glasilo štev, 44 — Letnik IV. PTUJ, 9. nov. 1951 Cena din PoStnina plačana v gptovfnt OredofHvo to oprav* Ptuj MLO 11 aadstropi« Tel^forj itef 156 Čekovni račim pri Narodiu banki Ptui fttev. 643-90322-0 — Urcjoit aredniiki odbor — Odgovorni ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov oe vračamo — Mesečna naročnica od 1 maja 1951 dalje 20 din celoletna oaročnina 208 duL Naročniki, ki fio plačali din 156 — ta celo teto doplačajo din 52.—. — Tiska Mariborska tipkama. ^Teden tehnike'^ je zajel predvsem mhiflitm V okviru Tedna tehnike Je Okrajni odbor Ljudske tehnike Ptuj skupno s gvetom za prosveto organiziral za šole ptujskega okraja ogled tovarne glinice jjj aluminija v Strnišču. Ta izlet je bil povezan s krajšo proslavo in nagradit- vijo najboljših pionirjev, članov orga- nizacije Ljudske tehnike. Tega Izleta se je udeležilo nad 400 pionirjev, in« to iz šol: Ptujska gimna- zija, Breg pri Ptuju, Središče, Mar- ]^ovci in Vid pri Ptuju. Tovarna glinice in aluminija, ta gi- gant naše petletke, je na pionirje na- pravila globok vtis. Občudovali so ogromne objekte, stroje, kateri so že n^ontirani in kateri se še montirajo. Videli so, kaj zmore človeški duh, vl- (jeli, kaj pomeni moderna tehnika in pa tihem pri sebi sklenili, da se bodo je bolj pridno učili in tako v bližnji bodočnosti nadaljevali delo svojih oče- tov in bratov. po končanem ogledu tovarne se je v kinodvorani Strnišče vržila svečana Iconferenca, kjer je najboljšim pionir- jem, članom organizacije Ljudske teh- nike, bila podeljena diploma in de- narna nagrada. Konferenco je otvoril sekretar te- niškega odbora Ljudske tehnike v Stmišču tov. Pal ter pionirje v imenu o/ianizacij Ljudske tehnike v Stmišču pozdravil, želeč jim, da odnesejo kar najboljše vtise. Predsednik Okrajnega odbora Ljud- ske tehnike tov. Zadravec Jurica je v krajšem govoru omenil važnost teh- nične vzgoje za našega delovnega člo- veka in na koncu pozval pionirje, da se še bolj vključujejo v organizacije Ljudske tehnike, kjer bodo našli mnogo zabave, pa tudi koristi. V imenu Sveta za prosveto pri OLO Ptuj je navzoče pozdravil tov. Stanič, ki je potem podelil najboljšim pionir- jem denarne nagrade, a tov. Zadravec, preds. okrajnega odbora LT, diplome kot viden dokaz marljivosti pionirjev f v krožku mladih tehnikov. ' Naurade in diplomo so sprejeli sle- deči pionirji:' Iz Brega pri Ptuju pio- nirji: Vinko Herman, Vede Ferdinand, Meglič Miran. Iz Središča pionirji: Skrjanec Stanko, Novak Kronoslav, Raušl Franc in Curin Franc. Iz Mar- ko vcev pionir: Kekec Franc. Iz Vida pri Ptuju pionirji: Božičko Franc, Ca- futa Franc in Kmetec Ignac. Nagrajeni so bili tudi pionirji iz Sol v Grajeni, Humu, Veliki Nedelji, in Ptuju, vendar bodo nagrade in diplome istim v doglednem času podeljene na šolo, ker so izleta niso mogli udeležiti. Po končani slovesnosti je bil pred- vajan film, kateri je zaključU dogodkov polni dan, a pionirji so se polni vtisov z obljubo še bolj aktivno sodelovati v tehničkih krožkih vrnili na svoje do- move. Na koncu moramo pohvaliti upravo tovarne glinice in aluminija v Strnišču za vso pomoč in uvidevnost pri orga- nizaciji ogleda tovarne, upravo kina Strnišče, predvsem tovariša Vnuka in Fišerja, ki sta omogočila ogled filma, tov. Palu, sekretarju tovarniškega od- bora tehnike v Strnišču, kakor tudi tov. učitelje iz vseh imenovanih šol. Svet za prosveto pri OLO Ptuj je