46. številka
V Ljubljani, dne 17. novembra 1917
IV. leto,
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1'30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inseratiz enostolpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dva kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. —Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
Po sklepu seje zaupnikov strokovnih organizacij dne 28. oktobra 1.1. sklicuj t mo na 26, decembra 1917.
zveze delavskih društev Kranjske, Štajerske, Koroške, itd.
DNEVNI RED:
1. Blagajniško poročilo;
2. Situacijsko poročilo;
3. Volitev načelstva in nadzorstva;
4. Sklepanje o načinu nabave potrebnih pripomočkov;
5. Razno.
§ 10. Zveznih pravil se glasi: Za vsakih 100 članov pošlje podružnica po enega delegatov na zborovanje.
Vse podružnice pozivamo, da takoj izvolijo delegate, ter njih imena naznanijo zvezi (tajniku s. Viktor Zore, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/1.)
Delavska jfenjiika.
V	Avstriji imamo še vedno uvedeno delavsko knjižico, ki so jo drugod že zdavnaj odpravili. Kako neprimerna je ta odredba, nam potrjujejo zlasti številne obravnave pred obrtnim sodiščem, ker skušajo podjetniki vedno in vedno izvajati z njim kakršne koli preši je na deiavce. Ne le, da služi delavska knjižica kot beiežnica za razne znake, seveda tajne, s katerimi očrnijo podjetniki delavca in vodijo zlasti tam, kjer je podjetniška organizacija bolje izvedena s pomočjo delavskih knjižic takozvano „črno listo", marveč tudi o mnogih drugih primerih zlasti radi pridržujejo knjižico in povzročajo delavcu često škodo in ga obirajo v svobodnem boju za njegovo eksistenco.
Nedavno je hotel podjetnik obdržati delavsko knjižico, ker je delavec izgubil denar in si je podjetnik skušal z pridržanjem knjige zagotoviti povrnitev izgubljenega zneska. Obrtno sodišče pa je priznalo delavcu odškodnino zaradi zadržanja delavske knjižice in jo utemeljilo z naslebnimi razlogi,
Delavcu gre zaradi zadržane delavske knjižice odškodnina, ker mora toženec po pravilno razrešenem delovnem razmerju po zakonu kn:ižico izročiti delavcu. Če tudi se dne 4. maja ni prenehalo končno delavno razmerje, marveč je bilo nadaljevanje odvisno od takojšnjega povratna, je bilo razrešeno tistega dne, ko je tožitelj zahteval knjižico, z njegovim izstopom. Naziranje toženca, da sme knjižico obrzati kot kavcijo do polnega povračila svojega zahtevka, je po naravi delovnega
nakaza očividno nepravo in bi imelo za posledico, da bi zaradi povračila takih zahtevkov delavec ne rnogel sprejeti dela in bi bil z rodovino vred prepuščen bedi in tako bi mu res bilo trajno nemogoče odplačati dolg.
Drugi podjetnik pa je sicer hotel izročiti delavsko knjižico, a obenem je zahteval potrdilo na zadnji strani tovarniškega reda. Delavec tega potrdila ni hote! dati na tovarniškem redu, marveč le na posebnem listku. Podjetnik mu je vzel zopet knjižico ter jo je založil pri sodniji. Na tožbo delavčevo je bil obsojen v povrnitev škode, ki jo je imel delavec. Utemeljitev razsodbe je naslednje vsebine:
V	§ 80 e obrtnega reda je izrečena dolžnost obrtnika, da sprejme ob vstopu delavca knjižico v hrambo, jo na 'uradno zahtevo predloži in po redni razrešitvi delovnega razmerja delavcu zopet izroči, to, je javno-pravni, obrtnopolicijski predpis. Čeprav se lahko z zasebnopravnega stališča presoja z oddajo delavske knjižice v varstvo ustvarjeno pravno razmerje po analogiji določb o hrambeni pogodbi (plenarna razsodba najvišiega sodnega dvora z dne 9 novembra 1904), se vendar ne nanašajo vse na hranbeno pogodbo se nahajajoče določbe zasebnega prava tudi na to pravno razmerje. Omenjena plenarna razsodba nagiaša, da se ne more nanašati na § 962 obe. drž. zakona, ker delavec pred svojim izstopom ne sme zahtevati delavske knjižice, dopušča pa, da se založi po § 1425 obč. drž. zak. pred sodiščem.
Sodišče se je pridružilo temu pravnemu naziranju, da v zmislu § 1425 upravičena založitev knjižice pri sodniji, če to pove delavcu obenem, oprošča delodajalca dolžnosti, da bi vrnil delavcu knjižico, toda priznalo je, da se ta izročitev ni izvršila pravnoveljavno.
