Ptštaiaa plačama v gotovimi Sped. im abbon, post. - 11 Gruppo atolilki Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena : Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX - Štev. 4 Gorica - 24. januarja 1957 - Trst izhaja vsak četrtek Boj na življenje in smrt Danes se bije svetovni boj med vero in nevero. Bije pa se predvsem nu papirju, bojišče je časopisje. Tisk je velesila vere in nevere. Dve armadi korakata: ena proti peklu, druga proti nebesom. Obema stoji na čelu tisk. Boj je hud, boj na življenje in smrt. Tega boja se moramo vsi zavedati. Nekateri kristjani se ga ne zavedajo, ker menijo, da zadostuje, če gredo v cerkev. Še manj pa se ga zavedajo oni katoličani, ki naročaio ln podpirajo brezbarvne ali celo . Protikatoliške liste ter vse čitajo, Tar jim pride v roke. Ti pomagajo sovražniku in ogrožajo, dasi neopazno, svojo vero in dušo. Med Slovenci na Primorskem takih ni malo. Tako se s pomočjo brezbožnega in protikatoliškega časopisja širi verska malomarnost in brezverstvo; brezbarvnost, neznačaj-nost, polovičarstvo, verska mlačnost pa vodijo navzdol. »Kdor ni z me-noj. je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.« (Mt 12, 30). Katoličan je ves povsod ali pa ga ni. Mar je dal Kristus svojo postavo le za notranjost cerkve in za zakristijo? Ali more kdo služiti Kristusu in materializmu? »Nihče ne more služiti dvema gospodoma.« (Mt 6, 24). Ako nihče, tudi ti ne, ki čitaš vse, Tar ti v roko pride. Prav odtod, ker so mnogi menili, da morejo sluziti dvema gospodoma, je prišlo do tolike moči brezboštvo. In sad lega brezboštva so bila preganjanja v Mehiki in Španiji in so še povsod, kjer je prišel na oblast komunizem. Obstoj in rast katoliškega tiska odvisi od katoličanov. Kjer ni zavednosti, tam ima lahko delo sovražnik in poplavi dežele s svojim brezbožnim tiskom. Kjer pa vedo. kaj je katoliška zavednost, tam berejo in podpirajo svoje liste in so ponosni, da jih imajo. Nobena žrtev jim ni prevelika. Z žrtvami pomagajo tisku, da ne pride v ekonomske težave, in s tiskom širijo katoliško misel povsod. Že leta 1935 so pisali, da se je v Rusiji tiskalo v 60 jezikih 581 dnevnikov s 25 milijoni naklade. Danes je gotovo to število naraslo. Milijarde so žrtvovali in žrtvujejo za tisk •— proti Bogu. Mi pa se ustrašimo vsake žrtve. Za vsako drugo nepotrebno stvar imamo denar, da bi pa katoliški tisk prišel v katoliško družino in bi pri tem žrtvovali tedensko 30 lir. to je pa vse predrago. In tudi preplašni, preboječi smo. Posmeh soseda, beseda človeka, ki je poln strupa proti Bogu ali pa je celo plačan za svojo propagando proti katoliškemu tisku, nas že spravi iz ravnotežja in se bojimo. Proč s strahom! Katoličani v demokratičnih državah morajo biti junaški in posnemati one, ki gredo v ječo ali na prisilno delo za svoje katoliško prepričanje. V demokratični svobodi, kjer lahko brez vsakega strahu pokažemo svoje prepričanje, ne bodimo zajci. Pij XI. je imenoval širjenje dobrega tisku najvažnejše sodobno a-poslolsko delo. Katoliški tisk je misijonar. Kaj vse bi naredil, oziroma podrl brezbožni tisk, če bi dobrega tiska ne bilo. Vse delo duhovnikov bi podrl. To, kar v cerkvi verniki slišijo, bi izven cerkve zamoril brez-bo zni tisk. Zato hvala Bogu, in hvala tudi vsem tistim, ki skrbijo, da naše ljudstvo ni brez katoliškem lista. Bralec KG Kaj je delal Čuenlaj v Evropi ? Predsednik kitajske komunistične vlade Čuenlaj je bil prejšnji teden v Moskvi, odkoder je šel v Varšavo in Budimpešto, nakar se je spet vrnil v Moskvo. Že zadnjič smo poročali, da je v Moskvi najprej zmolil vero v moskovski komunizem in v vodilno vlogo Sovjetske zveze med komunističnimi državami. Ko je prišel na Poljsko, je ponovil svojo veroizpoved in dopovedoval Poljakom, ki sanjajo o »lastni poti v socializem«, da je komunistični Alah samo eden — oni v Moskvi — in da ne smejo lomiti enotnosti komunističnega tabora. Zdi se. da je sklenil z Gomulko nekakšen kompromis: Go-mulka je moral odobriti krvavo sovjetsko divjanje v Budimpešti, ki ga je prej obsojal, Čuenlaj pa mu je v svojem in moskovskem itnenu dovolil, da lahko nekako po svoje ureja komunizem na Poljskem, če prizna nezmotljivost moskovskih razlagalcev Marksove dogme. Dvojni obraz Pekinga Iz Varšave se je rdeči kitajski veljak odpeljal v Budimpešto, kjer je ob zaščiti sovjetskih tankov dopovedal Madžarom, ki so kot en mož proti Kadarju in rdeči Moskvi, da so storili Sovjeti prav, ko so zahrbtno napadli madžarske borce za svobodo in jih pomendrali. To je bilo baje potrebno za rešitev enotnosti komunističnega tabora. Vprašanje je, kako bo Guerilaj zdaj lahko pogledal v oči Azijcem, ki bi se mo- rali še spominjati, kako jim je ta človek ob vsaki priliki govoril, da imajo pravico do neodvisnosti in da se druge države ne smejo vmešavati v njihove notranje zadeve. V Aziji je govoril eno, v Evropi pa je odobraval drugo — to je Sovjete, ki se krvavo vmešavajo v madžarske notranje zadeve in so uničili madžarsko neodvisnost. Takšen je dvojni obraz komunizma in Pekinga, ker pač komunizem ne priznava nespremenljivih naravnih in božjih zakonov. Kaj je v ozadju Kitajski komunisti niso dali prav Hruščevu že takrat, ko je vrgel Stalina s prestola. Tudi oni imajo svojega Stalina — Maocetunga — ki je še živ in je hotel ostati na prestolu. Poleg tega so Kitajci videli, kako sta po XX. kongresu sovjetskih rdeč-karjev začela propadati komunizem in sovjetski imperij in so zato zahtevali od Moskve, naj takoj preneha z bojem proti Stalinu. To se je tudi zgodilo in zdaj je prišel sam Čuenlaj Hruščevu na pomoč v Evropo, kjer komunizmu najbolj gori pod nogami. Tako skusa satan reševati svoje kraljestvo in ga bo ohranil tako dolgo, dokler mu bo Bog to dopustil, to je, dokler se človeštvo ne ho spreobrnilo. Šele takrat bo konec šibe božje — komunizma — kakor je hilo razodeto že pred leti v Fatimi. Zaman zidajo hišo ... Na Zahodu se ljudje sprašujejo, kaj se godi zadnje čase v Moskvi. Ali bo Hruščev ostal na oblasti? Ali se bo Moskva res vrnila v popolni stalinizem, kar bo spet pomenilo krvavi bič za vse ljudi, ki živijo v komunističnih državah in obnovitev hladne vojne za ves svet ? Na to vprašanje skuša odgovoriti ameriška revija »Life« v zanimivem članku, iz katerega posnemamo naslednje misli: Hruščev je lani razbil Stalina na kosce, letos pa jili skuša zlepiti zopet v celoto. Komunizem se vrača od dveletnega popuščanja k politiki trde roke. Toda Hruščev bo veliko laže rehabilitiral Stalina, kakor samega sebe. Stalin je predstavljal končno dosledno stopnjo v razvoju