boste dejansko lahko spodbujali nove duhovne poklice.
Cerkev si mora s pomočjo Svetega Duha prizadevati za nove duhovne poklice. Kot nam pravi sporočilo 2. vat. koncila: Potrebe po delavcih pri Božji žetvi so velike, zato moramo vsi kristjani pri tem pomagati po svojih močeh. Tudi kot laiki imate posebne darove in naloge za opravljanje različnih vlog v Cerkvi ... Na ta način skrb za duhovne poklice ni več zadeva le duhovnikov, ampak jim vi pomagate pri tem, še posebej ko na to opozarjate družine in vzgojitelje. To je zelo pomembno.« Tako papež.
Kakšen naj bo naš odgovor? V postnem času, ki smo ga začeli, pomnožimo in poglobimo svojo molitev, odpovejmo se čemu in storimo kaj dobrega bližnjemu, zlasti mladim, za katere slutimo, da jim Bog podarja dar duhovnega poklica.
Dragi molivci(ke)! Vsem skupaj želim v postnem času poglobljeno srečanje s Kristusom križanim, ob velikonočnem praznovanju pa naj vas vstali Zveličar obdari z novim upanjem ...
Ivan Turk, voditelj molivcev
Ivan Turk
Ul. br. in enotnosti 1,9241 Veržej, tel. 02/588-90-60 ali 040/533-440

JEZUS NAS UCI MOLITI
Da se zavedamo pomembnosti molitve, ki jo imenujemo OČENAŠ, je dovolj, da vemo, da nas jo je naučil sam Božji sin, Jezus.
Ta naš Učitelj je nekega dne govoril o molitvi in videl, da ljudje ne znajo prav moliti. Ko so se obračali na Boga, so ga prosili za nepomembne stvari in ne za tiste zares pomembne. Zato se je obrnil na lisle, ki so mu sledili in rekel:
»Pri molitvi pa ne blebetajte kaktfr pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molite takole:
Oče naš, ki si v nebesih posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.«
Mt 6,7-13
Očenaš
molitev, ki je prišla iz Jezusove glave in srca
Takoj za tem je Jezus poudaril in razložil nekaj zadnjih besed, ki jih je učil: »Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov« (Mt 6,14-15)
»UPAMO SI REČI: OČE NAŠ...«
Kateri človek bi si upal imenovati vsemogočnega Boga za »očeta«, če nas tega Jezus, njegov Sin, ne bi naučil? Zato Cerkev pri sveti maši naroča duhovnikom, da pred povabilom k
molitvi OČENAŠA, rečejo: »Poslušni Odrešenikovi besedi in sledeč njegovim Božjim naukom, si upamo reči: Oče naš...«
Kakšen bodreč zven ima za nas to sveto ime! Kakšna tolažba se razširja v našem srcu, kadar pomislimo, da vsemogočni in večni Bog, gospodar nebes in zemlje, hoče, da ga imenujemo »naš oče«! In da se ne bi bali, imenovati ga tako, nam je to svojo voljo razodel po svojem Sinu, Jezusu.
Lahko smo gotovi, da smo uslišani, če se^s to molitvijo obračamo nanj. Če nas jo je naučil on, je jasno, da nam hoče dati tisto, kar ga prosimo.
TO, KAR PROSIMO V OČENAŠU
Katere so prošnje/s katerimi se obračamo na Očeta v tej molitvi? Več jih je in tako so velike, da nihče ni mogel pomisliti na večjo pomembnost.
Prosimo, naj se uresniči tisto, kar je njemu najbolj pri srcu in kar je nam najbolj potrebno.
Prosimo ga, da bi Boga, veli kega in dobrega Očeta vseh, spoznali vsi in ga ljubili na vsakem koščku zemlje.
Prosimo ga, naj kraljuje v srcih in glavah vseh ljudi, tako kot je vladal v srcih in glavah svetnikov.
/Prosimo za vse, kar je potrebno naši duši in telesu: naj se zgodi njegova volja (ki hoče rešiti vse), za naše duše in naj bo kruha za telo.
Prosimo, naj nam odpusti žalitve, ki smo mu jih prizadejali, naj napolni naše srce z usmiljeno ljubeznijo do tistih, ki so žalili nas.
Na koncu ga prosimo, da bi po rešenju vsega hudega v tem življenju lahko dosegli pravo veselje in pravi nebeški mir, za vedno.
(II čattolico Provveduto, str. 28-30)
Molitev
Zahvaljujem se ti Gospod, da si me naučil moliti z besedami Očenaša. Od sedaj naprej bom bolj cenil to molitev. Počasi jo bom ponavljal in mislil na vsako besedo, ki je prišla iz tvoje glave in tvojega srca:
= ki si v nebesih..:«
Naloga
Vsako jutro in vsak večer,
in včasih tudi čez dan,
bom počasi moli! Očenaš,
misleč na besede,
ki so se rodile na Božjih ustnicah.
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel.i 01/427-3028 faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.si
vsak drugi mesec d0nb0sk0 pri tebi doma!
Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo.
Leta 1877 ga je ustanovil sv.Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904.
Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov,
Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova.
marec - april • 2*2001	9
CSfe) SSolMfeoSiCK)
čudil nad dobro voljo in vztrajnostjo, ki je bila v teh mladih. Seveda pa ni manjkalo tudi razvedrila, smeha, igre in molitve. Še posebej sem zadovoljen, ker je v teh mladih toliko navdušenja, dobre volje in pripravljenosti, da bi naredili kaj dobrega.
T^Kako je potekalo snemanje?
' iKK:,llnstrumentalne priredbe pesmi so mi pomagali pripraviti prijatelji - glasbeniki in smo jih že prej posneli v studiu. Otroci so prišli v petek popoldne in kaj kmalu smo pričeli z delom. Prepevali smo v petek popoldne in zvečer, v soboto skozi ves dan, s kratkimi odmori, se razume, v soboto zvečer oz. v nedeljo dopoldne pa smo pesmi tudi posne-i. Posneli smo jih izjemno hitro, kar govori, da so bili otroci zelo pridni in dobro pripravljeni. Če rečem v svojem in njihovem imenu, moram reči, da so bili dnevi zelo naporni in hkrati osrečujoči, ker nam je uspelo veliko narediti.
"". Peter, zdi se, da je nastanek zgoščenke poseben dar otrok in mladih vsemu slovenskemu narodu.
Med mladimi, ki obiskujejo duhovne vaje v Želimljem, je veliko dobrih pevcev in vedno znova sem bil presenečen nad njihovim navdušenim petjem. Poleg tega, da so dobri pevci, pa je med njimi tudi kakšen, ki mu je bil podarjen talent ustvarjanja novih pesmi. Ugotovil sem, da se na duhovnih vajah v Želimljem poje kar nekaj pesmi, ki nosijo bogato sporočilo, ki so spevne in se dotaknejo mladih src, a so še zelo nepoznane. Ob tem opazovanju smo v okviru Salezijanske mladinske pastorale pričeli sanjati, da bi nekaj teh pesmi posneli in jih izdali na zgoščenki. Sanje so se uresničile. Organizirali smo dva pevska
vikenda za te mlade pevce in udeležba je bila presenetljivo velika. Prvi pevski vikend je potekal od 13. do 15. oktobra 2000, drugi pa od 12. do 14. januarja 2001. Prvega pevskega srečanja se je udeležilo 60, drugega pa 70 otrok, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije in so v večini osnovnošolci.
V teh dneh smo veliko peli. Moram reči, da sem se močno
¿-f in zakaj tak naslov » zgoščenke in ime skupine teh mladih pevcev?
Skupaj s temi mladimi pevci bi rad vsakemu povedal, kako lepo je, »ko vstaja sonce«.
To je namreč naslov naše zgoščenke. Zakaj?! Kar nekaj teh pesmi govori o tem, kako lepo je, ko posije sonce v človekovo življenje in ga obogati, spodbudi ... Veselje, dobrota, razigranost teh otrok in pesmi, ki iih poieio, žel i i o kakor sonce
Skupina Sončni žarek, ki so jo sestavili otroci in mladi iz raznih krajev Slovenije, se je pod vodstvom salezijanskega duhovnika Petra Pučnika lotila zanimivega projekta: posneli so zgoščenko z naslovom
Peli smo skoraj sedem ur na dan To se je splačalo. Na koncusmo ' pesmi posneli ter imeli nastop za nase starše. Vsi smo bili zelo zadovoljni. Ta pevski vikend je popestril druge bolj dolgočasne dni Jasna Udovč, Dolsko
70 otrok na pevskem vikendu. 70 mladih veselih sončkov, polnih življenja. Kaj si lahko animaior _ misli lepšega? Nič! No ja, samo se nekaj sončkov več.	..