Na podlagi izpovedb prič, ki jih je navedel toženec, je razvidno, da je uradnik toženca zahteval knjižico, ki jo je delavcu že dal nazaj, in delavec mu jo je tudi dal. Ali je delavec odklonil potrdilo prejema na predloženem obrazcu ali sploh vsakršno potrdilo ni važno, zakaj če bi moral dati tako potrdilo v zmislu § 1426 o'oč. drž. zak. v tem slučaju, se sme ta zahtevati šele po plačilu („od zadovoljenega") ne pa obdržati delavsko knjižico kot za stavo za od-rečeno potrdilo, Knjižico mora delodajalec v zmislu § 80 e obrtnega reda ob redno razrešenem delovnem razmerju delavcu vsekakor izročiti, ker sicer nastopi odškodninska dolžnost za obrtnika po § 80 g o-brtnega reda. Ker je uradnik tožene firme hotel izročiti knjižico le proti potrdilu, in je hotel izvršiti s tem dolžnost firme pod nedopustnim pogojem, je tožitelj odklonil sprejem opravičeno in založitev pri sodniji se je izvršila brez pravno utemeljenega vzroka. Tožena firma torej zaraditega ni bila oproščena dolžnosti, vrniti knjižico in mora trpeti tudi posledice te zamude.
Spomni se podpornega sklada!
Mirovna manifestacija dunajskega proletariata.
Dunajski sodrugi in sodružice so priredili v nedeljo dopoldne ob 10. velik mirovni shod v veliki dvorani Koncertnega doma. Manifestacije se je udeležilo več nego 50.000 ljudi. Zborovalci so prihajali iz posameznih okrajev z zastavami in napisi: „Hočemo mir!" „Proč z vojnimi hujskači!" itd.
Sodrugi Viktor Adler, Franc Domes, Viljem Ellenbogen, Karl Renner, Karl Seitz in Poppova so govorili in razložili, da je dozorel mednarodni položaj tako daleč, da je mir mogoč. Z velikanskim odobravanjem je bila sprejeta naslednja
resolucija:
Dunajsko delavstvo, zbrano da izrazi svojo vročo željo za konec vojne, izjavlja: Svetovno politični dogodki zadnjih tednov so podrli vse ovire, ki so bile na potu mirovnim pogajanjem. Splošno se spoznava, da vojaška sredstva ne morejo odločili vojne. Dolžnost vlad je, da jasno in nedvomno določijo svoje vojne cilje ter ustvarijo podlago za dosego trajnega miru
V	trenotku, ko so petrograški delavci in vojaki iztrgali oblast izdajniški buržvaziji, ko so prevzeli vlado ter svetu vnovič predložili mirovno ponudbo ruskega ljudstva, ponudbo brez aneksij in brez odškodnin, pošilja dunajsko delavstvo tople pozdrave petrograškemu delavstvu. Zmago petrogra-ških delavcev pozdravljamo kot začetek nove dobe v osvobojevalnem boju mednarodnega proletariata. Zmaga proletarske mirovne volje nam daje upanje, da se bo skupnemu stremljenju delavcev vseh dežel končno posrečilo, napraviti konec krvavi moritvi. Obljubimo, da se bomo v naši državi neustrašeno dalje borili za dokončanje vojne, po skorajšnjem demokratičnem, življen-skim potrebam vseh narodov odgovarjajočem miru.
Prepričani smo, da se doseže konec vojne, če Nemčija in Avstro-Ogrska poda-sta roko jima nasproti prihajajoči ruski demokratizaciji. Vsak kakršenkoli vladni načrt, ki bi preprečil ali oviral sklep miru odklanjamo odločno in brezpogojno. Avstro-ogrsko vlado pozivljemo, da sporazumno z zveznimi vladami sovražne države takoj povabijo k mirovnim pogajanjem ter da jim v tem povabilu izrecno in nedvoumno povedo:
1. Da centralne države ne streme po osvojitvi sovražnega ozemlja in da ne zahtevajo nikakih vojnih odškodnin.
2. Da centralne države nečejo anektirati Belgije, Srbije, Romunije, Poljske, Li-tavske in Kurske in da jih tudi ne nameravajo politično sebi pripojiti, niti jih obdržati v gospodarski ali vojaški odvisnosti.
3. Da hočejo centralne države mirovnemu kongresu predložiti konkretne predloge o uredbi mednarodnega prava, o mednarodnem razoroženju in o rešitvi vseh mednarodnih sporov po obligatoričnem razsodišču.
4. Da vlade centralnih držav priznajo v Rusiji sedaj faktično obstoječo javno oblast ter jej ravno tako kakor vsem vojujo-čim se državam v svrho mirovnih pogajanj ponudijo premirje.
Shcd si je svest, da s terni zahtevami ustreza želji vseh narodov avstro-ogrslce monarhije in da ostane vojna gonja posameznih kapitalističnih in neznatnih nacionalističnih skupin spričo splošne želje po miru v naši državi brez vsakega vpliva.
w§3ra$anj@ y po-sSaasfei zbornici.