komunizma. BiJ je hkrati Robe-spierre^ Fomjuier in Napoleon komunizma. Samo on je bil sposoben vladati strahotni sovjetski imperij, ki ga je spremenil v suženjstvo in politični pekel. Svojim dedičem je zapustil velike skrbi, ki so se naj-• bolj pokazale v poljskem in madžarskem uporu. V nekdanjem Stalinovem kraljestvu vre. Za ta položaj pa bodo odgovorni Hruščev in tovariši. dokler ne bodo doumeli, v čem je korenina vsega zla. In to ni en sam človek, Stalin, ampak tisti zgrešeni in kruti življenjski nazor, ki se imenuje komunizem. Šele ko bo Hruščev pokopal ta nazor, bo pokopal tudi Stalina, prej pa ne. Tega srečnega dogodka še ne bomo doživeli letos, čeprav se bliža. V Sovjetski zvezi je gospodarski polom komunizma tako očiten, da so morali odstaviti nekatere veljake, ki so vodili načrtno gospodarstvo, in zmanjšati investicije za težko industrijo, kar se bo v bodočnosti močno poznalo. Toda to so morali storiti zaradi ljudstva, ki zahteva več po- trebščin za široko potrošnjo; manj pa nese tudi Sovjetom trgovina s podložniškinii državami, ki se ne pustijo več tako ropati kakor pod Stalinom. Naraščajoča težnja pod-ložniških držav po večji neodvisnosti pomeni, da dobiva komunizem več središč in nima več enega samega, to je Moskve. Angleški poznavalec kitajskega komunizma Hudson je napisal: V komunističnem taboru ni več jasno, kdo ukazuje in kdo uboga. Stalinovo cesarstvo nima dediča. Ko je na primer Hruščev ob koncu leta hvalil Stalina, je le ponavljal popravke k lastni politiki, ki jih je ukazal Peking. Ubogi Hruščev, zaključuje jedko »Life«. Morda res zato stopnjuje svetovno napetost, da bi ljudje pozabili na njegove napake in bi se tako rešil. Morda bi mu bilo všeč, če bi lahko napolnil sovjetske trgovine s potrebščinami za široko ljudsko potrošnjo in obdal svojo državo vsaj z napol zvestimi komunističnimi državami. Morda je iskreno prepričan, da se bo komunizem lahko postopno in iskreno razvil v nekaj ustaljenega in zakonitega, kakor na primer francoska revolucija. Kljub temu pa ne bo mogel uresničiti svojih sanj. Tega mu namreč ne bosta dovolila ne Stalin v peklu, ne Mao-cetung v Aziji. Zato bo moral z glavo skozi zid in komunizem bo prej ali slej nujno propadel. ji nasprotovali vplivni francoski prostozidarski krogi in Anglež:. Z vsemi silami se je zavzemal zanjo in jo držal pri življenju bclgij-.lv' socialist Spaak. Toda prišel je ponesrečeni britansko-francoski nastop v Egiptu in razmere so se temeljito spremenile. Angleži in Francozi so morali dati prav Adenauerju, Spa-aku in Fanfaniju, da razdeljena Evropa ne bo imela nikdar več odločilne besede v svetovni politiki, kjer danes prevladujeta ameriški in sovjetski orjak, če se ne bo združila. Tako je misel na evropsko združitev oživela in v kratkem bo. tako upamo, šest evropskih držav — Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Belgija. Nizozemska in Luksemburg — podpisalo pogodbi o skupnem evropskem tržišču in Eurato-mu. Skupno tržišče pomeni ustanovitev velikega evropskega trga okrog 200 milijonov ljudi, kjer ne bo več carin in bodo po njem lahko svobodno krožili delo. blago in kapital. Uvajali ga bodo po načrtu v 12 letih, in, če se bo pokazala potreba, celo v 15 letih. To pa zato, da ne bo motenj in kriz v gospodarstvih včlanjenih držav, ki imajo zdaj razne zaščitne carine. Vsaka tri leta bodo zmanjšali carine za približno 10%, tako da bodo na koncu popolnoma odpravljene. Hkrati bodo u-vajali nove skupne • carine za trgovino z državami, ki niso članice evropskega tržišča. To bo nov važen korak na poti k ustvaritvi združene Evrope in važno dopolnilo k atlantskemu zavezništvu. Ker imajo Angleži posebne pogodbe s članicami Britanske državne skupnosti, predlagajo ustvaritev posebnega področja svobodne trgovine, preko katerega bi tudi Anglija sodelovala pri skupnem evropskem tržišču. Seveda ne bo šlo vse gladko, ker bo treba premagati veliko težav, toda zdi se, da je skupna zamisel zmagala in da jo bo mogoče z dobro voljo uresničiti. Evropski trg Euratom m Pokojni De Gasperi, kancjer Adenauer in bivši francoski županji minister Robert Sehuman so bili prvi pobudniki združene Evrope. Kmalu pa je ta misel precej* zamrla, ker so Titov obisk v ZD Newyorški dnevnik »Daily News« protestira proti temu, da bi ameriška vlada povabila na obisk Tita, ker je »nasilnik, ki ni vreden, da bi se pogovarjal s poštenimi ljudmi«. List dalje pravi, da predsedniku Eisenhovverju ne bi koristilo, ee bi stisnil Titu roko, pač pa bi si s tem zapravil simpatije milijonov Amerikancev. Ameriški republikanski senator ‘Alvin O Konski iz države Wisef>nsin pa je izjavil, da namerava odstopiti kot senator, če bo jugoslovanski predsednik prišel v A-meriko na uradno vabilo vlade. Mednarodni odbor socialističnega gibanja za Združeno Evropo je zahteval, naj jugoslovanske oblasti spustijo na svobodo Milovana Djilasa, ki bi mu morali dovoliti, da bi branil svoje zamisli pred jugoslovansko javnostjo. Izidi volitev na Poljskem V nedeljo so imeli na Poljskem volitve, ki so jim povsod po svetu pripisovali velik pomen. Volitve niso bile svobodne, ker je bila dovoljena ena sama lista narodne fronte, a so na njej kandidirali tudi nekateri nekomunisti. Volivci so smeli nekatere neljube, kandidate črtati, ali pa se vzdržati volitev. Kandidata sla bila 702, sedežev v »sejmu«, to je parlamentu, pa je 459. Na enotni listi je bilo 50°o Go-mulkovih komunistov, 25 % kandidatov dveh strank, ki z njimi sodelujeta v narodni fronti. 25% pa nestrankarjev. Izidi volitev so naslednji: komunistična stranka 236 sedežev, kmečka stranka 116 sedežev, demokratska stranka 39 sedežev ter neod- Ob deseti obletnici Slovenske dem. zveze na Goriškem (1017-1957) Dne 18. januarja 1947 se je v Gorici ustanovila Slovenska demokratska zveza. Ob deseti obletnici se vodstvo Slovenske demokratske zveze najprej spominja tistih težkih časov in razmer, ki so dale povod za skupen nastop slovenskih nekomunističnih sil na Goriškem proti strahovladi, ki je slovenskega človeka tlačila, mu odrekala bistvene človečanske pravice in ga poni» žal a na stopnjo sužnja. To strahovlado so brezobzirno in do skrajnosti izvajale združene slovenske in italijanske komunistične sile. Ob tej priliki se vodstvo Slovenske demokratske zveze klanja spominu prve žrtve našega demokratičnega gibanja na Goriškem, soustanovitelja in člana prvega vod-stva, SLAVKA URŠlCA. ki so pam ga na Kobariškem ugrabili, ter soustanovitelja in člana prt'egu vodstva, prerano umrlega POLDETA KEMPERLETA. V desetih letih svojega delovanja je Slovenska