omo- gočil, da so pionirji sprejeli denarne nagrade. Okrajni odbor Ljudske tehnike bo slične izlete še organiziral ter je pre- pričan, da bodo posamezni forumi in tovarne z uvidevnostjo iste pomagali izvesti. -c. Preil]i9jiišlia fiiii y liorišii lioi po M pofi liSS Avgusta 1950 juriš GorišniČanov na hrib Sv. Ane v Halozah... Spomladi 1951 Gorišničani junaško branili domačo vas pred srditimi na- padi Ormožancev... Julija 1951 jurišali na ZavrC... Taka bi bila poleg neštetih vaj in ostalih dolžnosti mladincev predvoja- ške vzgoje opisana pot v Gorišnici. (Bralce opozarjamo, da spadajo pod center Gorišnica sledeče vasi: Mo- škanjcl z ZagojiČi, Zamušani, Formin, Placarovci, Gajevci, Mala vas, Mure- tinci, Podgorci, Cvetkovci in Gorišnica.) Od 20. do 29. oktobra L 1. je bilo v Gorišnici 10-dnevno I zgorevanje mla- dincev pripadnikov predvojaške vzgo- je. Sam obisk, ki je dosegel celotno 99,5% nam dokazuje, da so smatrali mladinci logorovanje kot nekaj naj- važnejšega v svojem sedanjem življe- nju in vkljub obilnemu jesenskemu delu, ki je zahtevalo mnogo rok, disci- plinirano zapuščali svoje domove ter se iz dneva v dan točno odzivali klicu domovine. Zavest dolžnosti, želja po znanju in končno v nemali meri spo- sobnost komandnega kadra (koman- dirja Staniča Staneta in vodnikov Ge- ča Ivana, Petroviča Alojza in Bezjaka Jožeta) so dvigali samozavest mladin- cev in jih utrjali v zavestni disciplini, ki je predpogoj novega borca, predpo- goj novega človeka. Neodgovorni kritiki, ki se dandanes zaletavajo v sleherno, po njihovem pojmovanju nepotrebno in smešno. no- votarijo, so se gotovo spotikali tudi ob tem logorovanju. Nihče pač ne trdi, da more nekdo postati v desetih dneh vo- jak z vsem strokovnim znanjem, ki je potrebno današnjemu vojaku, borcu sodobno opremljene in izvežbane ar- made. Z vso upravičenostjo pa more- mo in moramo trditi, da bo pridobili mladinci v teh dneh gotovo potrebno podlago, na kateri bodo pri služenju kadrovskega roka gradili svoje vojaško znanje, ki jih bo usposobilo kadarkoli in pred komerkoli braniti svojo in svo- je zemlje čast. Stoštirinajst mladincev Je vsa priča- kovanja komandnega kadra in nadre- jenih okrajnih vojaških forumov v polni meri upravičilo. Mogoče so strumni koraki ob veseli vojaški pesmi, ki je glasno odmevala od jesenskega polja, vznemirjali v ne- mali meri šolsko mladino, ki je bila v teh dneh tu in tam bolj pri naši vojski kakor pa v Soli. NIC ne de. Dosegli so svoj nezavestni in nikjer zapisani na- men — naši otroci so spoznali moč in povezanost bodočih borcev. Doma narejene puške so nas spomi- njale na naSo pesem: ... papirnate so naše čake in puške naše iz lesa... — v nas pa utrjevale vero v uresničenje pesnikovega sena: ... Naprej zastave slave...! Komandni kader je v vsem Izpolnil učni program, ne-le pisan oz. predpi- san. Mnogo 80 komandir in vodniki dodajali iz svojih vojaško-življenjskih izkušenj ter s tem dvigali pri mladin- cih zanimanje, obenem pa tudi znanje. Pri nočni vaji so doltazali mladinci, da je mogoče z dobro voljo in veliko ljubeznijo premagovati precejšnje te- žave in nevšečnosti, saj so vkljub po- šteni temi in dežju blatni in premo- čeni izvrševali povelja v splošno zado- voljstvo komandnega kadra ter dosegli namen nočne vaje. Logorovanja se je nameraval za več dni udeležiti nek oficir iz Ptuja, ven- darle je po enem dnevu prepustil mla- dince domačemu kadru. Spoznal