V	petek dne 9. t. m. je bila seja državnega	zbora	zelo razburljiva.	Stala je pod	vtisom	poljskega	vprašanja.	Se-
dem interpelacij glede tega vprašanja je bilo vloženih. Tako interpelacija Ukrajincev, Jugoslovanov, Čehov, sccijalnih demokratov, dunajskih svobodomiselnih, Romunov in ukrajinskih socijalnih demokratov. Vršili sta se dve konferenci načelnikov strank ter je bilo sklenjeno, da se poljsko vprašanje obravnava v tej seji do konca. Nekoliko se je razburjenje poleglo, ko se je izvedelo, da o polj.	vprašanju še ni	padla končna
odločitev"	O polj.	vprašanju	prinašamo	na
drugem mestu tako obširna poročila, da bi bilo odveč ponavljati vse podrobnosti. Poslanec s. dr. Adler, ki je govoril v imenu nemških socijalnih demokratov, je opozarjal zlasti na vtisk v ententnih državah. Nastopi! je tudi proti nemškim aspiracijam v Rusiji Jer naglašal, da bi pomenila izguba Kurlandije za Rusijo izgubo edinega pristanišča brez ledu v Vzhodnem morju. Tudi on je naglašal, da je načrt vlade resno ogroženje miru. Obenem pa tudi ogroženje demokracije v Avstriji. Tudi prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo bi se kaj hitro krhalo. Vsa politika centralnih držav se obrača proti demokratični Rusiji ter ogroža rusko revolucijo, ki je oprostila centralne države neprestane grožnje carizma. Poljski narod naj dobi samostojnost. Zato ravno protestira socijalna demokratizacija proti temu, da se mu vsiljuje mornarhična ustava. Poslanec s. Saitz zahteva, da stavi Avstrija sedaj zopet svoje mirovne pogoje. Ljudski zastop noče drugega kakor mir brez aneksij, brez odškodnin in kontribucij, mir na podlagi pogodbe vseh narodov. Govorili so k temu vprašanju tudi dr. Ravnihar in dr. Korošec. Ministrski predsednik Seidler je izjavil, da še ni nikakih dogovorov glede tega vprašanja. To je mogoče. Toda berlinske vesti poročajo, da so se vršila tozadevna pogajanja in razgovori, kar popolnoma opravičuje interpelacije v državnem zboru. Parlamentarci so popolnoma pravega nazora, da bi politične spremembe v tej smeri le otežkočale glavni smoter vsega sveta — mir.
Proletarci vseh dežel, združite se!
i$ir©ys*i predlog snev© raste wSadtea
Med ruskimi demokrati sta dve skupini socialnih revolucionarjev, ki jima pripadata Lenin in Trocki. Dosedanja večina v delavskih in vojaških svetih je bila mnenja, da treba v Rusiji napraviti red obenem s pomočjo meščanskih strank ter da treba nadaljevati vojno do končne orožne zmage. Boljševiki so pa za takojšen mir. Najprej so zahtevali boljševiki konferenco delavskih in vojaških svetov, toda večina se je odločila za demokratično konferenco, ki se je vršila početkom oktobra. To konferenco so posetili tudi zastopniki občin in kmetijskih zadrug, tako da delavski in vojaški sveti na njej niso imeli 'večine. Posledica tej konferenci je bila, da je dobilo v novi vladi meščanstvo zopet več mest, delavski sveti pa menj. Vojna politika je torej zmagala. iBoljševiki niso bili zadovoljni s to politiko n pridobivali več in več pristašev, dokler so zmagali in sklenili sklicati dne 6. nov-
kongres delavskih in vojaških svetov z geslom, da z meščanskimi strankami ni mogoče več delati, ker je vlada začela preganjati tudi vojaške odbore.
Dne 6. in 7. novembra je skleni! kongres odstaviti vlado, se polastil Peterburga s pomočjo vojaške garnizije in kronštadskih mornarjev ter takoj naročil novemu upravnemu svetu, da izvede glavni program bolj-ševikov: razdeli graščinska zemljišča kmetom, skliče čimprej ustavni zbor in predvsem ponudi Avstriji in Nemčiji poseben mir ter pozove vke države, da napravijo konec vojni.
V	ta namen je kongres sprejel resolucijo, ki jo je predložil vladam in delavstvu vseh vojujočih držav, da se preneha z vojno.
Po poročilih iz Peterburga je vsebina resolucije naslednja:
„Vsled revolucije z dne 6. in 7. nov. sestavljena vlada delavcev in kmetov predlaga v sporazumu z delavskim in vojaškim sovjetom vladam vseh vojujočih se strank, naj takoj prično pogajanja za demokratičen pravičen mir brez aneksij, to je brez osvojitve tujega ozemlja, brez nasilnega pri-klopljenja tujih narodnosti in brez odškodnin. Pod aneksijo ali nasilnim priklopljenjem razume vlada vsako pfiklopljenje male slabotne narodnosti k veliki mogočni državi, brez njenega privoljenja, ne glede na stoonjo njene civilizacije in njenega geo-grafičnega položaja, naj si bo v Evropi ali onostran oceana. Aneksija ali nasilno pri-klopijenje je, če kaka država kako ljudstvo nasilno obdrži, če neče prebivalstvu priznati pravice, da si samo uredi svojo politično vladno obliko. Vlada slovesno proglaša svoj sklep, da podpiše mir, ki bo pod navedenimi, za vse narodnosti pravičnimi pogoji napravil konec tej vojni. Ob enem izjavlja vlada, da navedene pogoje ni smatrati za končnovdjavne. Pripravljena je, da vse druge pogoje vzame' v pretres, vztraja pa pri tem, da dotične vojujoče se države te predloge hitro in jasno predlože.