demokratska zveza na Goriškem najprej zlomila strahovlado, potem vrnila našemu človeku upan je v svobo v Sv. Križu pri Ljutomeru. Vstopil je med frančiškane in bil posvečen v duhovnika dne 14. julija 1908. Na življenje se je pripravil s temeljitim študijem: v Feldkir-chenu je naredil doktorat iz prirodoslovnih ved, v Ljubljani pa iz modroslovja in bogoslovja. Malo pred prvo svetovno vojno je prišel kot profesor na Kostanjevico pri Gorici, 'kjer so frančiškani imeli svojo višjo gimnazijo. Vojna vihra aa je pregnala v Ljubljano, po vojni pa se je veliko trudil za obnovo težko poškodovan? cerkve in samostana na Kostanjevici. A le kmalu so morali slovenski frančiškani zapustiti Primorsko. Božja Previdnost je a-gilnemu p. Gracijanu poverila razne težke in. zelo odgovorne službe, tako službo magistra klerikov v frančiškanskerfi samostanu pri Materi Milosti v Maribor n in vodilni položaj provineiala slovenskih frančiškanov. Leta 1945 se je skupno z bogoslovci umaknil pred komunisti in ko je poskrbel za svoje drage v Brixnu, se je vr- nil na priljubljeno Kostanjevico in postal profesor v goriskem malem semenišču. Pozneje je odšel v Ameriko in se ustavil v Lemontu, kjer je zdaj umrl. P. Gracijan pa ni posvečal svojih *il in ljubezni samo svojim redovnim bratom in novincem, ampak je na široko odprl svoje srce vsem potrebnim, zlasti slovenskim beguncem. Nihče se ni zaman zatekel k njemu: našel je modre nasvete, bodrilne besede, pa tudi materialno pomoč. Čeprav sam brezdomec je znal vedno najti vire za izdatno pomoč potrebnim v taboriščih v Italiji in Avstriji in za številne pakete v domovino. Njegova dobrota pa se ni omejevala zgolj na materialno pomoč. S koliko hvaležnostjo se ga bodo vedno spominjali premnogi, ki jim je kot ljubeč eče stal ob strani v težkih urah ali jim je z modro besedo pomagal v odločilnih trenutkih življenja. Številne duše so se namreč rade zatekale k. njemu kot spovedniku in duhovnemu vodniku. P. Gracijan je bil zelo priljubljen zaradi izredne šegavosti in duhovitosti, ki ju je ohranil tudi v najtežjih trenutkih življenja prav do smrti. S svojo dobroto in ljubeznivostjo si je pridobil nešteto prijateljev, katerim je dopisoval tudi z bolniške postelje, kot bi jim hotel dokazati, kako so blizu njegovemu očetovskemu srcu. Zato pa je. sporočilo o njegovi smrti zasekalo bolestno rano v marsikatero srce. Naj mu neskončni Bog obilo povrne v svetih nebesih za vse dobro, ki ga je storil. IZ JUGOSLAVIJE Poslušajte prihodnjo nedeljo 27. t. m. v oddaji „Vera in naš tem pogledu! Če bi gobavec in stot- 5as“ razgovor o katoliškem tisku! nik čakala doma in če bi ne pove- ......... dala svojih želja, bi ne bila uslišana. Zveličar nam gotovo zameri našo zanikrnost. Kdor misli, da ,v življenju ne potrebuje Njega, ki je vsem neobhodno potreben, se bridko vara. Tak je naiven' in nespameten. Ne zanemarjajmo Jezusa, ne verskih dolžnosti! Poikažimo Mu našo popolno vdanost: z lepim življenjem, sv. mašo, z molitvijo, z obiski, s pogostim sv. obhajilom, itd. Iz življenja Cerkve : J «# SVETO PISMO V TIBETANSKEM JEZIKU Neka tvrdka v Londonu je s pomočjo švicarskih in nemških tednikov izdelala stroj za tiskanje s tibetanskimi črkami. V kratkem bodo natisnili sveto pismo. PORAST KATOLIČANOV NA FORMOZl Misijonsko delo na Formozi zelo lepo napreduje. .To nam najlepše dokazujejo številke. V zadnjih petih letih je število katoličanov' poraslo od 20.000 na 81.000. Na sveti krst pa se pripravija 60.000 ljudi. TELEFON 50-0-19 NI ZVONIL To je telefon jezuitskega patra na Dunaju, Leppieha. Imenuje se tudi telefon obupanih. Na to številko se lahko obrnejo vsak hip tisti, ki so v skrajni duševni stiski in ki jim nasvet duhovnika more pomagati. Letos za božične praznike in na Silvestrovo se je zgodilo prvič, da telefon obupanih ni zvonil. Predzadnji Silvestrov večer pa se j)* telefon oglasil 148 krat. V 45 primerih so gr. FreermtH. ki vodi tudi radijske katoliške oddaje. Sedaj sestavlja program televizijskih katoliških oddaj. Prve oddaje so vzbudile med gledalci, tudi med nekatoličani, mnogo zanimanja in splošno odobravanje. SPISI KONVERTITA Katoliški pisatelj dr. David Goldstein je pred kratkim izdal v posebni knjigi svoje članke, ki jih je oibjavljal zadnja leta v časopisu bostonske nadškofije. Pisatelj je bil nekdaj navdušen komunist. Po spreobrnjenju pa je postal navdušen borce za krščanstvo s pisateljevanjem in konferencami. SPREOBRNJENJA V ANGLIJI Zadnji čas je opazili precej spreobrnjenj na Angleškem. Bivši pastor Eric Ri-ley je bil pred kratkim .posrečen za duhovnik*. V opatiji DtVfrnside je l>il ^VOSvečeri za duhovnika Philip Jebb, ki je po materini strani nečak znanega angleškega roval zanj sv. mašo zadušnieo. Sv. maši je prisostvoval tudi kardinal Francis Speli-man, ki je tudi opravil po sv. maši pogrebne molitve »za nesmrtno dušo nesmrtnega dirigenta Toscaninija«. Truplo italijanskega dirigenta Toscaninija so začasno pokopali v Nevv Yorku. pozneje pa ga bodo prenesli v Milan, kjer ga bodo položili k večnemu počitku poleg njegove žene Karle, ki je umrla leta 1951 in s katero je Toscanini preživel 54 let svojega življenja. Toscanini je bil v življenju odličen katoličan in odločen demokrat. Kot katoličan je v testamentu naročil, naj mu na mrtvaškem odru polože ob glavi križ. ki ga je imel v svoji delovni sobi; kot demokrat je rajši šel v pregnanstvo, kakor da bi se uklonil Mussolinijevi diktaturi. V JUGOSLAVIJI JE VEDNO VEČ NEOBDELANE ZEMLJE Kmetje v Jugoslaviji vedno bolj izgubljajo veselje, do obdelovanja zemlje. Stiskajo jih previsoki davki, pa tudi s svojimi pridelki ne morejo prosto trgovati. Vsled tega se v Jugoslaviji neobdelana površina veča iz leta v leto. Zvezni izvršni svet je predlagal zakon, po katerem naj bi se kmetu, zadrugam ali državnim zemljiščem odvzela neobdelana zemlja in dala v' najem 'drugim. A menda tudi ta ukrep ne bo dosti pomagal, kajti davki bodo o-stali isti in pravila prodaje tudi. V dokaz, kako se kmetje v Jugoslaviji vedno manj brigajo za svoje kmetije, naj zadofluje dejstvo, da je bilo v gospodar.