Vesna Bančič - animatorka, Sent/urij
Meni je bilo na pevskem vikendu zelo lepo. Veliko smo se igrali in peli. Naši animatorji so nam naredili vesele večere, da nam slučajno ne bi bilo dolgčas. Za petje pa nam je Peter dobro ogrel naše glasove
Gregor Vode, Dolsko
Mislim oz. za mnoge vem, da smo uživali v družbi vrstnikov in Petra Pučnika, ki nas je učil pesmi. Imeli smo nekaj intenzivnih vaj, se vmes dobro zabavali in spoznali drug
drugega...	. „ .
Franci Rotar, Notranje Gorice
Prepevati Gospodu je nekaj lepega be lepše pa mu je prepevati z veseljem v srcu in nasmehom na obrazu. In prav to se dogaja na naših pevskih vikendih. Ponosni smo na naše pevske uspehe.
Karmen Pustotnik, Senožeti
PREDSTAVITVENI KONCERT ZGOŠČENVE »KO VSTAJA SONCE«
bo v nedeljo 25. marca - na materinski dan - v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob 15. uri. Najprej bo nedeljska sveta maša, potem pa koncert skupine Sončni žarek, ki bo v živo zapela vseh 12 pesmi, ki jih najdemo na novi zgoščenki.
Ste se že kdaj imeli tako »fino« da bi najraje ustavili čas? ... Tako je bilo na pevskem vikendu v Zelimljem. En sam smeh - pa pesem, saj je bil poudarek na »pevski«. Kaj uspe dober pevovodja spraviti iz naši grl, lahko slišite, če kupite zgoščenko, ki je »posledica« našega srečanja...
Klara Selšek, Dolsko
Na pevskem vikendu mi je bilo najbolj všeč snemanje in nedeljski nastop. Jutranje vstajanje mi je bilo všeč zato, ker je bila glasba. Želim si, da bi Peter še priredil kakšen vikend petja.
Mira Košir, Sodrazica
fta pevskem vikendu je bil zelo dobro, čeprav smo morali zgodaj vstati in pozno iti spat. Najbolj všeč mi je bilo v soboto, saj smo peli kar sedem ur. Zelo všeč bi mi bilo, da bi priredili še kak pevski vikend.
Maja Samsa, Sodražica.
Okrog 70 otrok se je zbralo v Želimljem, da bi posneli glasbeno zgoščenko. Tam smo preživeli ves konec tedna. Skupni dnevi so bili polni petja, prijateljstva, smeha in veselja, pa tudi na molitev nismo pozabili. Ob poslušanju pesmi vam želim, da bi drhtelo vaše srce.
Mojca Šakanovič, Kranj
marec - april • 2*2001	9
preganjati temo, prinašati upanje, veselje, luč in toplino vsem, ki jim bodo prisluhnili. Na kakšno ime za skupino pravzaprav sploh nismo mislili ... Ob razmišljanju o predstavitvi zgoščenke pa se je pojavila ideja in izbrali smo si ime: »Sončni žarek!« Le-to povzema vse tisto, kar sem že rekel o skupini in o vsebini pesmi.
Vesel sem, da sem smel voditi ta dva tako lepa, pojoča, razigrana pevska vikenda.
Peter Pučnik
OTROCI IN MLADI O PEVSKIH VIKENDIH IN SNEMANJU
To so bili eni izmed najlepših dni. Res je, da so bili »precej naporni«, a je bilo vseeno zabavno. Naučili smo se veliko novih pesmic, pridni animatorji pa so.poskrbeli tudi za zabavne igre ... Čez nekaj let bomo z veseljem poslušali zgoščenko, ki smo jo v teh drieh posneli.
Barbara Cvelbar, Šentjanž
Mislim, da boljše ne bi moglo biti. Spoznala sem veliko novih nriiateliev. Lepe pesmi so nas tudi duhovno obogatile. Skoda, da dnevi
niso trajali dlje. Iskreno upam, da se bo naša zgoščenka dobro prodajala, saj smo vanje> vloa veliko qlasu, truda in dobre volje. Barbara Gošnik, Slovenske Konjice
Rakovnik - 4. februar:
srečanje otroških pevskih zborov, pri katerem je sodelovalo 35 zborov - kakih 700 otrok in mladih. Zboru je dirigiral Tadej Sadar (spodaj). Priložnostni orkester so sestavljali večinoma mladi iz glasbene šole Rakovnik-Želimlje.
OČETA IN UČITELJA MLADINE
Rakovnik - 27. januar:
romarski shod, pri katerem so sodelovali mladi pevci in orkester mladih iz Cerknice, mašo pa je vodil in v pridigi nagovoril zbrane dekan Teološke fakultete dr. Alojzij Slavko Snoj SDB.
Ig - 27. januar:
za don Boskov praznik so imeli veselo popoldne, na katerem je sodeloval tudi čarodej Toni Mežan (Jaba-daba-du!) z Bleda. Kot gost je sodeloval tudi na don Boskovem prazniku za otroke na Rakovniku v soboto 26. januarja, kjer se mu je pridružila znana slovenska pevka Nuša Derenda.
Maribor - 27. januar:
slovesno mašo za don Boskov praznik je vodil predstojnik slovenskih salezijancev Lojze Dobravec, popoldne pa so imeli v dvorani krajevne skupnosti zelo pester program pod naslovom don Bosko šou
Želimlje - 31. januar:
za don Boskov praznik je dijake Gimnazije Želimlje, njihove profesorje, vzgojitelje in druge zaposlene v želimeljski ustanovi pri maši nagovoril koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak.
Cerknica - 3. februar:
»Veselo dvorišče« ob don Boskovem prazniku in prazniku Gospodovega darovanja v templju
Rakovnik - 4. februar:
sprejem ministrantov. Pri maši ob 10.30 je župnik Metod ob spremstvu številnih ministrantov v ministrantske vrste sprejel 6 novih članov. Klemen, Krištof, Grega, Robert, Matej in Matic so na župnikovo klicanje z veseljem in brez bojazni vzklikali HOČEM.
čutim zares oče." Da nekdo postane dober oče, mu je potrebno veliko potrpežljivosti, prizadevanja in ljubezni, pa tudi določena informiranost.
Največji vzornik vsakemu očetu je Bog sam. Bog sam se v Svetem pismu imenuje "Oče". In pokaže, kakšen je oče. Ko pokliče Mojzesa, mu reče: "Dobro sem videl stisko svojega ljudstva. In slišal, kako vpije. Da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim." (2 Mz 3,7-8). V teh štirih glagolih najdemo skoraj magično formulo očetovske vzgoje: videti - slišati - poznati - delovati.
KAKŠEN JE TOREJ DOBER OČE?
BITI TO, KAR SI
Dragi očka, ki bereš te vrstice, bodi to, kar si. Kajti biti oče ni odrsko igranje in zato ne potrebuješ mask. Popolni očetje ponavadi povzročijo več škode kot koristi. Ljudje, ki mislijo, da vse znajo, so lahko zelo nevarni. Oče se ne sme postaviti za tekmeca svojim otrokom, pa tudi zanje ne postati nedosegljiv vzornik. Oče je to, kar je, predvsem kadar z vedrino izrazi svoja čustva in svoje ideje. A vendar v svoji sproščenosti in pristnosti daje zgled samoobvladovanja. Kadar so otroci svojeglavi, se zna obvladati in pozitiv-
t.i. dobi 'družbe brez očeta' danes sociološke, psihološke in antropološke raziskave kažejo, kako pomembno vlogo v otrokovem psihosocialnem razvoju ima oče. Pa vendar otroci še vedno dejansko manj poznajo očeta kot mater. Običajno manj časa preživijo z očetom kot z materjo. Odnos oče - otrok je v pre-nekaterih družinah manj intenziven kot odnos mati - otrok.
Veliki vzgojitelj Janez Bosko je dejal: "Gojenci so nenehno pod budnim nadzorstvom ravnatelja ali asistentov, ki jim z očetovsko ljubeznijo govorijo, jih vodijo ob vsaki priložnosti, jim svetujejo in jih prijateljsko opominjajo." Nihče ni že rojen kot dober oče. Tudi ne postane to že s poroko ali ob rojstvu prvega otroka. Marsikateri oče mi je v pogovoru dejal: "Kot mlad fant sem se imel za mnogo pametnejšega od svojega očeta. 'Ko bi bil jaz oče, bi ravnal povsem drugače . Ko bom imel svoje otroke, bom ravnal mnogo boljše od svojega očeta.' Ko sem dejansko sam postal oče, sem se čutil nebogljenega, skoraj nesposobnega za veliko nalogo, ki mi je zaupana. Pri drugem otroku je bilo že bolje, pri tretjem še lažje in šele sedaj pri četrtem se ob njih in ob ženi po-
BITI NAVZOČ
Dragi očka, bodi navzoč, zanimaj se za otroke. Poigraj se / njimi, pogovarjaj se z njimi, prisluhni jim, imej čas zanje. Skoraj vse italijanske statistike ugotavljajo, da v povprečju oče preživi manj kot 5 min na dan s svojimi otroki v vzgojnih trenutkih. Nekatere raziskave so pokazale povezavo med očetovo
no odreagirati. Obvladovanje svojega temperamenta pred otroki - kot tudi pred drugimi ljudmi - je prvi zgled, ki jim ga je treba dati.