Viada odpravi vso tajno diplomacijo in je trdno sklenila, da bo mirovna pogajanja vodila javno in pred celim svetom in da bo objavila vse odobrene ali sklenjene tajne pogodbe katere je sklenila vlada veleposestnikov in kapitalistov od februvarja do 7. novembra. Vlada proglaša, da smatra te tajne pogodbe za ničeve, v kolikor obsezajo predpravice in prednosti veleposestnikom in kapitalistom, v kolikor vzdržujejo in pomnožujejo velikoruske aneksije. Vlada predlaga vladam vseh vojujočih se držav, da sklenejo takoj premirje za tri mesece, kateri čas bi zadoščal, da se mirovna pogajanja privedejo k ugodnemu koncu. Predlaga dalje, naj se mirovnih pogajanj udeleže zastopniki vseh narodnosti ali narodov, ki so zapleteni v vojno ali ki po vojni trpe škodo, in naj se skliče za končnoveljavno odobrenje izgotovljenih mirov,uh pogojev konferenca obstoječa iz zastopnikov vseh narodov sveta.
Izročajoč te mirovne predloge vsem vojujočim se državam obrača se začasna vlada ruskih delavcev in kmetov zlasti do razredno zavednega delavstva treh največjih narodov sveta, namreč Anglije, Francije in Nemčije, ki imajo največje zasluge za na- > predek in socializem in ki pojmijo probleme, kateri se pred njimi razvijajo, probleme osvoboditve človeštva od vojnih grozot. Prepričana je, da bodo zastavili vse moči in vso nesebično eneržijo, da se izvrši mirovno delo in da se vsi delavski razredi osvobode izkoriščanja".
Ponudba je vsekakor pomembna. Rusija je prva dežela, v kateri je proletariat zavzel državne posle in namerava izvesti svoj program doma in tudi glede na vojno. Vprašanje je le, kako bodo države vpošte-vale dobrohotne predloge ruske emokrati-čne vlade. Vse okoliščine kažejo, da jim prevrat v Rusiji ni všeč. sporazum niti neče i priznavati nove vlade. Kljub vsem tem po-I mislekom je pa položaj kar najugodneji za . mir in če miru ne bo, bo to le krivda I krvoželjnega imperialističnega kapitalizma.
©rgareazSras*!©«
Nikdar še ni bilo na svetu toliko govorjenja o organizaciji kakor sedal ob vojni. Organizacija je sedaj glavna misel državnega delovanja povsod, in narodi se bahajo drug proti drugemu s svojimi organizacijami, ki so jih sedaj zgradili in jih skušajo izpopolniti.
Če je kdo opravičen, potem smo mi opravičeni nositelji organizacijske misli, in zato bi morali pozdravljati to organizato-rično delovanje z vešeljem in zadovoljstvom. , In vendar kako le malo navdušuje to naša srca. To ni duh našega duha.
Če zgradimo hišo na trohnelem temelju, naj jo krpamo in popravljamo še tako in jo obložimo še s toliko lepo oklesanimi kamni: ostane stara in nam ne napravlja veselja. Če hočemo napraviti kaj dobrega, moramo izboljšati najprej temelj in ga utrditi in prav postaviti, potem stoji stavba sama.
Naša današnja organizacija ni nikakršna organizacija v pravem pomenu besede. Pravzaprav je le organizirana anarhija. Nima zdrave, naravne podlage, in zato naj delamo organizatorično še tako pridno: ker tla niso dobra, napravljajo se vedno večje in manjše luknje, po kateri zdrče tisti, ki bi pravzaprav morali ostati v njej.
Komur je res organizacija sveta pri srcu, ta more biti le pri nas. Pri nas je misel organizacije najčistejša in naravna.
In ker razvoj sveta ni nič drugega kakor vedno bolj naraščajoče organiziranje, smo gotovi, da dosežemo naš smoter. Priti mora. Naravni princip je to.
Domači preglsd.
Delavski žepni Koledar za lelo 1918 se bo letos nekoliko zakesnil, ker primanjkuje delavskih moči. Vsekakor pa izide o-kolo 1. decembra. Vse sodruge in zaupnike,j|P ki še niso poslali prednaročil, vabimo s tem, da to store čimprej, da koledar takoj, ko bo gotov lahko razpošljemo. Trdo vezan izvod bo veljal K L50. po pošti 10 h več. Izšel bo tudi v izdaji za rudarje in železničarje kakor lani. Naročila sprejema Založba delavskih koledarjev v Ljubljani, Šelenburgo-va ulica št. 6/1.
Mirovne shode priredi v nedeljo dne 18. t. m. socijalno demokratična stranka na Štajerskem.
Društveni shod na Jesenicah se bo vršil v nedeljo dne 18. novembra 1917 ob 9. dopoldne pri Jelenu. Na dnevnem redu je: Organizacija in delavstvo. Spričo položaja je nuino potrebno, da se delavstvo udeleži kar v največjem številu tega shoda.
Z Jesenic. Na Jesenicah na Gorenjskem se delavstvu godi jako slabo. V avgustu in septembru mesecu so dobili priboljška 4 kg krompirja na osebo, v mesecu oktobru pa 5 kg. To je ves priboljšek, ki ga dobivajo povsod. Enako je s Špehom in mastjo.
Za mesec oktober so dobili na delavno osebo 28 dkg; Špeli je bila sama koža in je veljal 28 K kg. Za ta mesec smo dobili samo za 14 dni moke, drugega pa sploh nič; danes imamo že 9. november pa še nimamo kart ne za mast ne za sladkor. Delavstvo zahteva od odbora in zaupnikov pomoči in zaupniki hodijo vsak mesec od gospoda do gospoda, a ne pomaga vse skupaj nič. Tolažijo nas, da blago pride, da je na poti. To se ponavlja vsak mesec.