*:kem letu 1952-1953 353 tisoč hektarjev neobdelane zemlje, v gospodarskem letu 1955-56 ;pa kar 575 tisoč hektarjev. MODERNA MLEKARNA V KOBARIDU V Kobaridu je te dni začela s poskusnim obratovanjem velika in moderna mlekarna, ki je skupno z opremo stala 223 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo v tej mlekarni lahko letno predelali okrog 3 milijone 700 tisoč kg mleka, kolikor ga premore vse Gornje Posočje. Z rednin obratovanjem bo mlekarna začela šele v maju. Kmetom bodo mleko plačevali po 23 din liter, če bo vsebovalo 3,5 odst. tol-šče. Del dobička mlekarne bodo razdelili med živinorejce za pospeševanje živinoreja »NASPROTNO« DELO JUGOSLOVANSKIH MILIČNIKOV Po božičnih praznikih so jugoslovanski miličniki zaposleni s poizvedovanjem, kdo ‘ je bil pri božični polnočnici in kdo ne. Zlasti so pozorni na otroke in grozijo, da bodo starši kaznovani, ker so dovolili mladoletnim otrokom biti v tako poznih urah izven doma. Na zakone se sklicujejo delali za italijansko obveščevalno službo. Preiskava se je začela že lani v novembru. V to afero sta zapleteni italijanski državljanki Elizabeta Milutin. uradnica, in Eleonora Muzzi, gospodinja ter jugoslovanski državljani Mario Prosen, Nada Tončič in Anton Šuperina, nameščenci, ter Mario Bernobič. tehnik. Besede se pozabijo - napisane ostanejo (Pariški župnik Pierre L‘Ermite. ki že nad 60 let sodeluje pri francoskem katoliškem dnevniku »La Croix« (Križ), je popisal, kako je začel sodelovati pri li tu in zakaj toliko časa vztraja. Pri nas ga dobro poznamo po njegovih lepih romanih: Kako sem ubila svojega otroka, Velika prijateljica in drugih). Po ulicah so ponovno sramotili duhovnike; dekleta so prestrašene tiščale gumbe, ko je šel duhovnik mimo. Nič ni koristil učinkovit odgovor duhovnika Garnier-a (na nekem prejšnjem delavskem zborpvunju). Spoznal sem, da potrebujemo kaj drugega. Potrebujemo časopis... To je najboljše orožje... Duhovnikove besede v cerkvi slišijo le spreobrnjenci in verniki. Č.asopis pa pride povsod. Prijatelji ga berejo včasih, nasprotniki vedno... Spominjam se besed Juda Cremiex-ja, ki je na kongresu v Toursu takole dejal: »Nič hP cenite denar... ne službe... ne časti... Če imate časopis, imate moč in vse ostalo!... In čeptav so nas na to opozorili sami naši nasprotniki, nismo imeli skoraj nobenega ljudskega časopisa. Tiskali smo le droben listič, ki je nosil na naslovni strani v pohujšanje mnogih, tudi kristjanov, križ. kat svojo zastavo. Pohujšanje križa na za glav ju časopisa ji* hilo tako bodeče, da so ivrkivne r bla• *ti prosile patra PaillS-ja. naj odstrani birfž. A le za malo časa. Križ je moral p j- staviti nazaj na prejšnje mesto zaradi reakcije mnogih dobrih kristjanov. Ti so razumeli, da je v času skoraj splošnega strahu pred nasprotniki, potrebno, da o-čitno pokažejo svoje prepričanje. Komaj mi je moj župnik dovolil, že sem napisal prvi članek z naslovom: V sodu... Sam sem ga nesel uredniku p. Vincent-n de Paul Bailly. On je skupaj s patrom Pieard-om ustanovil list La Croix. Takoj me je sprejel. Še sedaj ga vidim v tisti majhni sobi, polni različnega papirja. Nataknil si je očala na orlovski nos. si včasih pogladil dolgo belo brado in čital. M(hI branjem je zmajeval z glavo in se smejal. »Ni slabo, ni ravno slabo.a je dejal. »Izpustili bomo nekatere preostre besede in članek bo lahko izšel. V soboto bo natisnjen.« Tedaj sem se hitro ponudil, ni n če bi napisal še kak članek? Toliko stvari imam že v glavi. In potem mi to služi tudi za vajo, ali ne?a »Dobro, prinesite! Bomo videli... Oči-vidno ste še zelo mladi! Pa je v vas že mttogo zrelosti /« Navdušen zaradi lepega sprejema, sem šel peš domov. Štirinajst dni kasneje sem nesel novi članek, v katerem sem pripovedoval zgodbo vinskega trgovca, ki je bil vsak dttn pijan, kako je popil svojo zaiti jo steklenico. Opozoril sem riti nPvarnast alkoholizma. »Kaj ste mi zopet prinesli?« je z< klical urednik, ko me je zagledal. Polagoma sem se navadil in hodil vsako soboto na kosilo v uredništvo lista. Vedno sem bil prijazno sprejet. Pripovedoval sem kakšno dogodivščino iz predmestnega življenja... toda ne vseh. Pri mizi sem srečal mlade ljudi mojih let. ki so bili srečni, da so smeli delati za versko obnovo ljudstva. Vsi smo se navezali na urednika patra Bailly-ja. Tam je nastala tako imenovana »bandn trinajstih«. ki jo je vodil zelo moderen duhovnik Delamaire. ki pa je bil kmalu nato imenovan za škofa. Stalno sodelovanje pri listu je postalo zame luč mojega življenja. Kako lepa sem veseljem ta Černetov napad na dr. Sfiligoja in sploh na slovenski jezik ter odkrito hvali Černeta. Po končanih govorih svetovalcev, so se vršile volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. Angelo Culot. V odboru pa so gg. dr. Polesi, dr. Chientaroli, dr. Marin in Zaretti. Namestnika pa gg. Grigolon in Fabrizio. — Onim. ki se veselijo Černetovega izpada, pa povemo, da so bili mednarodni revolucionarji Kailarjevega kova vedno mrzki Bogu in ljudem, dočim moža. ki se pošteno bori. za si'oje pravice, mora spoštotmti vsak pošten človek. tramvajskih, filobusnih in avtobusnih listkov, cen za vodo, elektriko in gorilni plin. To pa bi bilo nepopularno. Ker o tem odloča občinski svet. bo težko do tega prišlo, ker se ne bo nobena stranka želela volivcem zameriti. V tem primeru bi bila le še ena možnost. Da namreč spet prefektura pošlje komisarja, ki bi odredil zvišanje teh pristojbin, kot se je zgodilo, ko je prefekturni komisar zvišal trošarino. Dolgo je Trst upal. da bo vlada izpolnila obljube, ki jih je dala, ko je v Trstu prevzela oblast iz rok zaveznikov. Na dan sv. Miklavža v lanskem decembru je predsednik vlade sprejel predsednika tržaške trgovske z/bornice, ki je malo prej v javnem govoru opozoril, da je nevarnost, da bi po tržaških ulicah pričela rasti trava. Javnost si je veliko obetala od lega sprejema. Toda predsednik vlade je samo opozoril, da je Trst vključen v dolgoročni Vanonijev gospo-darski načrt, ki zadeva vso državo. Zato je upanje Tržačanov, da bi bili deležni nagic in učinkovite pozornosti vlade v svojih gospodarskih težavah, splavalo po vodi. Tako tudi občina ne more upati, da bi ji država pomagala iz težkih gospodarskih zadreg. Zato bomo morali primanjkljaj kriti sami z višjimi pristojbinami za vodo, elektriko, •jorilni plin in za osebni prevoz. Skrivnost sedanjega trenutka IS e bomo zgrešili, če trdimo, da le ena oseba od tisoč pozna skrivnost sedanjega trenutka. Skortt vsi živimo 59 minut vsake ure v objokoi'anju preteklih srečnih dni. ali pa v upanju na boljšo bodočnost. In vendar preteklost se ne povrne več in vsaka minuta, ki jo izgubimo v neuspešni težnji, da bi zvedeli za prihodnost, je izgubljena za večno. Obstaja samo svet. ki nas obdaja v tem trenutku, obstaja samo trenutek, v katerem živimo. Zato je edini način življenja, sprejeti vsak trenutek kakor edinstveno čudo, ki se nikdar več ne ponovi. In to je v resnici vsak trenutek našega življenja: čudež, ki se več ne povrne. ČKulturni večer posveten vzhodnim bratom Svetovna