Izkazati jim potrpežljivost in razumevanje prav v trenutku, ko napetost narašča, pripomore, da se odnosi izboljšajo. Marcello Bernardi piše: "Kakšen naj bo vzoren oče? Ne sme biti avtoritativen, ne sme biti permisiven, ne sme biti odsoten, pa tudi ne preveč navzoč.^ Preprosto: biti mora to, kar je. Človek, ki spoštuje druge in ki zahteva tudi zase primerno spoštovanje; človek, ki ljubi, ne da bi zahteval povračilo; človek, ki zna vedno uporabljati svoj razum. To je vse. Rad bi spomnil, da kakor je mati za otroka podoba, preko katere spoznava svet in svojo neodvisnost, tako je oče zanj podoba, preko katere otrok odkrije svojo družino. V svojem razvoju je otrok najprej doživljal samo mamo, s katero je živel v 'simbiozi', zdaj ima oba starša, t.j. družino."
marec - april • 2*2001	9
NALOGA
Nekaj večerov zapored bom z otroki in ženo molil večerno molitev in jih blagoslovil.
Pripravila s. Marija Imperi
odsotnostjo in slabim šolskim uspehom, nizkimi dosežki inteligentnosti, delikventnostjo in agresivnostjo. Božja pedagogika pa priporoča: videti - slišati -poznati.
Otroci, pa tudi žena, v vsakdanjem življenju potrebujejo trdnost očeta. Velika naloga dobrega očeta je:
BITI TRDNA OPORA
Dragi očka, bodi v družini \ trdna opora, na katero se lahko nasloni, kadarkoli kdo potrebuje varno zavetje. Ko jih v majhnih in velikih stvareh vsakdanjih življenjskih okoliščin učiš, kaj je bistveno, kaj dobro, kaj slabo ... jim s tem stojiš ob strani. Otroci morajo vedno imeti občutek, da lahko računajo na svojega očeta. On mora biti prva oseba, na katerega se lahko obrnejo v potrebi. On jih uči umetnosti reševanja težav: Bodi oče, ki na koncu vedno najde rešitev za vsako Življenjsko težavo. Tako bo v njih raslo zaupanje vase, v ljudi, v Boga.
Bodi otok zatočišča za brodolome dneva - tako za otroke kot za ženo. Stori, da bo kakšen oseben trenutek dneva - npr. večerja - priložnost družinskega^ srečanja, kjer se bo družina mogla sniti v vedrem ozračju. Dober oče zna ustvariti nešteto spominov s svojimi drobnimi čutečimi pozornostmi. Zakaj ne bi
poskusil tudi z večernim blagoslovom otrok? Mati, ki moli z otroki, je lepa stvar, toda skoraj normalna. Oče, ki moli s svojimi otroki, pa bo v njih zapustil neizbrisen pečat.
oblikovanje vesti. Zlasti odraščajoči otroci potrebujejo jasna navodila močne osebnosti, na katero se lahko naslonijo v svojem krhkem in burnem obdobju odraščanja. "Z očetovsko ljubeznijo govorijo in vodijo ob vsaki priložnosti," je poudaril don Bosko.
ZAHVALITI SE
Dragi očka, bodi hvaležen, kajti biti oče pomeni dati iz sebe to, kar je v tebi najboljšega. Vloga očeta je lahko koristna ne le za otroke, ampak tudi za očeta. Noben moški ne bo razumel pravega pomena življenja, pomena sveta, pomena katerekoli stvari, dokler ne bo imel otroka, ki ga bo ljubil. Tedaj se bo spremenil ves svet okoli njega in vse bo postalo drugače.
In če bi oče rad videl termometer svoje uspešnosti očetovstva, naj vpraša mater svojih otrok: "Želiš, da bi bili najini otroci podobni meni?"
PRIDOBITI SI ZAUPANJE
Dragi očka, pridobi si zaupanje in spoštovanje svojih otrok. Tretjina anketiranih ameriških otrok starih od štirih do pet let je izjavila, da bi se raje odpovedala očetu kot televiziji. Oče se ne sme držati daleč od svojih otrok, ampak naj išče, kako bi vstopil v sozvočje z njimi. Dober oče posluša otroke s srcem in velikokrat spregovori magične besede: "Ponosen sem nate!" Morda v resnici ni ponosen, toda če bo izgovarjal te besede, bo počasi začel doživljati njihovo moč
Pokaži spoštovanje do svoje žene in skladnost v vajinih vzgojnih metodah. Dober oče se uskladi s svojo ženo.
BITI SMEROKAZ
Dragi očka, bodi otrokom smerokaz. Očetov lik je temelj za
V prejšnji številki Salezijanskega vestni ka smo začeli z novo rubriko, ki nosi naslov Srečanja, da bomo tudi mi drugačni... Uredniki so se jezili, da je ta naslov nekoliko predolg. Pa vendar - zdi se mi, da bistveno zaznamuje ti dve strani časopisa. Naj bosta tokrat namenjeni predstavitvi rubrike.
Hkrati naj bo ta članek povabilo za vse nas, da bomo pozorni na ljudi okoli sebe. Morda živijo in delajo v naši bližini tako drugačni ljudje, tako bogati, tako požrtvovalni ..., da bi jih kazalo predstaviti bralcem Salezijanskega vestnika?! Veseli bomo Vašega namiga ...Pa pojdimo lepo po vrsti in poglejmo, na kaj velja morda biti pozoren, da bodo naša srečanja bogata in nas bodo predrugačila...
marec - april • 2*2001	9
MAVRICA
POVEZANOSTI
Z MLADIMI
DRUŽINSKA NE SREČA
Ponavadi je tako, da se ljudje, ki imajo v življenju mnogo podariti drugim, rodijo v urejenih družinah. V družini zaživijo osnovne krščanske vrednote, ki jih nato tekom življenja le še plemenitijo. Zgodi pase, da niso vse družine srečne. Tudi iz takih družin se rodijo čudoviti otroci in bogati ljudje, ki znajo prinašati bližnjemu vse tisto, kar je morda njim samim manjkalo v otroštvu ...
Ko se oziramo naokoli in iščemo drugačne, hkrati molimo za družine, osnovne celice bogatih ljudi.
MLADOSTNE POTI
Mnoge so poti, še posebej v današšnjem času, ki ponuja na trgu izobraževanja in vzgoje neštete možnosti. Da ne govorimo o zapolnitvi prostega časa ... Kako bo mlad človek prekrma-ril neštete nevihte mladostne dobe?! Mnogi stopajo ob njem (starši, učitelji, profesorji, vzgojitelji, kateheti, duhovni voditelj ...), pa vendar se zgodi, da morda v največji stiski ostane sam! Kvaliteta poti: zahtevnost padcev ter vedno novo nadaljevanje hoje - proti cilju (morda še z malo začetnico?) daje vrednost mlademu življenju.
Svetujem ti, poglej za tistimi, ki so pre - izkušeni ... Taki so še posebej zanimivi.
DELO ZA DRUGE
Ko se bomo srečevali z drugačnimi na teh straneh, naj bo vsem predstavljenim skupno, da delajo v salezijanskem duhu. Vpraššali me boste: Kdaj pa nekdo dela v salezijanskem
drt /fouifi čnAt mt An
ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE?
Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah:
•	nakažete denarna sredstva na naš žiro račun:
51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov:
Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana
•	odstopite svoj certifikat ali delnice
•	zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine
(oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju)
Svoje darove lahko namenite:
•	za pomoč dijakom na naših šolah
•	za novince in bogoslovce
•	za misijone (Kerečev sklad)
•	za maše (navadne in gregorijanske)
•	za Salezijanski vestnik e za izvedbe posameznih
projektov
•	za vzdrževanje salezijanskih ustanov
•	in za novogradnje
O vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/427.41.50.
Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov.
Don Boskovi salezijanci
marec - april • 2*2001	9
duhu? Hm ... Morda takrat, ko dela za mlade ... Morda takrat, ko dela v salezijanski župniji, pa vendar ne dela samo z mladimi ... Morda takrat, ko svoje molitve namenja mladim ... Pomembno je, da ga je prevetrila don Boskova ideja: Samo da ste mladi, pa vas imam rad. In važno je nekaj te ideje čutiti v njegovem življenju in delu.
Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da bomo salezijansko drugačne iskali med tistimi, ki so se kjerkoli srečali s salezijan-skim načinom dela. Morda so to salezijanske župnije, razni salezijanski programi za mlade in starejše ...
KONKRETNO?
Želim, da bi mnoge zanimive osebnosti, ki živijo salezijansko poslanstvo, postale poznane tudi širšemu krogu - bralcem Salezijanskega vestnika.
Pogoji: oseba naj bo dejavna v salezijanskem duhu, starost ni pomembna, naj bo laik v Cerkvi.