Če železniška uprava preskrbi železničarjem že 21, v mesecu karte in živež, če to lahko store občine, zakaj se te stvari pri nas toliko zadržujejo. Ljudstvo je jelo pešati in bolehati. Vzrok temu pojavu je — prazen _ želodec, in še ta slaba hrana, ki jo delavstvo dobi je brez zabele. In v tovarni priganjajo lačno delavstvo preddelavci, da naj marljivo dela. Gospodje pri tovarni dobe vedno karte in živež o pravem času, če pa delavstvo prosi za karte, pa pravijo, da jih še ni. Zaraditega se tudi gospodje upirajo
vojni zvezi, ker bo potem razdeljevano blago, kar ga bo, popolnoma enakomerno. Ge se razmere na Savi ne izprernene, bo to silno neprijetno. Prosimo pa oblasti, da napravijo konec tej bedi.
V delegacije so izvoljeni v državnem zboru za Goriško in Gradiško Fon, za namestnika dr. Gregorčič; za Koroško Wald-ner. (nem. nac.), namestnik Dobernig (nem. nac) za Kranjsko dr Korošec, namestnik vitez Pogačnik; za. Štajersko baron Pantz in Tom&schitz, namestnik Prischnig; za Trst s. Pittoni, namestnik Grigorovici.
Rudarji, pozor pri zahtevi po mezdi za čas v zmisiu § 1154 b. Čiane opozarjamo, da naj se, če so vložili tožbo nikar ne poravnavajo več z rudniškim vodstvom, marveč naj v takih primerih svetujejo vodstvu, da se obrne na članskega zagovornika. Ker člani tega ne store, se dogodi prav često, da člani dobe sicer odškodnino, a morajo plačati tožbene in zastopniške stroške sami. Vsled poravnave vodstva niso dolžna plačati stroške, če so obsojena, morajo plačati tudi stroške. Nimamo seveda nič proti temu, če kdo. sam plača stroške, ki bi jih moralo plačati rudniško vodstvo, toda organizacija pa vendar ne more zaradi takih nepremišljenih korakov plačevati stroške namesto podjetnikov.
Koks zasežen. Ministrstvo za javna dela je odredilo, da se koks, ki ga izdelujejo plinarne, ne sme več oddajati za kurjavo zasebnikom, ampak se razdeli tako, kakor odloči cesarska namestnija.
Rekvšriranje žita se bo letos vršilo zopet po starem načinu potom rekvizicijskih komisij od hiše do hiše, ker oblast trdi, da se ni oddalo niti približno toliko žita, kolikor se ga je predpisalo za oddajo. V občinah, kjer se je žito oddalo prostovoljno, oziroma kjer še bodo .sedaj oddali, ne bo prisilne rekvizici je. Ge torej imajo v kateri občini, kljub letošnji suši, kaj za oddati, naj raje prostovoljno oddajo, da se tako izognejo sitnostim, ki so zvezane z rekvizicijami potom vojaških komisij.
Poziv nesposobnih črnovojnikov. Z Dunaja poročajo,.da bodo nesposobni črno-vojniki še tekom meseca novembra pozvani v vojaško službo brez orožja.
Črnovojniki se oproščajo na tri načine: na nedoločen čas, začasno in s končnim rokom. Slednji bi bili morali obnoviti prošnjo do '25. oktobra. Kako naj pa to store, če so jim bili dostavljeni odloki po danem terminu in so nekateri vsled neugodnih poštnih razmer prejeli tozadevne odredbe šele meseca novembra. Če so zamudili rok, ga niso po lastni krivdi, ker niso bili. pravočasne obveščeni in pričakujemo od merodajne strani potrebnih ukrepov, da ne bodo prehuda prizadeti.
Uravnava prometa z jedilnim kostanjem. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je daio z ukszom z dne 30. oktobra 1917. št. 22.174 jedilni kostanj na Kranjskem pod zaporo. Kljub zapori pa smejo posestniki jedilnega kostanja: a) tiste množine porabljati, ki jih potrebujejo za prehranjevanje pripadnikov svojega gospodarstva; b) iz svojih zalog prodajati neposrednim porabnikom in sicer enemu in istemu ne več kot 20 kg. Pridelovalci, hranilci in trgovci morajo svoje zaloge kostanja v osmih dneh ponuditi v nakup deželni nakupovalnici za sočivje in sadje v Ljubljani (Gradišče št. 10. I. nadstropje). Ako ponudnik v teku 14. dni po datumu prejemnega potrdila, ki ga v treh dneh izda poslovalnica, ne dobi obvestila, da se bo kostanj od njega prevzel, sme z istim prosto razpolagati. Kostanj sme pridelovalec prodajati 100 kg po 80 K. Ako je železniška postaja oddaljena 5—10 km, se zviša cena za 2 K, čez 10 km pa za 3 K za metrski stot zdravega blaga. Pri nezdravem blagu se cena primerno zniža. V trgovini ria debelo se sme kostanj prodajati po 96 K za kg. — Pošiljatve kostanja smejo železniške postaje sprejemati le, ako so pri tovornih listinah pridejan^. prevozna potrdila |
deželne poslovalnice za sadje in sočivje. Tozadevni prestopki se strogo kaznujejo.