molitvena osmina je našla tudi letos v Gorici toplo razumevanje. Vsako jutro so se slovenski verniki v lepem šte vilu zbirali v goriški stolnici, kjer so imeli skupno molitev in primerne govore. Še poseben poudarek pa je tej molitveni osmini dal prihod č. g. Stanka Janežiča in dr. Pavla Krajnika iz Rima. Častita duhovnika sta nam pripravila v petek 18. jan. zvečer v Marijinem domti na Plaeuti lepo in nadvse zanimivo predavanje. Č. g. Stanko Janežič nas je 9 svojo čudovito besedo povezal z vzhodnimi brati, katerim se po oibljubah fatimske Gospe vedno bolj bliža dan odrešenja. V drugem delu smo slišali predavanje Č. (ir. Pavla Krajnika o velikem ruskem pisatelju Dostojevskem, zlasti še o njegovem odnosu do socializma. Med odmori so nam elani SKPD recitirali nekaj pesmi, dirigent okteta SKPD pa nam je občuteno lepo zapel pesmi Rdeči sarafan in Večerni zvon. V tretjem delu smo videli na platnu ruske ikone. tPmSBJETB - ODGOVARJAMO PAPEŽEVA POSLANICA NA TRŽAŠKEM RADIU Nekaj se mi ne zdi prav. Ves katoliški svet je poslušal božično poslanico svetega očeta. Vatikanska radijska postaja jo je prenašala v različnih jezikih. Pravijo, da celo v slovenščini. Razne radijske družbe so se povezale z vatikanskim radiem, kakor so poročali listi. RAl je oddajala kar cel govor v originalu. In slovenska postaja v Trstu? Vsaj kar sem jaz slišal, ni trajalo poročilo o papeževem govoru pet minut. Pa tudi ni bilo posebno posrečeno. Iz podanega nisi mogel razumeti smisla dolgega papeževega govora. Ali se vam zdi to prav? Včasih moramo po radiu Trst A poslušati mnogo praznih besed raznih socialističnih voditeljev. Ali ne zasluži sveti oče večje pozornosti? Poslušalec iz Mandrije Upamo, da se bo radijsko vodstvo oziralo tudi na take potrebe slovenskih poslušalcev. Da se niso ozirali zavezniki, je razumljivo. Od RAI pa pričakujemo kaj več. Zvedeli smo, da je Duhovska zveza v Trstu •zaprosila vodstvo RAI, naj bi prenašali slovenski prevod papeževe poslanice in to v zvezi z Vatikansko postajo. Tržaško vodstvo je odgovorilo, da so prošnjo poslali na glavno ravnateljstvo, ker Trst o tem ne more odločati. Ni pa bilo odgovora. Omeniti pa moramo, resnici na ljubo, da so za delni prevod papeževega govora poskrbeli uredniki oddaje Vera in naš čas. Ker je pa na žalost ta oddaja *e vedno kot nekaj, za kar postaja ne skrbi, ampak je to samo prostovoljno, požrtvovalno in brezplačno delo nekaterih duhovnikov, moremo reči, da je nas katoliške Slovence pomanjkljivost tržaškega radia užalostila. Kje dobite ,,Katoliški glas" Za one, ki niso* naročeni na KG. objavljamo seznam krajev, kjer naš list lahko dobi jo: NA TRŽAŠKEM: V Trstu v vseh trafikah; če ga nimajo, izpostavljenega, zahtevajte, naj ga razobt>-sijo. Poleg tega dolbite KG *e v knjigarni Fortunato v ul. Paganini. Ob nedeljah pa se ob slovenskih mašah prodaja na cerkvenih vratih v naslednjih cerkvah : Sv. Anton, Sv. Jakob, Sv. Vincenc, pri salezijancih, dalje v Rojanu, v Skednju, v Barko vi jah. V Žavljah ga dobite v trgovini »Vatovec Marijan. Nato smo v nedeljo 20. januarja v cerkvi sv. Ignacija na Travniku prisostvovali sv. maši v bizantinsko-slovanskem obredu, kar nas je še tesneje povezalo z miselnostjo in globoko vero vzhodnih narodov. Koralno petje je lepo in ubrano izvajal moški kvartet pod vodstvom prof. Mirka Fileja. Revija »cMladtka« Koncem meseca bo izšla nova družinska revija za Tržaško in Goriško: »Mladika«. Revija bo nadaljevanje lanske celovške »Vere in dom«. To leto bo posvetila »Vera in dom« svoje strani predvsem Koroški in življenju Korošcev. »Mladika« pa bo stopila v službo predvsem Primorski in Goriški. »Mladika« bo nadaljevanje tiste »Mladike«, ki je pred vojno prihajala v naše domove. Posebno starejši naši ljudje se je še dobro spominjajo. Opozarjamo vse poverjenike našega katoliškega tiska, da jim bomo poslali v kratkem našo literarno družinsko revijo. Gotovo jo bodo vsi naši ljudje še rajši in z veseljem sprejeli, saj bo povsem naša. Prinašala pa bo tudi poročila * Koroške in o življenju Slovencev, kjer koli žive. Nabirajte naročnike! Naša soseda mi večkrat pripoveduje o spiritističnih sejah, ki se jih udeležuje. Tam baje kličejo mrtve in se z njimi pogovarjajo, pa še druge čudovite stvari da se tam dogajajo. Ali se takih sej udeležuje tudi hudič? Kaj pravi k vsemu temu Cerkev? ❖ Dosti je ljudi, ki se bavijo s spiritizmom. Vedno več. In to, čeprav znanost vedno bolj napreduje. To dejstvo nam po-Itrjmje staro resnico, ki jo ev olueioni -ti nočejo priznati: namreč, da se ni vera razvila iz praznoverja, ampak da se praznoverje razvija in širi tani, kjer vero odklanjajo. Vsi pojavi pri spiritističnih sejah, ki jih vodi »medij« (največkrat ženska), se dajo razložiti popolnoma naravno. Pri vsem tem igrajo odločilno vlogo spretnost, prevara, (pred kratkim je o tem milanski tednik »Epoca« objavil zanimive slike), sugestija prisotnih, tema, (vse se vrši namreč r temi), posebne zmožnosti medija, (telepatija. hipnotizem, branje misli itd.). Ni dokazano, da bi hudič direktno posegal v to zabavo. Nima smisla, ker mu spiritisti pripravljajo veliko veselje tudi brez njega. Duše mrtvih se tudi ne vračajo. Tisti, ki so v nebesih, res nimajo dobička od takih obiskov. Tisti v vicah imajo druge skrbi. Med tistimi, ki so v peklu, in nami, je ptf velik prepad, pravi evangelij. Pa da bi »hodili nazaj« in hi se ljudje z njimi šalili! Cerkev spiritizem odklanja, posebno ker sloni na naukih, ki so zmotni, in ker je škodljiv telesnemu in duhovnemu zdravjii. V kolike neumnosti se človek zaplete in v koliko bajk mora verjeti, če noče ve- Na podeželju pa: v Dolini v trgovini Smotlak, v Bol j,uncu na cerkvenih vratih, pra*v tako tudi v Bazovici, Trebčah, na Opčinah, Proseku, Kontovelu. Repentabru, v Sv. Križu, Nabrežini. KG se nadalje prodaja v Nabrežini v trafiki Marizza Albina, v Devinu v trgovini Gruden, v Zgoniku v trgovini Riolino/ NA GORIŠKEM: V Gorici po vseh trafikah, na podeželju pa: v Tržiču v trafiki Bettella. v Krminu v trafiki Pecorari Mercedes, v Čedadu v knjigarni Muner. V Gorici se prodaja še v stolni cerkvi na cerkvenih vratih, prav tako pri svetem Ignaciju ter v Štandrežu. V NEDELJO ZA KATOLIŠKI TISK. DNE 27. T. M. BO V DOMU BREZMADEŽNE NA PLACUTI OB 16.30 URI Kulturni večer posvečen našemu katoliškemu tisku NA SPOREDU JE POLEG GOVORA PROF. M. SAHA IZ TRSTA TUDI , PETJE OKTETA S.K.P.D. IZ GORICE. FILM IN BOGAT SREC.OLOV. VSTOP PROST. , VABLJENJ! PREBIVALSTVO JUGOSLAVIJE SE MNOŽI V Jugoslaviji se. rodi vsako leto od 45t d» 500 tisoč otrok, umre pa povprečno ni 200 do 290 tisoč oseb. Umrljivost, ki je pred leti znašala 21 na tisoč prebivalcev, je sedaj padla na 12.6. Najmanjša umrljivost je v Črni gori. najmanj otrok pa se rodi v Sloveniji. (Tretji 2ožU Gospodarske težave Trsta rovati v Boga! Lo jze Natečaj za naročnike in poverjenike 1. Kdor dobi pet novih naročnikov, ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1957 v teku meseca januarja, dobi v dar novi molitvenik Kristus Kraljuj ali pa Mohorjeve knjige za prihodnje leto 1958. 