Ozrite se okoli sebe, poiščite tiste, ki ljubijo mlade in nam
sporočite, kje jih najdemo. Pišete nam lahko na naslov:
Salezijanski vestnik
Srečanja, da bomo tudi mi drugačni Rakovniška 6, p.p. 2404, 1001 Ljubljana Veselim se, da bomo skupaj sestavili mavrico ljubezenske drugačnosti do mladih. V upanju na čudovite barve, ki jih bomo skupaj pobarvali, vas pozdravljam.
Monika Pajk
Na afriški celini umirajo za
malarijo, tuberkulozo, diarejo in drugimi tropskimi boleznimi, saj so higienske in sanitarne razmere obupne. Afriške države imajo najmanj razvito sanitarno strukturo na svetu. Za primerjavo: 4 dolarje v Etiopiji in 5 v Nigeriji proti 41 87 v ZDA! Nato pa širjenje puščave, ki pri-zadane na milijone prebivalcev, genocidi v Burundiju in Ruandi, kjer se kažejo najhujša medetnična sovraštva, drama vojakov-otrok v Sierra Leo-neju, tragedija milijonov mladih beguncev iz Somalije in Ruande in tako dalje.
Toda besede ne dodajo ničesar televizijskim posnetkom, ki jih predvajajo v desetinah prispevkov po celem svetu. Vojne, poboji, vojaški udari uničujejo strukture, institucije, ekonomsko rast. Od tod izvir 'afropesimizma'. Ta kontinent je sposoben "proizvajati samo nasilje", "gre v zaton", "je zgrešil", "je potreben nove kolonizacije, zgodovinski proces se mora ponoviti, s tem, da proizvede vse ekonomsko-so-cialne modele, da pride do moderne družbe".
Samo afriško prebivalstvo
lahko prekine ta začaran krog. Tega se zavedajo mlade afriške Cerkve, ki si po eni strani prizadevajo za pretvorbo svojih skupnosti, za prestrukturiranje struktur, ki vladajo, obenem pa pozivajo mednarodno skupnost iz zahodne Cerkve, da bi odpisali zunanje dolgove, ki povečujejo prepad med revnimi in bogatimi. Dve vprašanji sta največji. Razkriti in ustaviti države, ki so vključene v trgovino z orožjem, izkoriščanjem naravnih bogastev; ter opozoriti na ekonomski sistem, ki s svojim početjem povečuje razliko med revnimi in bogatimi in zadolžuje slednje, namesto da bi jim pomagal. Kakšna bo prihodnost Afrike? To vprašanje je za vse.
Nenadoma, v evofriji osvajanj, Evropa pogoltne celo Afriko: zraslo je 30 novih kolonij in protektoratov, na desetine milijonov novih kvadratnih kilometrov novih ozemelj in 110 milijonov novih delavcev, zasužnjenih tako ali drugače. Afriko so si preprosto razrezati kot torto.
Afriški škofje opozarjajo na
zastrašujoč položaj na črni celini. Dovolj je omeniti nekaj zgodovinskih dejstev, ko so se evropski narodi tepli za zavzetje ozemelj, ki so bila do leta 1870 večjidel še neodkrita in nepoznana. Niti stoletje zatem, leta 1945, takoj po drugi svetovni vojni, pa se je že začela de-kolonizacija in ustanavljale so se moderne afriške države. V letu 2000, dobrih 40 let po neodvisnosti, afro-pesimisti poudarjajo nepravilno dekolonizacijo in hlinjenje modernih držav ter zahtevajo novo kolonizacijo, da bi zajezili kaos. Sedanje razmere so po mnenju afriških škofov sad politiečne nepravičnosti, ki ustvarja razdore in oborožene spopade ter vojne, s tem pa poglablja lakoto, epidemije in val beguncev.
po Bollettino salesiano 2/2001
marec - april • 2*2001	9
nadaljevanje s str. 9
V	šoli poučujem angleščino in skrbim za ekonomske zadeve: nakupujem, kontaktiram z osebjem, zaposlenim v naši šoli, urejam, sodelujem pri iskanju služb za dekleta, ki končajo šolo. Ko kdo zboli, pomagam, če znam, in če joka kateri od naših 140 otrok v vrtcu, tudi vem, kaj storiti. V šoli, kjer sem trenutno, imamo program za bodoče tajnice. Med 130 dekleti, od katerih jih je kar 60 v našem internatu, dela nikoli ne zmanjka. Ob nedeljah imamo doma oratorij, obenem pa delujemo še v dveh župnijah za vietnamske prebivalce.
V	Kambodži je trenutno enajst sester hčera Marije Pomočnice. V moji skupnosti smo štiri in na srečo sta z nami še dve dekleti - prostovoljki iz Nemčije in Tajske. Naša desna roka pa so domačinke učiteljice in drugi zaposleni, ki nam pomagajo, da naš center ni le zaradi strokovne plati dobro cenjena šola, pač pa tudi družina, kjer vsak najde dovolj prostora in pomoči, da lahko dozori kot oseba.
KATOLIŠKE REDOVNICE MED BUDISTIČNIMI TEMPLJI
Prebivalci Kambodže so 85% budisti. To se čuti na vsakem koraku, med množico templjev in v oranžno oblečenimi menihi. Vsi vedo, katero hrano je treba pripraviti in darovati v templju ob prazniku umrlih, če hočeš imeti mir pred pokojnimi. Pred poroko je treba obvezno iti vprašat meniha, če je par za skupaj ali ne. Mnogo nauka budizma se je v letih diktature Pol Pota izgubilo, pa vendar ljudje ohranjajo stoletno tradicijo.
Med vrvežem srebrnih kadila in pisanih zastavic pa so prišli v deželo mnogi tuji misijonarji. Nikomur ne vsiljujemo Kristusa, preprosto nosimo Boga v
Ni lahko biti misijonar, je pa lepo. Težko je včasih prenašati tropsko vročino, ki ti požira moči, težko gredo z jezika prve besede v kmerščini, včasih ne moreš spati, ko premišljuješ o resnično velikih problemih, s katerimi se srečujejo ljudje. Pa vendar, ko vidiš, kako te ljudje sprejmejo za svojega, podelijo s teboj vse, kar imajo in kar jih žalosti in veseli, takrat iz tebe izvabijo moči in talente, o katerih še slutil nisi. Na mnogo načinov pomagamo ljudem in kar se mi zdi najbolj dragoceno, skupaj z njimi smo na poti, da postanejo sami graditelji lepše prihodnosti za mnoge.
Hvala vam, da me v mojem poslanstvu duhovno in materialno podpirate. Tudi na ta način misijonarite skupaj z menoj. Če pa Bog še koga nagovarja, da gre za njim, naj ve, da je možnosti za to veliko in da je lepo biti misijonar!
s. Ljudmila Anžič
svojem srcu in pričujemo zanj s svojim življenjem. Med našimi 130 učenkami je šest ali sedem katoličank. Vendar pa se mnoge vprašajo, od kod nam stalni nasmeh na obrazu, zakaj se zastonj trudimo zanje vsak trenutek, ko nas potrebujejo, zakaj smo zapustile svojo domovino? Takrat z veseljem povem o tem, kako me je za to pot življenja nagovoril Bog sam in da je on tisti, ki stoji za menoj in mi daje moč. Priprava na krst traja tri leta, in to je čas, v katerem zorijo zavestne odločitve. Ni nas veliko katoličanov, pa vendar upamo, da smo sol zemlje in luč za mnoge.
LEPO JE BITI MISIJONAR
Sedaj mi ostane še odgovor na prvo vprašanje: »Si srečna?« To ste me morda že vprašali prav vi, ki zdajle berete. Včasih si že sami daste tudi odgovor in pravite: »Kaj ne boš srečna, saj se ti vidi«.
marec - april • 2*2001	9
Na naslov g. Sakside vsak dan prispe kupe pošte. V njegovi navadi je, da vso pošto skrbno prebere in potem s časom nanjo tudi odgovori. To pot pa je pri zdravju malo zaškripalo, zato se vam v njegovem imenu oglašam jaz, slovenski laiški misijonar Anton Grm, Dobrepoljec v Braziliji.
vega projekta -ureditve muzeja in muzejskega središča s knjižnico ter vsemi spremljajočimi objekti na prostoru župnije Dom Bosco, kar je velik zalogaj. Večina njegovega dela je usmerjena v njegov življenjski projekt botric in botrov, ki je v veliki večini italijanski. Zakaj? Ker je v Italiji ta zelo lepo organiziran in je nanj tam tudi največji odziv. Našim varovancem - otrokom - ta pomoč pomeni veliko Več kot le preživetje, saj je največkrat tudi edini pokazatelj starševske ljubezni. Seveda smo tukaj tudi mi, vendar ne moreš biti vedno oseben, kljub vsemu je pri nas okoli 3000 otrok in mladostnikov! In če si še tako oseben, ne moreš biti tak,
kakor c' l^til*''"» camn rti i
Kljub šolskim počitnicam je na misijonu Cidade Dom Bosco zelo razgibano, saj se opravlja večina del, ki jih v času šole žal ni mogoče opraviti. Vrši se prenova šolskega poslopja in zamenjava stare in povsem jane električne napeljave, skamo učilnice, popravljamo stole in klopi, čistimo, ribamo ' pomivamo, saj bodo otroci vsak čas vstopili v novo šolsko leto novega tisočletja.