Sedmo vojno posojilo. V trenotku, ko prodirajo naše zmagujoče armade vedno dalje v Italijo, je vlada razpisala 7. vojno posojilo. Pogoji so zelo ugodni. Podpisati je mogoče: 1. 40 letno davka prosto 5'/a % no državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K. Obresti se bodo izplačevale v polletnih obrokih za nazaj dne 1. februarja in dne 1. avgusta vsakega leta. Posojilo se bo vra-čevalo v letih 1923 iri 1957 na temelju izžrebanj. Vračevalo se bo po popolni imenski vrednosti, ned tem, ko znaša podpisovana cena le 92 od 100. 2. Davka proste ravnotako 5 ‘/a°/o ne državne zaklad nice v kosih po 1000, 5000,	10.000 in
50000 K, ki se jih bo vrnilo dne 1. avgusta 1956' po polni imenski vrednosti. Pod-pisovalna cena je določena s 94 K od 100, obresti se bo naknadno izplačevalo v polletnih obrokih dne 1. februarja in dne 1. avgusta vsakega leta. Podpisovalni rok se je pričel v pondeljek, dne 5. novembra 1917, in se neha v pondeljek, dne 3. decembra 1917, ob 12. uri opoldne. Priglasiti se more pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah, hranilnicah, domačih posojilnicah in šolskih nabirališčih, kjer je dobiti tudi vsa natančnejša pojasnila. Kdor more, naj podpiše 7. vojno posojilo.
Posebna pojasnila za vrnitev beguncev. Goriško okrajno glavarstvo je pred nekaj dnevi poročalo županom, da dobe županstva posebna pojasnila za vrnitev beguncev. Z ozirom na slabo stanje hiš ne bo mogoča vrnitev vseh beguncev naenkrat. Potrebno je predvsem, da se popravi primerno število hiš. — Razveseljiva je bila vest o povrnitvi, ali tako hitro se vrniti, kakor so si nekateri predstavljali, ne bo mogoče. Opisano je bilo že, "kako je sedaj na Goriškem in nasvetovano, kaj se mora najprej zgoditi glede poslopij, cest, polja, aprovizacije in zdravstva, da bo mogoča povrnitev. Kdor bi silil poprej tja, sili v nesrečo. Župani goriški hodijo domov gledat, kake so njihove občine. Poročila pravijo soglasno, da je strašno. Treba bo pač dobrega in intenzivnega delovanja vseh županstev v prizadetih krajih skupno z drugimi činitelji, da se bo mogla ' Goriška obnoviti. Županske zveze bodo imele dovolj posla. Časi so resni in zato niti ni treba posebej poudarjati, da treba za uspešno delo sporazuma in trezne preudarnosti.
Šolstvo in vojna. Marsikdo bi misli!, da vojna ne more prav nič vplivati ali pa le malo na šolstvo. V resnici pa ni tako. Nikakor ne moremo biti veseli sedanjih šolskih razmer. Omenimo naj le te v Ljubljani. Pouk se vrši le deloma, časih so daljše počitnice in sedaj ko je nastala zima, so šole še vedno brez kurjave, dočim so po raznih pisarnah in zabaviščih požgali tone kurjave. Tem nedostatkom ni vzrok samo vojna, marveč v prvi vrsti anarhija v aprovizaciji. Tam, kjer ni taka nujna potreba, so celi kupi, kjer pa je treba, ni nič. Razentega pa imajo posamezne ustanove prednost pred javno potrebo. Vrhutega je pa v aprovizaciji oderuška tendenca vsega gospodarstva prav mnogo kriva, da imamo tako mizerne razmere, ki jih povzročajo gospodje, katerim menda niti oblasti niso zrasle preko „gležnjev/
Nova omejitev uporabe papirja. Z Dunaja poročajo: Trgovinsko ministrstvo izda v kratkem naredbo, ki bo znatno omejila uporabo papirja. Izdelovanje raznih finih papirjev, ki niso neobhodno potrebni, bo sploh prepovedano. Izdelovanje drugih vrst papirja bo znatno omejeno. Prepovedano bo ludi razsipanje papirja, ki je bilo sedaj običajno v trgovskem prometu.
Pritožbena komisija I. v Gradcu je zvišala delavkam v tovarni za vagone (prej Weitzer) zaslužek na 50 h od ure. Zvišanje se tiče vseh onih delavk, ki so zaposlene pri mizarskih delih oziroma pri obdelovanju I lesa. — Dne 2. novembra se je pa vršila
druga značilna obravnava pred tisto pritožbeno komisijo. Strojna tovarna v Andritzu je zahtevala da se dovoli odpust štirih delavcev, med njimi dveh zaupnikov. Vzrok odpusta je pomanjkanje premoga in drugega materijala, ker se mora zaradi tega o-mejevati obrat. Komisija je odpustu ugodila in stvarno res ni mogoče ugovarjati razsodbi. Vprašanje je pa, kakšne posledice utegne imeti to načelo za delavstvo in delovne razmere vobče. S to razsodbo je prodrlo popolnoma napačno načelo, da se delovno razmerje razreši iz stvarnih razlogov tudi enostransko, kar v zmisiu zakonitih odredeb po našem mnenju nikakor ni opravičeno. Če je tako, se sili delavstvo zopet k samopomoči in to za vršitev rednega dela ne more biti dobro.