2. Med tistimi poverjeniki, kateri naberejo deset ali več naročnikov, ki bodo poravnali celoletno naročnino clo 31. januarju, bomo izžrebali enega, ki bo šel zastonj na skupno romanje Marija Zeli v Avstrijo prihodnje poletje. 3. Med starimi in novimi naročniki, ki poravnajo naročnino do 31. januarja, bomo prav tako izžrebali enega za brezplačno romanje v Maria Zeli. 4. Med dosedanjimi poverjeniki, ki so prejemali po deset ali več izvodov KG, bomo izžrebali enega za romanje kot zgoraj. ;Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 4 Praznik krščanskega bratstva v Trstu V zadnjih letih smo imeli že več skupnih praznikov v veliki eerkvi na Montuzzi. Napolnili do kraja pa smo jo samo enkrat dn to je bilo to nedeljo 20. januarja, ko -smo v največji zbranosti prisostvovali službi božji v vzhodnem obredu v staroslovanskem jeziku. To je bila v povojnih letih v mestu Trstu prva skupna služba božja, ki smo se je slovenski verniki udeležili v tako izredno velikem številu. Velik prezbiterij, zelo primeren oltar, najlepši razgled iz cerkvene ladje in stranskih kapel, vse je v najlepši meri poma- SKUPINA DRUŽBENIC IZ ULICE RISORTA V TRSTU ponovi v nedeljo 27. t. m. igro v 3. dejanjih LJUBEZEN ZMAGUJE v dvorani šolskih sester v Borštu galo, da je slovesna služba božja potekla v splošnem zadovoljstvu vseh prisotnih. Maševal je vsem Tržačanom dobro poznani g. Stanko Janežič, svete obrede je razlagal g. dr. Krajnik. Gospoda sta prišla iz Rima, kjer študirata v ruskem zavodu in se po veliki zamisli sv. očeta skupno z mnogimi drugimi pripravljata na apostolsko delovanje v vzhodni eerkvi. Velik delež za tako velik uspeh celotne služibe božje imajo *a£i fantje in mladi možje pevci, ki • so pod vodstvom Draga Žerjala krasno izvajali staroslovanske pesmi. Pevci so bili v glavnem iz Boljunca, Doline in Bazovice. IzTeden je vtis, ki ga napravi na vsakega tržaškega katoličana služba božja v slovanskem jeziku in starem bizantinskem •bredu. Toda na obred bomo kmalu pozabili. pozabili pa ne borno tako kmalu krasnih govorov, ki smo jih v teh dneh slišali iz ust naših rimskih gostov. Gospoda sta imela več lepo pripravljenih govorov: najprej v soboto zvečer pred dijaško nladino v Slov. kulturnem klubu, v nedeljo na radiu, v cerkvi na Montuzzi in po končani službi božji pri akademiji, ki sta jo v glavnem sama vodila in izpeljala. Tudi dvorana Mar. doma je bila polna "hvaležnih poslušalcev in samo škoda, da aismo mogli dobiti večje dvorane za to izredno slovesnost. Dobremu Bogu smo hvaležni za ta velik in lep praznik, ko smo slovenski verniki v Trstu prvič prisostvovali taki izredni službi božji. Doživeli smo velik praznik krščanskega bratstva in vesoljnosti katoliške Cerkve. Veliko zadevo zedinjenja z vsemi vzhodnimi ločenimi kristjani izročamo Materi božji. Mnogi smo dobili za spomin v eerkvi krasno podobico ru^ke Bogorodice. Na podobici je .zapisana naša skupna, velika želja, prošnja: Sveta božja Porodnica, bodi nam edinosti Srednica! Radijske in televizijske naročnine Dne 31. januarja poteče rok za naročnino na radijske in televizijske sprejemnike za tekoče leto 1957. Kdor ni še poravnal, naj pohiti. Prebeneg Nebeški varuh lepe tržaške vasice Prebeneg, ki se razgleduje pod Socerbom na vse strani neba, je sveti Anton Puščavnik. To nedeljo smo imeli vaško opasilo. Zelo verjetno je prebeneška podružna cerkev med vsemi podružnicami na Tržaškem naj-lepša, zlasti sedaj, ko je vsa prenovljena in lepo urejena. Za to opasilo smo pozlatili mašni kelih; zelo dobro in potrebno bi bilo nabaviti velike tapete za vernike, ker je cerkev mrzla in se služba božja precej redno vrši. Drugaee pa je Prebeneg ves nov in je samo velika škoda, da je takoj za vasjo državna meja, sioer bi ves Trst prihajal skozi Prebeneg na bližnji Socerb, ki je sedaj v Jugoslaviji. Kljub temu pa je tudi s Prebenega zelo lep razgled in nikomur ne bo žal. če kdaj zavije na izlet na ta vzhodni rob našega ozemlja. SLOVENSKI ODER IZ TRSTA priredi v nedeljo 27. januarja ob 16.30 uri v dvorani na KONTOVELU Linhartovo: ŽUPANOVO MICKO Če se hočete zabavati, pridite v nedeljo na Kontovel. Za goriškega župana ponovno izvoljen dr. Bernardis V' sredo dne 15. jan. je prvič po volitvah zasedal mestni goriški svet. To je privabilo v mestno dvorano precejšnje število Goričanov, ki so prisostvovali prvi seji in izvolitvi goriškega župana. Sejo je vodil 'župan dr. Bernardis. ki se je v svojem pozdravnem govoru spomnil tudi slovenskega svetovalca Karla Birse ter mu želel skorajšnje okrevanje. Povedal je nadalje, da je imel prejšnji odbor v svojem štiri-. letnem obdobju 90 sej. Po izvolitvi skru-tinatorjev Candussija, Corsija in Pedronija je sledila volitev župana. Od 39 oddanih glasov je prejel dr. Bernardis 27 in bil tako že v tretje izvoljen za goriškega župana. Dr. Bernardis se je zahvalil za iz- kazano mu zaupanje ter izjavil, da se bo še naprej trudil skupno z odborom za dobrobit goriškega mesta. O deželni avtonomiji je dejal, da ni ne zanjo ne proti njej, ponovno pa je poudaril, kar je že rekel ob obisku predsednika Gronchija v našem mestu, da mora postati Gorica most zbližan ja med sosedi. V upravni odbor so izvolili še šest odbornikov in dva namestnika. Vsi so demokristjani. — Jami je Naše lepe slovenske pesmi pa res človeka poživijo. To smo doživeli pri nas ob cerkvenem koncertu na praznik sv. Družine v naši farni cerkvici. Doberdobski in naši cerkveni pevci so ponovili božične pesmi, ki so jih peli skupaj z drugimi pri božičnem koncertu v Gorici. Po nagovoru našega gospoda župnika nam je č. g. prof. Filej pojasnil vrednost in lepoto naše pesmi. Tako smo vsi navdušeni zaključili božične praznike, hvaležni našim duhovnikom za vse duhovne užitke, ki smo jih bili deležni ob tem koncertu. Doberdob V zadnji številki smo poročali, da je dramski odsek SKPD Števerjan v nedeljo 13. jan. nastopil v Doberdobu. Naš sotrud-nik M. F. nam je o tem nastopu poslal poročilo, ki ga danes objavljamo. Čeprav je bilo precej mrzlo vreme, so domačini in okoličani prihiteli v lepem številu k