Kot vidite, misijon praznuje lepo obletnico (40 let) in s opravičuje svoj obstoj. S tem vizij našega velikega rojaka še konec. Kljub bolezni in dopolnjenim 81 -im letom se je že lotil
problem: g. Ernest je tukaj že 65 let, jaz pa delam z elektriko, ki bolj malo posluša, razumeva se pa, tako da gre ... Tudi delo teče nemoteno, kljub temu, da si je potrebno vzet; kak dan za počitek. Tega se izkušen misijonar in moj velik prijatelj Ernest Saksida še kako dobro zaveda. Pozdravlja vas vse ... Zahvaljuje se vam za vaše pozdrave, vzpodbude in molitve, za kar se vam ob koncu iz srca zahvalim tudi sam. Oba še naprej priporočam, sam pa vam obljubljam, da ste v mislih in v srcu pogosto z nami.
Anton Grm
in misijonarjev pripis: Osebno prav goreče poz- vaš slovenski mi-Frnest
marec - april • 2*2001
»Na poti nazaj v misijone sem bil v Turinu priča podelitvi misijonskih križev novi skupini Ganljivo in prijet-kako misijonarji na svoja delovna me-v Oceaniji sem na salezijanske mlado-spet zadihal s polnimi pljuči! (24. november 2000). Rad se spominjam kratkega bivanja med velikodušnimi sobrati, kjer sem se tako prijetno počutil. Obljubljam vam, da se bom v kratkem življenju, ki mi še ostaja, v svojih molitvah spominjal predvsem svojih sobratov sale-zijancev!« (december 2000)

JOŽKO KRAMAR
Več ko leto dni je bil na obisku v Sloveniji in se jeseni z veseljem vrnil nazaj v Oceanijo. Za nekaj tednov je bil na Filipinih, zdaj pa je že na Papui, kjer so zdaj spet trije slovenski misijonarji. Zapisal je:
PRVI SALEZIJANSKI DIAKON INDIJANEC XAVANTE KRSTIL 58 MLADIH IZ SVOJEGA PLEMENA
V božični noči je v treh vaseh prejelo zakrament sv. krsta 112 mladih in odraslih Indijancev iz rodu Xavantes na področju Mato Grosso v Brazliji, približno tam, kjer deluje naš misijonar E. Saksida. To je sad dolgotrajne navzočnosti salezijan-cev in salezijank med Indijanci. Med njimi so že od srede petdesetih let. Trenutno je kakih 1 3 tisoč Indijancev iz tega rodu, od tega kakih štiri tisoč katoličanov. Na zakrament sv. krsta so se pripravljali nekateri tudi več kot dve leti, sam obred pa je potekal v njihovih oblačilih in povezan z njihovo kulturo. V vasi Aqua Branca je prvi salezijan-ski diakon indijanskega plemena Xavantes Aquilino Tsere Ubu o Tsiruia tako krstil 58 svojih rojakov. Obred sv. krsta so začeli ob sončnem zahodu, zakurili velik ogenj, katehumeni so si pobarvali telo rdeče in črno (znamenje prazničnosti in veselja); potem je vso noč sledilo petje in obredni ples; zjutraj pa so prejeli zakrament sv. krsta.
sem doma na obisku oznanjal Božjo dobroto in Previdnost -prek 400 videokaset sem pose-jal širom po Sloveniji. Naj bo hvaljena izredna Božja dobrota (21. november 2000). V naši gimnaziji smo imeli polnočni-co kar na prostem. Verniki so zasedli vse stole (4000). Po polnoč-nici pa so poskrbeli še za čaj in pecivoir (7. januar 2001)
IVAN KEŠPRET
Zaradi dveh operacij tik pred odhodom iz Indije v Slovenijo je prišel na obisk dober mesec pozneje, se tukaj okrepil in se poln življenja spet vrnil med Indijce:
»Koštoplih pozdravov iz vroče Indije. Po dveh mesecih in pol vandranja po svetu spet sedim v svoji sobi in sanjam o krajih, ki sem jih videl in toliko dobrih ljudeh, ki sem jih srečal ... Ko sem se z avionom dvignil z Brnika, so na ozadju žareli vrhovi Kamniških in Julijskih Alp, pokriti zv belim snegom. Krasen prizor. Škoda, fotoaparat sem
imel zapakiran v nisem mogel ovekovečiti te lepote. Narava se je veselila mojega odhoda. Hotel sem gaziti po snegu, a ga nisem dočakal. Videl sem ga nizko pod seboj, ko smo visoko nad Alpami leteli proti Švici... Iz Bruslja sem poletel naravnost v Madras: 8000 km daleč, 11 km visoko, z 800 km/h, s 400-imi potniki.« (8. december 2000)
wmiüistö
LUDVIK ZABRET
V letu 2000 je bil na obisku doma v Sloveniji. Oglasil se je, da je srečno prispel nazaj med ljubljene Indijce in med drugim zapisal:
»Sem zadovoljen, da sem ušel vašemu mrazu, ker se je po 5 3 - i h letih vročine pač težko prilagoditi ... Vesel sem, da sem dosegel glavni cilj, namreč, da
marec - april » 2«2001
V NOVO TISOČLETJE
V zgodovini človeštva in Cerkve je oseba, kateri vera priznava povsem edinstveno in originalno mesto. To je Marija.
ROMARSKI SHODI
OB PRAZNIKU MARIJE POMOČNICE
LJUBLJANA - RAKOVNIK
petek, 25. maj: molitveno bedenje mladih - molitev (20.00),
ročk kantata (22.00), pot luči (24.00) sobota, 26. maj: molitveni dan za duhovne poklice
z začetkom ob 9.00 ter mašo ob 11.00. Ob 20.00 maša v lurški votlini in procesija z lučkami.
nedelja, 27. maj: osrednja romarska pobožnost - procesija
s kipom Marije Pomočnice in maša v lurški votlini, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof Franc Rode.
VERŽEJ
sobota, 19. maj: molitveno bedenje in molitev za nove
duhovne poklice nedelja, 20. maj: glavna slovesnost ob 16.00. Bogoslužje
bo vodil škof Franc Kramberger, prepevali bodo združeni otroški pevski zbori Pomurja

MARIJA-ENA IZMED NAS
Slaven arhitekt je dobil nalogo, da naredi načrt za cerkev, ki naj bi bila posvečena Materi Božji. Vsi so pričakovali izredno mojstrovino. Prišel je dan, ko naj bi bila cerkev posvečena in verniki so z veseljem prihiteli z vseh strani, da bi končno lahko počastili Marijino podobo v središču preybite-rija, kot so si jo zamišljali. Toda na veliko začudenje navzočih nad glavnim oltarjem ni bilo Marijine podobe. Prostor je bil prazen.
V prvi klopi pa je bil kip Matere Božje: žena, ki sedi in pozorno posluša. Na vprašanja začudene množice je arhitekt odgovoril: "Vsi smo navajeni, da Marijo občudujemo in jo postavljamo visoko nad nas, njen kip je vedno odmaknjen nekje v višino. Pozabljamo pa, da je Marija prva vernica. Ona je žena, ki nam je blizu, ki je slišala Božjo besedo in je znala po njej živeti.
NAŠA NALOGA
Naloga, ki jo pušča jubilej 2000 vsaki krščanski skupnosti (od družinske, do župnijske, redovne in raznih drugih skupnosti), je približati se Mariji, toda ne na kakšen nepristno ponižen način, ki temelji na neki "posladkani" pobožnosti, ampak v luči Kristusa in njegovega evangelija.
To nam bo dalo zagona in motivacije, da bomo odgovorno hodili po poti vere, ki postaja dar, solidarnost, ljubezen in nežnost. Po poti vere, ki je sposobna nevtralizirati to, kar je slabo.
Prir. iz Da mihi animas, revija Hčera Marije Pomočnice, st. 11-12/2000
SALEZIJANSKI VESTNIK OB 100. OBLETNICI PRIHODA SALEZIJANCEV NA RAKOVNIK RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ Z NASLOVOM:
LITERARNI IN
SKLADATELJSKI NATEČAJ
Srečal/a si se z don Boskom, z nekom, ki je svoje življenje zastavil za mlade ...do zadnje kaplje krvi, do zadnjega atoma svojih moči. In na tej poti izgorevanja za življenje mladih ga je spremljala Pomočnica, ki so ji rekli kar don Boskova Marija. Tudi salezijanci, ki so prišli pred 100 leti na Slovensko, so se navzeli njegovega duha, na široko zastavili svoje delo za slovensko mladino, razširili pobožnost do Marije Pomočnice ...
Vabimo vse, ki radi pišete kratko prozo, pesmi in ustvarjate melodije (postavljate note), da nam na svoj način izrazite svoje videnje in svoja razmišljanja o don Bosku, mladih, Mariji ...