Številke. Madjarski statistik Fellner B. je izračunal, da znaša narodno imetje Cis-lajtanije okolo 84 milijard 730 milijonov kron. Do 25. maja 1917 so narasli državni dolgovi na 5472 milijard in utegnejo narasti do konca julija 1918 na 72J/2 milijard.
Glasilo zveze tiskarskih pomočnikov „Vorwarts“ je proslavilo petdesetletnico svojega obstoja minuli teden. Ta organizacija, ki je stara že osemdeset let, ima jako bogato zgodovino kot strokovna organizacija.
Prva ogrska delniška pivovarna praznuje letos svojo petdesetletnico obstoja. Delničarji dobe 100 odstotkov dividende. Prebitek tega leta znaša torej toliko kakor temeljna glavnica. Ogrski pivovarnarji so torej tudi prav dobri gospodarji. A vse to je plod dela, zaslužek delavcev, ki ga ne dobe.
Ogri hočejo italijanski plen. Znano
je, da Ogri svoje pridelke izvažajo v tujino, nego bi jih prodali avstrijskim sodržavljanom. Ko pa so naše armade v Italiji se polastile znatnega plena živil, pa že prihajajo Ogri in zahtevajo ta živila za-se. Tako se je v budirnpeštanskem mestnem svetu zahtevalo, naj se večje množine v Italiji uplenjenega riža, olja, južnega sadja itd. odstopi Ogrski posebno Budimpešti.
Žito iz Rumunije. Izvoz žita iz območja vojaške uprave na Rumunskem je znašal dosedaj dobrih 1 milijon sto tisoč ton. Od tega skoraj osemsto tisoč ton pšenice. Avstro-Ogrska je baje dobila več kot polovico, ostalo pa Nemčija, Bolgarska in Turčija. Poleg tega se je še izvozilo mnogo koruze, rži, ječmena, sočivja, olja, vina in tobaka. Izvoz nove letine je še v teku. Iz Konstance so izvozil* v Nemčijo 200.000 ton petroleja.
Žetev na Ogrskem. Na Dunaju mudeči se ogrski poljedelski minister Mez6ssy trdi, da prihodnja žetev ne bo slaba, da pa svari pred pretiranimi pričakovanji. Na noben način ne bo žetev slabša od lanske. Minister je pač hotel reči: „Ne mislite, da boste Vi papcali našo zlato pšeničico“.
Svetovni pregBed,
Svetovna vojna. V Benečiji napredujejo. Ob dolenji Plavi se vrše že boji. Bojna črta s tirolske strani je predrta in operacije napredujejo tudi od te strani. V zadnjem tednu so ujeli zopet blizu 20000 mož. Očividno se Italijani tudi ob Plavi ne bodo mogli dolgo upirati prodiranju. Goriški osvobojeni deli zemlje so grozovito razdejani. Domačini,, ki si prihajajo ogledovat svoje kraje, so silno potrti nad opustošenjem. — Na ruski in rumunski fronti ni bojev, V Macedoniji pa !e manjši spopadi. — Na zahodnem bojišču so neprestano večji in manjši boji. — V Palestini so zavzeli Angleži Gazo in Hebron; do Jeruzalema imajo še okolo 30 kilometrov. Tudi v Mezopotamiji ob Tigrisu so nekoliko napredovali.
Proti nemškemu državnemu kanclerju grožu Hertlingu. Proti novi vladi grofa Hertlinga ne nastopajo samo konservativci, marveč tudi krogi veleindustrijalcev in liberalcev desnice. Tem krogom zlasti ni všeč
da se je krona vlada zahtevam demokracije ter napadajo zlasti narodne liberalce, češ, da nimajo nobene pravice do obstoja, ker so zapadli demokraciji. Pruski konservativni krogi dado svojemu ogorčenju duška v teh le besedah: Usodo Pruske more voditi le oni, ki je sam z dušo in telesom Prus, ki živi in deluje kot Prus. To grofu Hertlingu ni mogoče. Vse njegovo notranje prepričanje ga stori, kot zastopnika političnega sistema papeževega svetovnega gospodstva, nasprotnika sto in stoletnega notranjega razvoja Pruske. „Berliner Tageblatt“ piše k temu: Kulturno vprašanje je torej v teku. Vloge so razdeljene med nasprotniki Hert-lingove vlade. Eni se bore proti demokraciji, drugi proti miru potom sporazuma, tretji proti ultramontanizmu in za pruski duh. — To nam le dokazuje, kako iznajdljivi so nasprotniki demokratizacije že v tem primeru, ko grof Hertling vendar ni demokrat do kosti, marveč le malenkosten reformist.
V	Rusiji so razmere dovedle baje še do večjih zmešnjav kakor so bile. Saj ni nič naravnega. Boljševiki so izveli državni prevrat; to pa meščanstvu in plemstvu ne more ugajati. Združujejo se po vseh krajih in si skušajo zopet pridobiti oblast. Enako je vojaštvo razcepljeno. Iz vseh poročil, ki so nejasna in drug drugo pobijajo, je gotovo le to, da imajo se aj tam hude boje doma. Kerjenski in Kornilov hočeta zmaga-gati, vrše se boji; druga poročila zopet pravijo, da hočejo druge socialistične stranke sestaviti novo vlado brez boljševikov. Sporazum ne bo priznal nove boljševiške vlade. Ruska revolucija bo imela, če ne drugega, vsaj to, da se zanese misel demokratizma v vse plasti ruskega prebivalstva.