in ugotovil je namreč, da se lahko višje oblasti na delo PV v Gorišnici v celoti zanesejo. Pričakovanje ni bilo neupravičeno. Zadnji dan sta prisostvovala vajam in predavanjem zastopnik odseka Ptuj poročnik tov. Trampuž in referent za narodno obrambo pri OLO tov. Vratič. Govor tov. poročnika Trampuža na zaključni proslavi je izzvenel ne mor- da kotslavospev Gorišničanem, temveč kot zahvala ko je govoril o izpolnjeva- nju dolžnosti do domovine. In to dolž- nost so izpolnili. Izpolnili v vsem: v resnosti, disciplini, znanju in tovariških odnosih. Zaključka so se udeležili zastopnika KLO predsednik in tajnik, predsednik KDZ tov. Žnidarič Janko, predsednik PAZ tov. Ravter Mirko in tov. čoki Dušan kot zastopnik ZBNOV. Razen poročnika Trampuža so govo- rili na zaključku komandir centra tov. Stanič Stane, tov. Vratič in tov. Rav- ter. V svojih govorih so poudarjali važnost PV za slehernega mladinca, odnose do JA, ljubezen do domovine, nujnost povezave s PAZ. Iz oči vseh prisotnih je odsevala vsem vojakom- borcem znana duševna razpoloženost, ki Je lastna ljudem, ki vedo, da je voj- na, katere neposredni nosilci so, nekaj najstrašnejšega, nekaj najbolj nečlove- škega, pa v danih okoliščinah nekaj nujnega, saj so se zavedali, da bi bili v tistem, za človeštvo najresnejšem trenutku neposredni nosilci pravične vojne. Vasi centra GoriSnica so dale v NOB 22 mladih življenj. Mladinci PV so do- kazali, da bodo mogli, znali in hoteli uresničiti vse izkušnje in vse znanje, ki so si ga pridobili pri resničnem in do konca neusmiljenem juriSu, ko bo Slo za življenje, čast, resnico in pošte- nje zemlje, ki Jih je spočela, rodila In vzgojila v ljudi, ki poznajo samo lju- bezen in pesem za vsakogar, kdor po- šteno in brez hinavščine misli in čuti, na drugI strani pa brezmejno sovraštvo do kogarkoli, pa naj bi prišel z vzhoda ali zahoda, kl bi hotel rušiti mir in zadovoljstvo naših tihih domov. —kl— Kako bi bilo najlažje doseči najpravilnejšo davčno odmero za 1951 Za odmero dohodnine za leto 1951 bo Izdalo ministrstvo za finance LRS po- sebne tiskovine, ki bodo v veliko olaj- šavo davčnim komisijam pri izvršitvi nove naloge. Poverjeništvo za finance pri OLO v Ptuju je sporočilo pred kratkim mini- strstvu za finance v Ljubljani več predlogov, za katere so dalo pobudo krajevne davčne komisije, ki so jih tudi utemeljile z izkušnjami pri odmeri dohodnine za leto 1950, pri odpravlja- nju nepravilnosti na podlagi vloženih pritožb, na podlcg: česar }e bila dose- žena pravilna, zmogljiva in sorazmerna odmera med poedinimi davčnimi zave- zanci v kraju kakor tudi v krajevnih odborih. V omenjenih predlogih je izražena želja, da bi poverjeništvo za finance sestavilo sezname davčnih zavezancev. V te sezname bi bila vnešena višina od- merjene dohodnine za leto 1950 in pred- pis akontacij za leto 1951. Na p<^agi teh seznamov bi davčni zavezanci na množičnem sestanku obravnavali vsak individualni slučaj zase po predhodni obrazložitvi, zakaj je akontacija višja od lanskega predpisa. Množični sestanek bi dal predpisu definitivno veljavo. Glede na porazdelitev akontacij med davkoplačevalce je mogoče pričakovati, da bi na sestankih prišlo do predlogov za zvišanje ali rnižan;*; akontacije ene- mu ali drugemu zavezancu. Pt>edine spremembe nebi bistveno vplivale na končni predpis, ki nI ostal vsaj v isti višini. Upravičeno pričakujemo za- vezanci zvišanje pri