prireditvi. Slišali smo. da bi bilo Še več udeležbe pri prireditvi, če bi bila izbrana bolj primerna ura. Kaže torej, da bi ob drugi priliki morali tudi to upoštevati. Med poslušalci, ki so bili v dvorani, si opazil hvalevredno mladino iz Jamelj ter predstavnike katoliške prosvete iz Gorice. Požrtvovalni igralci iz Steverjana so se dobro odrezali s težko Jalnovo dramo. Če primerjamo tretji nastop dramske skupine SKPD iz Števerjana prvi naisitop je bil v oktobru, drugi na Štefanovo v Gorici —-z obema prejšnjima, z veseljem ugotavljamo, da se Števerjanci vsakokrat bolje o-drežejo. Videli smo, da so jim nastopi na odru učinkovita šola, ki prinaša vidne in vedno boljše uspehe. Opazili smo pri izvajanju že bolj jasne karakterne like igralcev. Beseda jim je tekla bolj zlita, fonetično izboljšana; le tu pa tam je bila pretiha ali si slišal kakšen prizvok domačega narečja, ki se ga bodo neumorni igralci brez težJtoc gotovo otresli. Tudi tempo raznih napetih momentov igre je dobro učinkoval. Takim momentom mora režija posvetiti najstrožjo pažnjo, da doseže učinkovitejše efekte zapletljaja in raz-pletljaja drame same. Le tako bo občinstvo doumelo še z večjim razumevanjem vso lepoto in umetniško zamisel dramaturga. Igralci sami, moramo priznati, .so bili posrečeno izbrani ter so prepričevalno igrali. Nekateri bolj, drugi manj, ali vsi pozitivno. Če si prisluhnil pogovoru poslušalcev, si slišal, kako so hvalili igralce in tudi zatrjevali, da so ti fantje in dekleta že gotovo prej nastopali na odru, ker so se tako sproščeno kretali, česar navadno ne zaslediš pri igralcih, ki prvič nastopajo na odru. Ne bom se. spuščal k podrobnemu ocenjevanju posameznih oseb, 'ki so zasedale važne ali manj važne vloge. Tako natančno operacijo naj izvede režiser v prijateljskem pomenu s svojimi igralci v domačem krogu. Eno važno dejstvo pa moram poudariti v svojem imenu in v imenu poslušalcev: Jalnova drama »Srenja«, ki so jo uprizorili Števerjanci, je vsem poslušalcem ugajala. Zato smo Števerjancem hvaležni za urice lepega užitka, ki so nam ga nudili. Požrtvovalnemu režiserju č. g. H il ari ju Cotiču, ki je bil kos tej težki nalogi, bodisi da je tako lepo pripravil igralce, bodisi da je prikazal pravi ambient na odru s primerno kuliserijo, ter dramskemu odseku SKPD iz Števerjana izrekamo iz srca naše čestitke. ^ p Novi vodovodi v Krminu Pred štirinajstimi dnevi so dokončali vodovod na Plešivo, ik Sv. Subidi in .v Nova-le. Za to tako potrebno napeljavo gre velika zahvala in zasluga občinskem« sveto-vleu g. Ivanu Kurtinu, ki je zastavil ves svoj vpliv, da je krminski občinski svet zadevni ~jklep sprejel in izvedel. Iz Beneške Slovenije Z veseljem smo brali v KG, da je beneška Slovenka Marija Krpan iz Pacuha v dreški župniji, dočakala v Bukovici pri Gorici 103. letnico svojega življenja. A povedati moramo, da je pred par leti umrla v Kompolju pri Čedadu Marija Juretič iz Mersina stara 102 leti in v Klen ju pri Šempetru je letos stopil v 102. leto starosti kmet Jožef Jušič, tako zdrav, da je na Božič »šel na ufar« in je glasno pel našo božično pesem »Te dan je vsega veselja«. Je pa pri nas tudi več beneških Slovencev, ki pri 95.-98. letih še pridno delajo na polju. Spominjajo nas na to, kar je v 17. stol. zapisal o Slovencih ob Nadiži videmski zgodovinar E. Palladio: »Sclavi pro-priam haibent linguam IlHcorum cognatam, corpora procera, laboribus assucta, quae sola ferme seneetus dissolvit.« (Slovenci imajo svoj jezik, soroden ilirskemu (slovenskemu), vitka telesa, na delo navajena, ki jih skoraj samo starost uniči). Dandanes je pa le malo beneških Slovencev, ki nas spominjajo na te zlate čase, ko so ljudje umirali le od starosti, in bi zgodovinar Palladio vse drugače ,pisal o njih. RAZNO ZAROKA KRALJEVIČA TOMISLAVA Preteikli teden so v Londonu uradno objavili zaroko bivšega jugoslovan ke.ia kraljeviča Tomislava, drugorojenea pokojnega kralja Aleksandra I., z badensko princezinjo Marjeto. Princezinja Marjeta je hči badenskega mejnega grofa ter nečakinja vojvode Filipa Edinburškega, moža angleške kraljice Elizabete. TELEVIZIJA ŠTEVILKA 2. V preteklih dneh se je ustanovil v Milanu finančni odbor z začetnim kapitalom 100 milijonov lir z namenom, da bi stopil v konkurenco z državno radijsko družbo RAI-TV, in ustanovil tako svoje lastne radijske in televizijske oddaje št. 2. Odbor, ki je sestavljen iz velikih industrijcev, političnih mož, igralcev in režiserjev, je že prosil milansko ustanovo »Umanitaria«, da bi za njihovo osebje ustanovili posebne pripravljalne tečaje. To bi bil vsekakor le prvi korak. Odbor bo imel vse težje naloge, ko bo vložil prošnjo, naj vlada razveljavi državni mono;pol sedanje RAI-TV. ki uradno pripada državi, a jo dejansko upravljajo kakor kako zasebno ustanovo. Milanski novi odbor RAI-TV št. 2 je mnenja, da bo država lahko ugodila njihovi prošnji, ker je sedanji monopol na radij- OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°-o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik . Tiska tiskarna Budin v Gorici ske oddaje brez konstitueionalne podlage. Tudi v Veliki Britaniji so pred mcseei ustanovili se drugo radijsko družbo, ki danes že deluje z najboljšim uspehom. Radio Trst A Nedelja, 27. L: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Vera in naš čas. 12.00 Oddaja za najmlajše. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Slovenski zbori. — 20.30 Rossini: VILJEM TELL - 1 in 2 dejanje. 28. jan.: 12.55 Poje ibgsist Danilo Merlak. 17.50 Arnič: Koneert za violino in orkester. 19.15 Radijska univerza. 20.30 Klavirski duo: Ve rganti-Franz. — 21.45 Slovenske balade. 22.00 Rossini: VILJEM TELL - 3 in 4 dejanje. 29. jan.: 13.30 Glasba po željah. 18.55 Slovenski samospevi. — 19.15 Zdravniški vedež. - 21.00 Mirko Javornik: POTNI LIST, drama v enem dejanju. 30. jan.: 12.55 Jugoslovanski motivi. 18.30 Pisani balončki. 18.40 Koneert violinista Karla Sancina. 21.00 Obletnica tedna. - 22.15 Beethoven: Simfonija št. 4. 31. jan.: 19.15 šola in dom. 21.00 Dramatizirana zgodba, nato Priljubljene melodije. — 22.15 Mozart: Simfonija št. 35-—- 23.00 Gavote in menueti. Petek, 1. febr.: 13.30 Glasba po željah. 18.40 Koncert pianistke Damijane Bratuš. 19.15 Radijska univerza. — 21.06 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.09 Iz svetovne književnosti in umetnosti. 22.15 R. Strauss: Sonata za čelo in klavir. 2. febr.: 12.55 Jugoslovanski motivi. 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti. - 19.15 Sestanek s poslušalkami. 