RAZPISNI POGOJI ZA NATEČAJ:
Besedila kratke proze (največ 3 tipkane strani) pesmi oz. notni zapis svojih pesmi pošljite na formatu A4 v štirih izvodih najkasneje do 31. maja 2001 na naslov:
Salezijanski vestnik, za natečaj Rakovniška 6, p.p. 2404 Ljubljana tel. 01/427-3028; faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.si
Besedila oz. note morajo imeti geslo in avtorjevo letnico rojstva. Točne podatke in svoj naslov priložite v zaprti ovojnici, ki mora biti označena z enakim geslom kot rokopis. Najboljše izdelke bomo nagradili. Vsi avtorji se odpovedo honorarju, izdelki ostanejo v lasti raz-pisnika, ki si pridržuje pravico objave. V sklopu obhajanj 100-letnice prihoda salezijancev na Rakovnik (verjetno 9. septembra) bodo razglašeni rezultati natečaja in podeljene nagrade ter tudi predstavljene najboljše pesmi oz. melodije. Vsi sodelujoči ste že sedaj vabljeni na to prireditev, ki bo združena z jesenskim romarskim shodom.
marec - april • 2*2001	251c)
PETER POTOČNIK
* 26.6.1924 + 27.1.2001
oče salezflanskega duhovnika
Po dolgotrajni in težki bojezni je odšel h Gospodu na: viglfijb Gospo-doVfega dne. Rodil se M ij družini z' dvanajstimi otroki, skrifjv bil sicer med mlajšimi, a je pozneje prevzel rhjjhno domačijo. Močno ga je zazna-njbvala druga svetovna vojna: bil je mobiliziran v nemško vojsko, doživljal strahote ruske fronte, ko se je vrnil domov, je moral k partizanom, zaslutil je tragedijo bratomorne vojne. Trikrat je bil ranjen, preboleti je moral nevaren menigitis, z leti pa ga je vse bolj mučila huda astma. Poročil seje, imel štiri otroke in se veselil življenjske poti vsakega od njih, še zlasti sina janeža, ki je postal salezijanski duhovnik. Predstojnik sa-lezijancev Lojze Dobravec je v masnem nagovoru poudaril tri rajnikove ljubezni: do dela, do doma in domovine in do Cerkve, ki seje razodevala tudi v tem, da je bil dolga leta ključar župnijske cerkve. Mnogim, ki so se poslavljali s tega sveta, je rajni oče Peter spregovoril besede slovesa na grobu, na njegovem pogrebu pa je svojemu stricu spregovoril nečak Jože Ramšak:
»V soboto zvečer je prenehalo biti plemenito srce vrtnarja Pojškruhove domačije. Po hudi bolezni in trpljenju je bil poklican pred Gospoda, v katerega je zaupal in veroval. Vzgojil je nešteto dišečih cvetov, ki so krasile njegov ljubi dom in domačo cerkev, kamor je z vso ljubeznijo pošiljal šopke cvetja. Najlepše cvetove pa sta skupaj z ženo vzgojila v štirih otrocih, ki nadaljujejo njegovo pot poštenosti in vere. Dragi pokojnik je imel v življenju temne in svetle trenutke. V številni družini (12 otrok) seje naučil živeti skromno. Z delom pridnih rok pa si je ustvaril pogoje za spodobno življenje, ki pa ga je zaradi bolezni zadnja leta pritiskalo k tlom. Temna stran: strahote vojne, kot janičarja so ga odpeljali v tujino. Vrnil se je in se boril za svobodo slovenske zemlje. Dočakal je svobodo človeštva, ne pa duha, in pomagal graditi porušeno domovino. Spet temna stran: umrla mu je mati, ki jo je imel neizmerno rad in mnogokrat ponavljal: »Oh, da videl
bi jo še enkrat, mamico svojo!« Zdaj jo bo lahko videl, se srečal z njo pred Najvišjim, v katedrali sreče in veselja.
Svetli trenutki: žena, otroci, družinska sreča, prenovljeni dom. Najlepša, skrita želja, se mu je izpolnila, ko je sin Janez prejel zakrament mašniškega posvečenja in pel novo mašo v cerkvi, ki jo je rajni oče dolga leta z vso ljubeznijo krasil.
Bolezen pa seje stopnjevala. Umaknil se je v svoj svet vrtnarjenja in pesni-kovanja. Z izmučenimi rokami je nežno božal rože okrog svojega doma, zapisoval pesmice o ljubezni, naravi, domovini. Molitev mu je bila uteha v hudih preizkušnjah trpljenja. Zadnje mesece je bil najrajši bolj sam, da ljudje niso videli, kako je trpel. Žal, medicina ne dohiteva razvoja bolezni. Vse aparature in zdravila ne pomagajo, ko pride trenutek, bežen trenutek, ko duša zapusti telo in se preseli v večnost. Pokojni stric Peter je zdaj gotovo že tam, srečal se je s svojo mamico, videl jo bo spet, po čemer je hrepenel. Brez zadrege bo stopil pred Sodnika, saj si je v življenju pirizadeval izpolnjevati Njegovo voljo. Kraljica kristjanov ga bo materinsko sprejela pod svoje varstvo in v njenem varnem naročju bo čakal, da se mu pridružimo, ko bomo izpolnili poslanstvo zemeljskega življenja. Dragi stric Peter, Pojškruhov oče, za vedno si zati-snil oči, tvoji svetli zgledi vere in življenja pa bodo ostal i živi. Vsi, ki smo te imel i radi, te bomo pogrešali.«
Pri pogrebni maši so cerkev napolnili številni verniki, okrog oltarja se je zgrnilo nad 30 duhovnikov, rajnemu so zapeli v slovo moški in ženski pevski zbor iz Bočne ter domači cerkveni pevski zbor, spregovorila pa je tudi predstavnica društva Slap (rajni je zapisal številne pesmi), organist Feliks Ugov-šek pa je posredoval sožalne besede nekdanjega župnika v Gornjem Gradu g. Janeza Zorka. Naj rajni oče Peter pri Bogu prosi za dobre krščanske družine in za nove duhovne poklice.
Janez
ŠTEFAN ŽERDIN
salezijanec - zlatomašnik
* 3.12.1922 + 16.2.2001
V sredo 22. februarja smo pospremili na salezijanski grob v Veržeju rajnega salezijanca zlatomašnika Štefana Žerdina. Ob več kot sto duhovnikih, številnih sestrah redovnicah,
II K Bogu II so odšli po plačilo
naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice
Anžič Boža, I jubljana Dvanajsčak Mafija, Brezje Tijavž Elizabeta, Ljutomer Forjan Marija, I ipovci Janžovnik Marija, Braslovče Korelc Marija, Veliki Gaber Korošec: Anton, Laporje Kozlevčar Angela, Šentvid - Stična I ogar Dominik, Maribor Malnar Ivanka, Vrhnika Mavric: Slavica, Brda; mati redovnice Novak Anic a, Ljubljana Novšak Terezija, s. Eufre/ina Potočnik Peter, Gornji Grad,
oče salez. duhovnika Sajovic: Prane, Teharje, oče salez. duhovnika Štritof Marija, Begunje Tanrcer Zofka, Bistrica ob Dravi luršič Marija, Begunje Umek Marija, Ruše Vesel Ivana, Kočevje Vezenšek Franc, Zreče Veženšek Francka, Zreče Vintar Tončka, Škoc jan pri Turjaku Virjent Marija, I jubljana /.ilnikpvec Marija, Videm Dobrepolju Žerdin Štefan, salez. duhovnik
sorodnikih in drugih vernikih je pogreb z mašo vodil beograjski nadškof koad-jutor Stanislav Hočevar. Po maši so mu v slovo spregovorili mnogi, ki so bili z njim tesneje povezani, njegovo življenjsko pot pa je orisal predstojnik slovenskih salezijancev Lojze Dobravec. Začel je z besedami iz rajnikove oporoke: »Pokopan želim biti v Veržeju; tam se je moja salezijanska pot začela, tam naj se tudi konča vsaj ta zemeljska stran mojega življenja. Pokopan bi bij rad v istem grobu kot moj stric Jožef Žerdin, salezijanski duhovnik. On je po človeški strani vzrok mojega salezijanskega poklica.« Potem je nadaljeval:
»Sobrat Štefan Žerdin se je rodil 3. decembra 1922 v kraju Žižki v župniji Črensovci. Žerdinov rod je izviral iz Francije. Njihovi predniki so kot gozdarji in vrtnarji delali pri grofovskih družinah v sedanjem Prekmurju. Očetu Martinu, ki je bil po poklicu mizar, in ženi Veroniki, rojeni Horvat, iz vasi Trnje, se je rodilo 11 otrok. Štefan je bil tretji po vrsti. O zavzetem prizadevanju za krščansko vzgojo otrok priča dejstvo, da sta se kar dva sinova odločila za duhovniški poklic. Poleg Štefana še mlajši Anton, ki je postal duhovnik mariborske škofije. Osnovno šolo
marec - april • 2*2001	252c)
NAŠI RAJNI
je obiskoval v Žižkih in bil vsa leta odličen učenec (poučevale so ga šolske sestre). Leta 1936 se mu je uresničila velika želja. Odšel je na šolanje med fante v salezijanski zavod Marijanišče v Veržeju, kjer je obiskoval zasebno gimnazijo, ob koncu leta pa je opravljal izpite na državni gimnaziji v Murski Soboti. Tako je bilo vse do aprila 1941, ko so morali zaradi prihoda nemške vojske zapustiti Marijanišče. Štefana je pot vodila v Ljubljano, potem nazaj v Prek-murje, leta 1941/42 je nadaljeval šolanje v Murski Soboti, jeseni 1942 pa je začel leto noviciata na Madžarskem v kraju Mezonyarad. Dan po prazniku Marijinega vnebovzetja leta 1943 je z veliko notranjo radostjo izpovedal prve redovne zaobljube v salezijanski družbi. Po noviciatu je v istem kraju nadaljeval šolanje in opravil izpite za 7. razred gimnazije, maja 1944 pa je moral za dva meseca v madžarsko vojsko. Potem je nekaj mesecev preživljal v raznih krajih na Madžarskem in opravljal vzgojno prakso med mladimi v Budimpešti, se za nekaj časa ustavil v soboš-kem Martinišču in v domači župniji, po mnogih zapletih pa se je pozno jeseni znova vrnil v Ljubljano na Rakovnik, kjer je na 3. državni gimnaziji za Bežigradom obiskoval še zadnji, 8.letnik gimnazije in junija 1946 uspešno ma-turiral. Se isto jesen se je vpisal v prvi letnik bogoslovja v Ljubljani^ hkrati pa je bil asistent v noviciatu na Škrljevem. Spomladi leta 1947 je morala večina salezijancev zapustiti Rakovnik, tako se je tudi Štefan jeseni pridružil salezi-janskim bogoslovcem, ki so se naselili v škofijskem bogoslovju v Ljubljani. V tem času je moral k vojakom v jugoslovanski vojski, kjer je ostal od oktobra 1949 do konca novembra 1950.