tistih davčnih za- vezancih, katerim je KLO iz katerihkoli razlogov predpisal sorazmerno nizko akontacijo (odborniki In njihovi svojci), take primere pa bi bilo mogoče pre- veriti tudi potom organov poverj eništva kar bi tudi pripomoglo do določitve pravilnega predpisa akontacije na nrmo- žičnem sestanku. Pobudo za gornji pregled s© dali davčni zavezanci predvsem v krajih, kjer pričakujejo, da člani davčnih ko- misij pri odmeri ne bodo objektivni ali pa bi odrekli sodelovanje iz razloga, ker mislijo, da dolgo več ne bodo v odborih glede na predstoječe volitve. Po,nekod so ostale marsikomu v spo- minu težave z nekaterimi člani davčnih komisij, ki jim je bil edini cilj mižaU davčno osnovo in kar je nalagalo po- verjeništvu za finance posebno ali celo ponovno delo. Drugod so pri predlogih upoštevati tudi dejstvo, da- KLO po- nekod ne razpolagajo s podatki glede cen, doseženih donosov, posejanih po- vtšln In drugo. Izvršitev odmere po prednjem pred- logu zagotavlja uspeh odmere In izterjatve. Prav gotovo so slični predlogi po- slani ministrstvu za finance tudi Iz drugih OLO-jev in bo po proučitvi teh predlogov uveljavljena praksa, ki bo najkoristnejša. Nedvomno bo treba predhodno sklicati posvet poverjenikov za finance LRS ter z njimi predlsku- tirati o danih predlogih ter o doseda- njih Izkušnjah, kl narekujejo vedno boljše in uspešnejše metode dela. Pz. MHZ Sobe^if^ci dafe zgled os^silim zadru^aioi ^ piofskem olcrafu Pred nedavnim sem obiskal KDZ So- betinci zaradi prispevka te zadruge za obnovo in popravilo šole v Markovcih ter se obenem pozanimal za razmere v tej zatoigi. Dalje časa sem se zadržal 8 predsednikom tov. Prelogom, ki mi je dal na razna vprašanja potrebna po- jasnila, da bi si čim lažje ustvaril sliko te zadruge. Predsednik tov, Prelog ml je pojasnil, fia poseduje KDZ Sobetinci 360 ha po- *r5ine, od česar odpade na šolski oko- iiš Markovci 260 ha. V zadrugo so do- flej vključili 27 družin, ki štejejo 107 članov. V tem letu so napravili velik itorak naprej — ravno glede na gospo- darstvo, • predvsem v razvoju mehani- zacije. Reducirali so število konj inna- »^esto njih kupili 4 traktorje, s kateri- ''li izvršujejo vsa poljska dela pa tudi ^se vožnje. Letošnjo setev so izvršili v velikih kompleksov. Za 180.000 ^ so nabavili 22 plemenskih svinj za ^plod in sicer od Okrajnega kmetij- ^ega gospodarstva Domava z name- 'lom, da dvignejo svinjerejo ter da s tem zadostijo domačim potrebam ka- •^or tudi drugim tržiščem. Letošnii pridelek krompirja je bil ®fednji Škodovalo je preobilno dežev- je, sicer bi bil boljši. Kljub temu so ^sU doslej na razne trge 18 vagonov ^J^mplrja, od tega 8 vagonov v Jeseni- ^ po ceni 10 din, pet vagonov so od- Oali dobrega semenskega krompirja, ^eostale zaloge imajo §e doma in jih ^o uporabili deloma za domače po- ^ebe in za trg. Vkletili so ga v veliki '^^vl kleti, ki je v veliki novi remizi. Izvršili so tudi silažo hrane za žlvl- ki io Imajo 150 glav. Govedo še 'majo na skupni paši, da prihranijo ^^ več zimske krme. Mleko prcdeln- ^10 doma in prodajajo mlečne bdelkc; ^aslo Mlekoprometu Ptuj, ostalo pa "{^rahljajo doma za menzo, kl so jo ustanovili in za živinorejo. De- I^J^i članf so 100-odst. vključeni v menzi, dočlm prihajajo ostali Jani 80-odst. k obedu Za člana stane ^siio din 15 za nečlane pa din 30 V spk"^ dostop tcdl nečlani. Po- ri^?^ v zadnjem easu se opaža dotok ^^lanov. V menzo zahajajo celo nečla- go.