Stavka premogarjev. V angleškem okrožju Wales je zavladala stavka v približno 30 odstotkov premogokopov. 100.000 rudarjev ne dela.
Ruski carski rodovini so dovolili, da se izseli iz Rusije.
Odstop Francoske vlade. Po odgovo ru na razne interpelacije glede diplomatič-nega in vojaškega položaja je sprejela zbornica z 250 glasovi proti 192 glasovom dnevni red, ki izreka vladi nezaupanje. Po končani seji zbnrnice je ministrstvo Pain-leve podalo demisijo.
Ententni vojni svet. V poslanski zbornici je izjavil Bonar Law, da se je sestavil vojni svet, da spravi vojaške akcije enten-te v sklad. V vojnem svetu so ministrski predsedniki in po en član francoske, italijanske in angleške vlade. Vojni svet se bo sestajal vsaj enkrat na mesec v Versaillesu, drugod pa, kakor bo naneslo. Glede pristopa ostalih velesil in zaveznikov se vrše po-
gajanja. Zastopnik Anglije bo sir Henry Wilson, zastopnik Francoske Foch, »Times« pišejo: Novi vojni svet bo imel za posledico, če bo dobro deloval, da se poveljnikom na fronti ne bo več treba bati, da bi se jim njih načrti naenkrat motili vsled dogodkov na drugih delih fronte. »Mor-ning Post« se boji, da bo ta nova institucija podredila vojaško vodstvo politiki.
Holandska se oborožuje in je uvedla civilno vojaško dolžnost.
Trockij. Poleg Ljenina, ki se je postavil na čelo ruske vlade stoji v ospredju sedanje ruske vlade Lev Trockij. Brortstein-Trockij j e doma iz Nikola jevska in stoji v 37. letu. Že kot 19 leten deček je bil zaradi socialističnega nastopanja pregnan v Sibirijo, odkoder pa je zbežal in živel nato v inozemstvu, kakor Ljenin. Prej se je prišteval menjševikom, od katerih pa se je -ločit ter prestopil k boljševikom. Novembra in decembra 1915 je stal na čelu petrograškega delavskega sovjeta. Spisal je nemško knjigo o ruski revoluciji. Bival je zadnja leta na Dunaju, neposredno pred izbruhom vojne pa v Ameriki.
Na Španskem so dobili novo vlado. Novi ministrski predsednik Garicia Prieto je podal .izjavo, v kateri naglaša nevtrajno politiko Španije.
Odbor Carnegijeve mirovne ustanove, ki jo je ustanovil bogati Amerikanec in propagator svetovnega miru, je izjavil, da je po njegovem mnenju najuspešnejši pomoček za dosego trajnega mednarodnega miru nadaljevanje vojne proti cesarski nemški vladi do končne zmage demokracije.
Državljanska vojna na Kitajskem. „Morningpost“ poroča iz Šangaja, da so čete neodvisnih v provinciji Hunan, s pomočjo velikih ojačenj iz Kvantuna tu Kvang-sija zavzele Henšan. Zaman so svetovali provincijalni gubernatorji in angleški poslaniki ministrskemu predsedniku Tuanšiju, da naj se sporazume z vstaši.
Naro čajte in širite
,,NAPREJ“!
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska „ Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
M C H K C K
vam plačam, če ne odpravi moj uničevalec korenin „Ria-Balsam“ vaša kurja očesu, bradavice in oroženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 2-75, trije lončki K 5'50, 6 lončkov K 8‘50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Keroeni, Košiče (Kaschau, Kassa) 1. pošt. predal 12/639, Ogr.
• Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat ...
Dr. Ivan Premrov, Gradec ori Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Dr. Karol VVisinger, « nrec linici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Božidar Kisel, Trebffj«	■ >d 8, do 11. dop.	Sodni okraj Višnja gora
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Člani iz občin Zagorje, Kotediež, nržiše, SL Lanbertin Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blag"jne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika, člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mcia takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
UM!, fndBBb lil Ml L
registrovana sadnega s omejeno zavezo
Tiskovine za. š©B«a, župan* s3va Sen Krade. Najmodernejše plakate in vafoSHa za škode in vaseSic©.
Najsnod!erae|ia esradiSsa za fiSskausje Els&ov, knjig, br©» smp, snuzilkaiij itd.
v Ljubljani
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Oh nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popol.	
Gr. Kopnina Peisr splošno zdravljenje	1/211—1/2.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Gr. ivan’ Zajec	‘/zlo—v2n	Turjaški trg it. 4.
splošno zdravljenje	2-3	Frančiškanska ul. 2.
Gr. Franc fidinar kirurg in spl. zdr.	'/21.-1/23	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Or. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 18.
'		
 	/	J.	,T	,1	r------7	——	i I, M j v
zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico), brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih ' slučajih; Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
LjubSjana Danajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivali sliajsv -
in stroje za pletenje (Strichmasctilnen) za roiino iti obit.
Pisalai sinji Afc Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.