21.OS Teden v Italiji. - 21.15 J. Strauss: NETOPIR, opereta v 3 dejanjih. DAROVI ZA SLOVENSKO S1ROTIŠČE: N. N. in N. N. za kruh sv. Antona 4000: S. B. - Rim 2500; N. N. - Gorica 2000; N. N. - Gorica 12.000; N. N. v počastitev spomina Marije Podgornikove 1000: bližnji sorodniki f Marije Podgornikove v počastitev njenega spomina 1000; F. B. 1000; N. N. 850 Ur. Vsem najtoplejša zahvala! Bog povrni.' ZA MARIJANISCE: N. N. iz Trsta 1050,-N. N. iz Trsta 3000: N. N. iz Trsta1 o'b ivr."- jemu prve pokojnine daruje 7000 lir ea nekega gojenca v Marijanišču in 6.700 lir v druge dobre namene; ga. Grgič Angela. Fernetič 1000; N. N. Trst 4 amer. dolar j n (2500 lir); g. Pavletič, Dolina 1000; g. Sosič Vincenc, Opčine 500; N. N., Opčine 500: N. N.. Rojan 1000 lir. Vsem dobrotnikom Bog povrni, tudi po molitvi, ki se v ta namen opravlja v zavodu! ZA SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE: G. M. 3000; S. B. 2500 lir. Bo 'g povrni i' Slovenski javnosti sporočamo žalostno vest, da je dne 16. jan. 1957 v Lem on tu v Združenih državah po dolgi bolezni, ki jo je z izredno potrpežljivostjo prenašal, v Gospodu zaspal . preč. g. p. Gracijan dr. Heric bivši frančiškanski provineial. Priporočamo blagega pokojnika v molitev vsem, ki so ga poznali in bili deležni njegove očetovske ljubezni. Plačilo mu bodi življenje v Bogu! Neapeljski dečki in njihov poglavar Neradi so sc seugnizi spravili na delo, da ■»mašijo luknje v .strehi in da odstranijo nakopičene ruševine. Pa ljubezen do lastnega varnega kotička je zmagala in v kratkem času so delo izvršili. Iznajdljivi Ve.suvio je prinesel še slam-•jaeo in odejo. To je bil že pravi luksus, — v nasprotju s -kun j iškimi načeli. Malo po malem pa so vsi seugnizi sledili njegovemu zgledu. Končno je Ve.suvio privlekel »e štedilnik in hrano, o kateri so seugnizi .mislili, da je nakradena. Sedaj so seugnizi uživali boljšo in tečnejšo hrano. Vesuvio jo kmalu začel opažati na tovariših razne spremembe. N. pr.: novo bivališče so pogosto nazivali »Dom«, z ulice •o se vračali hitreje, r medse-bojnem občevanju ni bilo več toliko robatosti. Borelli je menil, da je prišel trenutek, da jim odkrije svoj pravi poklic. Naslednji večer se jim predstavi v talarju. Za trenutek so vsi utihnili, takoj nato pa ga pozdravi zbor zvonkih glasov in smeha: »Glej, glej, Vrsu v i o se je našemil za duhovnika!« Neki deček je celo protestiral: »Ti, Vesuvio, me poznaš, da nisem veren; a rečem ti, da si tega ne bi smel dovoliti, to je skrunitev!« Oče Borelli pa pravi: »Glej, sinko, dokažem ti, da sem res duhovniki. Poglej to sliko! Tukaj sem slikan skupaj z drugimi duhovniki.« Slika je romala iz roke v roko osuplih seugnizev. Oče Borelli je lovil sapo, kaj bo. Tedaj stopi naprej 15-leten fant, vzame v svoje roke duhovnikovo roko in reče: »Potemtakem te bomo imenovali don Vesuvio. Saj ostaneš še naprej pri na«, kaj ne?« Oče Borelli je imel solzne oči: »Da, da, z vami ostanem. Ta hiša se bo imenovala: »Dom za aeugnize«. Oče Borelli si je izposodil osla in voziček ter iprosjačil po mestu staro pohištvo. Radodarni Napolitanei so mu velikodušno darovali, kar je potreboval. Ena stvar pa ga je mučila; ali se mu bo namreč posrečilo pridržati te divje fante. Ni mogel zanje uporabljali metode, ki se je poslužujejo drugi zavodi. Tudi jih ni mogel kar na lepem odtrgati od ulice, na katero so bili kakor prirasli. Groza jih je stresala že ob sami misli, da bi se morali sedaj učiti in delati. Pa slikoviti žargon očeta Borellija je tudi to pot zmagal. Dopovedal jim je, da jim bo nova izobrazba na vso moč koristila pri izvedbi njihovih bodisi poštenih ali nepoštenih poslov. Nemalo težav je imel oče Borelli pri šolskih olblaisteh. Na vse načine so se otepali predloga očeta Borellija, da bi zloglasni seugnizi obiskovali šolo. Končno so 12 najmlajših sprejeli in porazdelili med razne oddaljene šole, da jih je bilo teže spoznati in da se prepreči tvorba novih skupin. Seveda tudi notranji upor ni izostal. 13-letni deček s pridevkom »La Mano« zaradi svoje izredni; žeparske spretnosti, se predstavi očetu Borelliju in mu reče bojevito: »Vrnem se na ulico. V šoli me ne marajo.« Več drugih dečkov mu na te besede z o-dobravanjem pritrjuje. »Prav,« odgovori duhovnik, »stori kakor ti drago. Vsi se lahko vrnete na ulico. In hišo bomo kar zaprli. Vidim, da se je Don Ve.suvio varal nad zaupanjem, ki je vezalo nas seugni-ze.« Obrnil jim je hrbet in odšel. Že po par minutah je 'bilo upora konec. »La Mano« je danes priden mehaniški vajenec. Vsi seugnizi so bistre glave, pravi don Vesuvio, nekateri tudi zelo bistri. Ne bi sicer mogli preživeti življenja ulice. Treba je le njihove zmožnosti in energijo prav usmeriti. Težko se seugnizo otrese zakoreninjeriih navad. Trgovski vajenec vpraša nekoč očeta Borellija; »Don Vesuvio, ali -mem kaj »postrgati« v trgovini?« Oče Borelli mu položi roke na rame in mu pogleda v oči: »Ko bi ti vzel tudi eno samo šivanko, bom primoran povedati to tvojemu gospodarju. Zapreti bi moral naš »Dom«, ker 'bi ne bilo več dela za nobenega naših fantov. Si zadovoljen?« »Ne, ne, don Vesuvio, ne bom kradel!« Isti fant je danes že pomočnik in uživa popolno zaupanje svojega gospodarja. Don Vesuvio si je preskrbel pomočnika duhovnika Spada. Skupno sta v Domu diplomirala že 3000 seugnizev. Prevzgoja se pri vsakem sicer ne iposreči: na štirih primerih pa se trije kar najbolje obnesejo. Dom za seugnizi- sprejme naenkrat do 80 fantov. Do 14. leta morajo obiskovati šolo, potem jim oče Borelli preskrbi zaposlitev v raznih obrtili. Zaslužek razdeli- jo na tri dele: en del gre za izdatke Doma, drugega vpiše oee Borelli v fantovo hranilno knjižico in tretjega smejo uporabiti kakor sami hočejo. Veliko je povpraševanje po fantih očeta Borellija. Neki trgovec, ki jih je že precej sprejel v svojo službo, pravi, da so to najboljši in najbolj pošteni fantje. V Domu vlada eno samo neizprosno pravilo: vsi dečki morajo biti doma (v zavodu) pred 9. uro. Opomin se daje samo enkrat. Ob drugem opominu mora kršilec zapustiti Dom na licu mesta. »Več ne morem od njih zahtevati,« pravi don Vesuvio, »pa tudi ni potrebno. Sami pridejo do spoznanja, da je bolje nosili čevlje, kakor hoditi bos; da je čista srajca lepša od u-mazane in dobra hrana boljša od ostankov. Želja po izboljšanju prej ali slej prevlada in zmaga.« V gradbi imajo novo hišo, pa so delo prekinili zaradi pomanjkanja denarja. A don Vesuvio ni v skrbeh! Navdušeni izraz na obrazih njegovih fantov priča, da bo don Vesuvio dosegel svoj cilj. Tedaj ho hiša sprejela in rešila še stotine izgubljenih deekor neapeljskega velemesta.