«podinje. matere, ki prihajajo j^idne s polja in se ne n* de doma s p '^^njpin terpripravlianiem hrane, ko dobiio v menzi gotovo kosilo. ^^ojiraviTI In uredili so veliko dvm^- «I služi za jed!ln!r.f> obenem oaUidl ^'"URe prosvetne kulturne prireditve, ^.^vorana ima 250 sedežev in lahko v JWi različna društva s svo- ^ programi ter tako nudijo ne samo našemu članstvu, temveč tudi ostalemu ljudstvu prijetno zabavo po težkem delu, obenem pa koristi razširjanju prosvete in kulture. V zadnjem času je nastopil v tej dvorani pevski zl>or SKUD Jože Lacko s petjem narodnih, umetnih in patrizanskih pesmi, Maru- lek in Matjašek pa sta nastopila z ve- selim sporedom. ' Ves ta razvoj nudi zadružnemu go- spodarstvu možnost, da lahko prispeva h krajevnemu samoprispevku za obno- vo šole. Prispevali bodo 15.000 din, pri- pravljeni pa so tudi pristopiti in poma- gati j5 vožnjami ter delom samim. Ra- zumejo potrebe in pomen šole v da- našnji stvarnosti in celo želijo zgraditi lastno osnovno šolo za vasi Sobetinci, Prvenci in Strelci, kar bi ©lajšalo obisk šole zlasti pozimi. Za ustanovitev šole ne bi imeli materialnih težav in upajo, da ne bi bilo nasprotovanja niti s stra- ni pristojnih prosvetnih forumov. Ta predsednikov predlog me je celo navdu- šil glede na dejstvo, da bi nova šola v Sobetincih pripomogla mnogim star- šem, da bi imeli več razumevanja za nujnost čim večje izobraženosti otrok, dočim so sedaj s poedinci prav resne težave. . Moj obisk KDZ Sobetinci je bil vse- kakor uspešen. Za našo markovsko šolo Imajo zadružniki iz Sobetinc veliko ra- zumevanja in sem prepričan, da se bo to razumevanje v bodoče še stopnje- valo Vesel sem uspehOv v tem zadruž- nem gospodarstvu in sem prepričan, da bo sčasoma vedno manj natolcevanja, da »Iz tega ne bo nič«, ko pa vsakdo vidi, da so uspehi vedno vidnejši. Iz Lesnice želijo priključitev k Ormožu Predsednik KLO Lešnica je sporočil komisiji za izgradnjo ljudirke oblasti pri OLO v Ptuju predlog glede priklju- čitve KLO Lešnica k občini Ormož z utemeljitvijo, da je gospodarsko in kul- turno navezanih na Ormož več prebi- valcev Lešnice kot na Veliko Nedelo, zraven hodijo otroci iz Lešnice v Or- mož v šolo. Glede vasi Ključarovci so mnenja, da bi morala biti prikliu?ena Veliki Nedelji, kamor jim je bližje in so ljudje tudi na Veliko Nedeljo nava- jeni. Tudi Dobrovčaku bi bolj odgo- varjala priključitev k Ormožu, vendar si delajo poedinci pomisleke, da bi bili v občini Ormož dav^o bolj obremenje- ni kot pri Veliki Nedelji. O vseh teh vprašanjih so razpravljali na zboru volivcev dne 28. X. In so se končno sporazumeli v smislu danega predloga. ICa spomenikie talcev ¥ Mariboru bodo vki@sana tudi imena žrte¥ h pdufslcega oicraPa Med žrtvami, ki so jih hitlerjevi ge- stapovskl zločinci postrelili na dvori- šču mariborskega sodišča, je bilo tudi večje število patriotov s področja ptuj- skega okraja. V Sodni ulici v Mariboru bo postav- ljen spomenik tem žrtvam in bo nosil imena vseh žrtev, ki so bile ustreljene na sodnem dvorišču. Skrb za to, da bodo ovekoveSena na tem spome- niku imena vseh žrtev, nala^ Okraj- nemu odbora ZBNOV Ptuj, da seznani vse ljudstvo z imeni žrtev, glede kate- rih ima podatke in jih je vnesel v se- znam, ki bo predložen odboru za po- stavitev spomenika ter obenem pozove svojce tistih morebitnih žrtev, kl Jih ni med navedenimi imeni, da sporočijo potrebne podatke. Dopolnilni podatki so Okrajnemu odboru ZB NOV Ptuj potrebni do 15.