Leto 1951 je bi lo za slovenske sale-zijance jubilejno. Obhajali so 50-letni-co prihoda prvih salezijancev na Rakovnik. Predstojniki so se odločili, da predčasno posvetijo v duhovnika dva bogoslovca: Egidija Dolinarja in Štefana Zerdina. Tako je na misijonsko nedeljo 21. oktobra v cerkvi Marije Po-
močnice na Rakovniku ljubljanski škof Anton Vovk posvetil diakona Štefana v duhovnika. Novomašno slavje je obhajal na nedeljo Kristusa Kralja v domači župniji v Črensovcih.
Njegova prva duhovniška leta: po posvečenju je zaključil zadnje leto bogoslovja i n potem bil eno leto voditelj sa-lezijanskih bogoslovcev. Leta 1953/54 je bil vzgojitelj novincev na Reki, potem leto dni kaplan pri Kapeli in spet tri leta vzgojitelj novincev na Reki. V letih 1958-61 je bil tri leta katehet in vzgojitelj bogoslovcev na Rakovniku, nato eno leto ravnatelj salezijanske skupnosti na Kodeljevem. Na silvestrovo I. 1962 je za dve leti odšel za župnijskega upravitelja v Tomišelj, nato pa seje znova vrnil na Rakovnik, najprej kot voditelj bogoslovcev, nato pa do leta 1968 kot ravnatelj bogoslovske in salezijanske skupnosti. Po nenadni smrti tedanjega magistra novincev Jožefa Kreslina je bil dve leti magister novincev v Želimljem. Leta 1970 pa je bil izbran za službo inšpektorja, oz. višjega redovnega predstojnika salezijanske družbe v Sloveniji. Kljub nelahkim časom in razmeram jo je zavzeto in skrbno opravljal. To so bila leta po 2. vatikanskem koncilu, v katerih je ob mladih bogoslovcih in starejših sobratih občutil vso težo prehajanja iz starega v novo. Po šestletnem obdobju predstojniške službe je bil spet eno leto magister novincev v Želimljem, leta 1977 pa odšel na Koroško, v Celovec, kjer je ostal dve desetletji. Opravljal je službo ravnatelja salezijanske skupnosti v Mohorjevem dijaškem domu v Celovcu, povezoval delo sobratov salezijancev ter se po zgledu don Boska z vso ljubeznijo posvečal vzgoji in osebnemu spremljanju mladih slovenskih gimnazijcev. Koroško je tedaj vzljubil kot svojo drugo domovino.
Prometna nesreča v februarju 1984 je usodno zaznamovala njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Poleg težkih telesnih poškodb se je po tej nesreči začela močneje oglašati tudi prikrita par-kinsonova bolezen, ki ga je spremljala vsa nadaljnja leta. Nikoli ni tožil, trp-
POSTNI CAS
Bliža se postni čas, čas premišljevanja, dobrih del in pokore. Kristjani naj ne bil samo v postnem časti delali dobra dela, ampak zmeraj: da pomagamo, da smo na voljo ... dovolj je lepa beseda. Pomemben je namen, zahvala ... drobne pozornosti, pa vendar iz srca. V postnem času se učimo, kako sem moramo ljubiti med seboj, si prizadevati za zvestobo, za zaupanje, za medsebojno podporo, za upanje Vanj, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Če se bomo zatekali k Njemu, bomo res doumeli Njegove besede, besede resnice in ljubezni, ki jih podarja prav nam.	Branko
Ijenje je sprejemal kot del svojega du-hovništva, ki naj bo po Jezusovem zgledu vdana daritev za odrešenje mnogih. Ko ga je bolezen začela priklepati na bolniško posteljo, je iskal pomoči pri šolskih sestrah in pri sestrah Elizabetinkah v Celovcu, pri redovnih sestrah v Kari-tasovem domu v Železni Kapli in končno na Trsteniku, kamor se je dokončno preselil leta 1997.
Umsko ves čas čil in svež seje močno veselil, da bo lahko dočakal sveto leto 2000 in - če Bog da-tudi zlatoma-šno slavje. Dočakal je leto svojega duhovniškega jubileja, toda zlatomašne-ga keliha ni dvignil, pač pa se je sam Bog sklonil k njemu in ga kot prečiščeno zlato dvignil k sebi v svoj očetovski objem.
Sobrat Štefan je bil človek izjemne širine duha in hkrati zelo zaveden Slovenec. Rojen na obrobju slovenskega narodnostnega prostora, v času velikih nacionalnih napetosti in spopadov seje močno zavedal, kaj pomeni domača zemlja, domač jezik in vera staršev. Toda ko se je kot salezijanec znašel med sobrati madžarske narodnosti, se je naučil njihovega jezika in se vživel tudi v njihovo miselnost in kulturo ter bil odprt za vse dobro v njihovem narodu. Kot zavednemu Slovencu pa mu je bilo v posebno veselje, da je smel dolga leta preživljati na Koroškem, v sami zibelki slovenstva.
Z veseljem in predanostjo je bil salezijanec in duhovnik. Njegovo prvo srečanje z zavodom v Veržeju ga je življenjsko zaznamovalo. Don Boskov duh ga je prevzel in do konca življenja mu je ostal neomajno zvest. To, kar je pogosto kot predstojnik ponavljal drugim, je najprej sam živel in izžareval. Salezijanec je odprt in prisrčen, vedno pripravljen napraviti prvi korak in sprejeti vsakogar z dobroto, spoštovanjem in potrpežljivostjo. Svojo duhovniško službo je sprejemal kot izreden in ne-zaslužen dar, ki mu gaje Bog naklonil, da bi ga lahko delil z drugimi.