^ novembra t. 1. in bi morali vsebo- vati ime in priimek, dan, mesec, leto in kraj rojstva, poklic, bivališče pred 6. 4. 1941 in datum ustrelitve žrtve, kl bi še prišla v poštev za gornji spome- nik. V primerih, kjer svojci nimajo do- kumenta o ustrelitvi njihove žrtve na sodnem dvorišču v Mariboru, je treba poslati kratki življenjepis žrtve in imenovati priče, ki bi lahko to potr- dile. Doslej razpolaga Okrajni odbor ZB NOV Ptuj s podatki sledečih žrtev, ki pridejo v poštev za gornji spomenik: PTUJ Trček Jožef, rojen v Hrastniku, trgov- ski pomočnik v Ptuju, ustreljen na so- dišču v Mariboru 10. avgusta 1941. Meglič Olga, roj. Furlan, roj. 25. 3. 1910 v Slov. Primorju, po poklicu de- lavka v Pletarni v Ptuju, pred 6. 4. 1941 je živela v Ptuju, ustreljena v Ma- riboru 4. 11. 1942. PerSon Franca Franc, rojen 5. 1. 1905 v Solkanu pri Gorici, po poklicu mi- zarski pomočnik, pred 6. 4. 1941 je ži- vel v Ptuju, ustreljen v Mariboru 10.3. 1943. Carli Antona Silvo, rojen v Žužem- berku, po poklicu dijak, pred 6. 4. 1941 je živel v Ptuju, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Frankovič Simona Ivan, rojen 3. 1. 1901 v Brstju pri Ptuju, železničar, pred 6. 4. 1941 Je živel v Ptuju, ustre- ljen v Mariboru 2. 10. 1942. Pahor Franc, rojen 27. 1. 1919 v Mo- zirju, okraj Šoštanj, urarski pomočnik, pred 6. 4. 1941 Je živel v Ptuju, ustre- ljen v Mariboru 3. 4. 1942. Znldarič Rudolf, rojen 28. 6. 1907, delavec v železniških delavnicah v Ptuju, pred 6. 4. 1941 je živel v PtuJ\i, ustreljen v Mariboru 27. 12. 1941. Hrenič Karel, rojen 17. 10. 1921 v Ptuju, delavec, ustreljen v Mariboru 30. 10. 1941. Juršič Stanislav, rojen 12. 9. 1924 v Sv. Lovrencu na Dr. polju, krojaški pomočnik, pred 6. 4. 1941 je živel v Ptuju, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Marko Adolf, rojen 21. 8. 1917 v Mestnem vrhu pri Ptuju, krojaški po- močnik, pred 6. 4. 1941 je živel v Ptuju, ustreljen 2. 10. 1942 v Mariboru. Murko Maks, rojen 3. 10. 1912 ▼ Mestnem vrhu pri Ptuju, krojaški moj- ster, pred 6. 4. 1941 je živel v Ptuju, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Stožer Herman, rojen 13. 3. 1913 v Trstu, učitelj, pred 6. 4. 1941 je živel v Ptuju, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Kaučevifi Franc, rojen 11. 11. 1890, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. ORMOŽ CemezelJ Josip, rojen 28. 2. 190.1, pismonoša v Ormožu, ustreljen v Ma- riboru 4. 11. 1942. SREDIŠČE Berce Leopold, rojen 25. 11. 1912 v Mali BukovicI, okraj Postojna, ing. montanist, pred 6. 4. 1941 prakticiral v Prijedoru, ustreljen v Mariboru 30. 3. 1942. (Nadaljevanje na 2. strani) ZB Velika diedelja ohranja spomin na borce DIOV in Sriie faS. teror ga Krajevna Zveza borcev Velika Ne- delja je v letošnjem letu večkrat doka- zala svojo skrb za ohranitev spomina na padle borce in žrtve fašističnega terorja v svojem kraju. 