Bil pa je tudi človek trpljenja. Trpljenje ga je tako ali drugače spremljalo vse življenje: težka medvojna in povojna leta; tudi vzgojiteljska in predstojnika služba mu je bila pogosto vir trpljenja; zadnjo postajo njegovega trpljenja pa predstavlja neozdravljiva bolezen zadnjih dvajsetih let. Sprejemal jo je vdano kot svoj križev pot, po katerem je hodil za Gospodom. Ob njem pa smo hkrati vsi obogateli in dozorevali za sedanjost in za večnost. Bog naj Vašo življenjsko daritev spremeni v seme novih duhovnih poklicev.«
Lojze Dobravec SDB, inšpektor
marec - april • 2*2001
2c)
ZA OSNOVNOŠOLCE
ZELIMLJE: 16.-18. marec: za fante 4.-8. razreda
Prijave: Peter Pole, tel. 01/470.21.15; N.C. 01/470.21.00
BLED: 23. - 25. marec: za dekleta 5. - 6. razreda BLED: 30.3. -1. april: za dekleta 5. - 7. razreda Prijave: s. Ivanka Berčan, tel. 04/574.10.75
ZA MLADINO
POHORJE: 16.-18. marec: Postne duh. vaje ŽELIMLJE: 23. - 25. marec: Postne duh. vaje Prijave: Jože Vidic, tel. 01/709.68.80ali041/728.293 VERŽEJ: 30.3. -1. april: Postne duh. vaje Prijave: JanezKrnc, tel. 02/588.90.60ali041/357.640 ŽELIMLJE: 30.3. - 1. april: Udeleženci želimeljskih duh. vaj
Prijave: Peter Pole, tel. 01/470.21.15; N.C. 01/470.21.00 BLED: 6. - 8. april: za osmošolke In srednješolke MORNESE-ITALIJA: 27.4.-1.maj Prijave: s. Ivanka Berčan, tel. 04/574.10.75
ZA ŠTUDENTE, ANIMATORJE
IN MLADE V POKLICIH
KOPRiVNIK: 30.3. -1. april
Prijave: Janez Potočnik, 01/427.30.28, GSM 041/215.711
ZA MOLIVCE ZA DUHOVNE POKLICE
M ČLANE MAŠNE ZVEZE BREZJE: 5.-7. april
Prijave: s. Marinka Bizovičar, 4243Brezje 63; tel. 04/533.88.93 KUREŠČEK: 12.-14. julij VERŽEJ: 27.-29. julij
Prijave za Kurešček m Veržej: Ivan Turk, Marijanišče,
9241 Veržej, tel. 02/588.90.60aH040/533.440 Za vse tri skupine: začetek ob 18.00, sklep s kosilom
RAKOVNIK - PREDSTAVITVENI KONCERT bo v nedeljo 25. marca - v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku ob 15. uri. Najprej bo nedeljska sveta maša, potem pa koncert skupine Sončni žarek, ki bo v živo zapela pesmi z njihove zgoščenke Ko vstaja sonce (gl. str. 14-15).
RAKOVNIK - SREČANJE ZA ORATORIJ 27. april, začetek ob 9.00, sklep ob 16.00 Prijave: Mladinski ceh (Rafo Pinosa), tel. 01/427.71.40
ŽEL9HLJE - SREČANJE DRUŽIN v nedeljo 6. maja in v nedeljo 10. junija od 9.00 do 17.00 Informacije in prijave: Jože Krnc, Želimlje 46,1291 Škofljica;tel. N.C. 01/470.21.OOali01/470.21.02
VERŽEJ - SREČANJE DRUŽIN v nedeljo 13. maja: začetek ob 9.00, sklep ob 16.00 Informacije in prijave: Janez Krnc, tel. 02/588-9060 ali 041/357-640
TRSTE Nil - BLAGOSLOV PRIZIDKA DOIVIA
V	nedeljo 29. aprila bo na Trsteniku ob 17.00 blagoslov prizidka doma za starejše sobrate. Obred bo ob predstojniku slovenskih salžezijancev opravil svetovalec vrhovnega predstojnika salezijancev za srednjo in vzhodno Evropo Albert van Heecke. Vabljeni.
POHORJE - DOMKOV DOM. BLAGOSLOV
V	nedeljo 6. maja bo ob 15. uri romarski shod ob prazniku sv. Dominika Savia v Dominikovem domu na Pohorju. Program: maša ter blagoslov prizidka in kapele sv. Dominika Savia, družabnost. Vabljeni, še posebej mladi in animatorji. Iz Ljubljane bo organiziran avtobusni prevoz (odhod ob 12.00). Prijave v romarski sobi na Rakovniku, tel. 01/427.30.28 ali po e-mailu: janez.potocnik@saive.si. Informacije za dostop: Salezijanci MB, tel. 02/331.13.20
CELJE, SAKLA-PUM: NE VES KAM? PRIDI K NAM! Bi rad končal izobraževanje? Si poiskal primerno zaposlitev? Ali pa bi se rad naučil spretnosti, ki ti bodo koristile v življenju 7 Če si star od 15 do 25 let in nimaš statusa dijaka ali študenta ter nisi nikjer zaposlen, potem se oglasi pri nas v Celju na Kidričevi tri, kjer si na potezi ti. Spoznaj program SKALA-PUM (projektno učenje za mlade), kjer je priložnost za druženje, delo. izobraževanje in zabavo. Tel.. 03/491.50.00in e -mail: Skala-pum@salve. si.
SREČANJA ZA ŠTUDENTE, ANIMATORJE, MLADE V POKLICIH NA RAKOVNIKU
Vsak prvi (oz. drugi) četrtek v mesecu ob 19.30 (v prostorih Salezijanske mladinske pastorale) 5. april, 10. maj, 7. junij
Salezijanska mladinska pastorala
koristi je M tem svetu
• samo rožice. SV. Janez Bosko
ŠTIRI SOLDE ZA PRIDIGO
Besedilo: T. Bosco. Don Bosko, Ljubljana, 1988 Risbe: T. Špendal
Septembra leta 1829 (Janez ima 14 let) je prišel za kaplana v Mu-rialdo Janez Melhior Calosso, duhovnik pri 70-ih letih, ki se je zaradi šibkega zdravja pred leti odpovedal župniji v Bruinu. Bil je častitljiv duhovnik, obtežen z leti in s pastoralno izkušnjo.
Novembra je bil v Buttiglieri misijon. Tudi Janez je šel in tudi don Calosso. Ko se je vračal, je zapazil med ljudmi štirinajstletnega fanta, ki je pešačil čisto sam. »Od kod si, sin moj?«
»Iz Becchijev. Bil sem pri pridigi misijonarjev.« : »Kdo ve, kaj si razumel od vseh tistih latinskih navedkov,« je zmajal s svojo sivo glavo in se nasmehnil. »Menda bi ti tvoja mama naredila primernejšo pridigo.« »Res je, mama mi pogosto lepo zapridiga. Zdi se mi pa, da sem razumel tudi misijonarje.« »No, če mi veš povedati štiri besede od današnje pridige, ti dam štiri solde.« Janez se je mirno ustavil in kaplanu zrecitiral celo pridigo, kakor da bi bral iz knjige. Don Calosso ni pokazal ginjenosti in je vprašal: »Kako ti je ime?«
»Janez Bosko. Oče mi je umrl, ko sem bil še otrok.« »Kakšne šole si opravil?«
»Naučil sem se brati in pisati pri gospodu Lacquu v Caprigliu. Še bi se rad učil, toda moj starejši brat o tem noče slišati, župnika v Castelnuovo in v Buttiglieri pa nimata časa zame.«
»Zakaj bi rad študiral?« »Rad bi postal duhovnik.«
»Povej mami, naj pride k meni v Morialdo. Mogoče ti bom lahko pomagal, čeprav sem star.«
Marjeti, ki je sedela pri mizi v župnišču, je don Calosso dejal: »Vaš sin ima čudovit spomin. Takoj se naj loti učenja, naj ne izgub-^c&A, Ija časa. Star sem že, kar bom zmogel, bom storil.« Mf^T—h?	Zmenila sta se, da se bo Janez učil pri kaplanu, to ni bilo daleč
od Becchijev. Domov bi prihajal samo spat. Ob največjem kmeč-\ c& J	kem delu pa bi pomagal domačim.
_	Janez je na lepem dosegel to, česar ni mogel toliko časa: oče-
tovsko zaupanje, čut odgovornosti, upanje. »Takoj sem se izročil v / \-\h	ro'<e gospoda Calossa,« je zapisal. »Popolnoma sem se mu dal spoz-
I	vtjš? ¿'¿Jf nati, zaupal sem mu vsako besedo, vsako misel. Tedaj sem spoznal,
I	M&rS&i kaj pomeni imeti stalnega vodnika, zvestega duhovnega prijatelja,
j	II	ki ga dotlej nisem imel. Med drugim mi je prepovedal spokorno vajo,
j	IJ j ki ni bila primerna moji starosti. Spodbujal me je k pogosti spovedi
4 'n obhajilu in me naučil, kako naj vsak dan opravim kratko premišljevanje, bolje, nekaj duhovnega branja.«
FRANCESKRABL
IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE RELIGIJE
Kaj je pedagogika religije, kakšen je položaj religiozne vzgoje, katere so njene naloge... Kakšno vlogo ima družina pri vzgoji vesti in kakšen naj bo katehet? Odgovore na ta vprašanja dobite na 176 straneh zanimivega branja. Cena: 1.800 SIT
it ;»f»
na PfEjfca

TV VARUŠKA?
STARI STARŠI: RAZVAJAJO
ALI VZGAJAJO?
Nova videokasta iz videoserije Dragi starši za vse,
ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in mladostnikov. Katere
programe naj otroci (ne) gledajo?
Kako naj ravnajo starši? Kakšno vzgojno vlogo
imajo stari starši pri vzgoji vnukov?
Kaj storiti za uravnotežen odnos staršev
in starih staršev?
Cena: 2.000 SIT
www.salve.si
tel.: 01 427 73 10 p.p. 2404 • 1001 Ljubljana založba • trgovina • priprava za tisk
info@salve
video