29. aprila t. l. so razdelili spomenice 21 staršem borcev In žrtev, kl pred- stavljajo priznanje za doprinos in trp- ljenje za našo osvoboditev. Takratna obljuba odbora, da padlih borcev in žrtev pri Veliki Nedelji ne bodo poza- bili, je bila izpolnjena 22. julija, k© so odkrili na čelni strani zgradbe Zadruž- nega doma spominsko ploščo. Svečano- sti ob tej priliki je prisostvoval ter množici govoril ljudski poslanec BeLšak Franc. Ploščo je prevzelo v varstvo kultumoprosvetno društvo »Simon Gre- gorčič« Iz Velike Nedelje nabavljena pa Je bila iz prostovoljnih prispevkov. V zbiranju leis so se izkazali kmetje ia Trgovišča In vaščani iz Velike Nedelje. Skupno So zbrali nad 12.000 din, pri- bližno toliko pa je stala tudi plošča. Na Dan mrtvih 1. novembra letos Je krajevna ZB priredila žalno komemo- racijo na grobu padlega partizana. Več- stoglava množica je pri partizanovem grobu poslušala pretresljivi nagovor Belšika Ludvika, posvečen naporom in trpljenju vseh dobrih Slovencev, ki so legli v grob med drugo svetovno vojno širom po naši domovini. Predsednik KZB je položil venec, pevski zbor j>a je zapel »Vigred se povrne ..« Tako ohranja krajevna ZB v Veliki Nedelji spomin na žrtve najtežjih dni naše zgodovine Večina ljudstva ji v tem pomaga, zaostajajo pa nekateri svojci onih, katerih imena se v zlatih čz^ah berejo na spominski plošči. O. Stran 2 *PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 9. novembra 1951 Imena na spomeniku talcev v Mariboru Nadaljevanje s 1. strani Berce Milena, rojena Petovar, rojena 3. 4. 1914 v Ivanjkovcih, okraj Ljuto- mer, učiteljica, pred 6. 4. 1941 živela v Kapci pri Dol, Lendavi, ustreljena v Mariboru 2. 10. 1942. Grešnik Franc, rojen SO. S. 1900 v Jastrebci, okraj Ljutomer, krojač, pred 6. 4. 1941 živel v Godenincih pri Sre- dišču, ustreljen v Mariboru 3. 4. 1942. Stampar Anton, rojen 30. 12. 1907 v Sv. Tomažu pri Ormožu, prometnik, pred 6. 4. 1941 živel v Središču, ustre- ljen v Mariboru 3 4. 1942. Jurja5cvlč Franc, rojen 1. 12. 1906 v Grabah pri SrediSču, občinski tajnik, pred 6. 4. 1941 živel v SrediSču, ustre- ljen v Mariboru 11. 4 1942. Bosdan Konrad, rojen 28. 1914 v Godenicih, ključavničar, pred 6. 4. 1941 živel v Središču, ustreljen v Mariboru 11. 4. 1942. Veselko Matija, rojen 14. 12. 1919 v Središču, mizarski pomočnik, pred 6.4. 1941 živel v Središču, ustreljen v Ma- riboru 11. 4. 1942. Kanlg Kari, rojen 8. 2. 1907 v Sredi- šču, čevljarski pomočnik, pred 6. 4. 1941 živel v Središču, ustreljen v Mariboru 30. 3. 1942. Haložan Milan, rojen 24. 3. 1923 v Središču, dijak, pred 6. 4. 1941 živel v Središču, ustreljen v Mariboru 23 3. 1942. MARKOVCI Strafela Alojz, rojen 15. S. 1920 v Markovcih, strojni ključavničar, pred 6. 4. 1941 živel v Markovcih, ustreljen v Mariboru 23. 9. 1941. JANE2EVCI Fras Jože, rojen 16. 3. 1888 v Skof- cih, kovač, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Fras Marija, rojena Zatler, gospodi- nja, rojena 7. 12. 1889, ustreljena v Ma. riboru 2. 10. 1942. Potočnih Franc, rojen 5. 7. 1922 v Mestnem vriiu, kmečki sin, pred 8. 4. 1941 živel v Placarju št. 21, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. DESTERNIK Eorvat Franc, rojen 6. 5. 1903 v Go- milcah, poljski delavec, pred fi 4. 1941 živel v Gomilcah, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Horvat Anton, rojen 19. 8. 1914 v Gomilcah, poljski delavec, pred 6. 4. 1941 živel v Gomilcah, ustreljen v Ma- riboru 2. 10. 1942. Kocmut Ivan, rdjen 27 10. 1914 v Strmcu, posestniški sin, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942 Polanec Vincenc, rojen 28. 8. 1910 v Dr«telji, poljedelec, pred 6. 4. 1941 ži- vel v Drstelji, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Polanec Franc, rojen 28. 4. 1880 v Drstelji, kmet, pred 6. 4. 1941 živel v Drstelji, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Cuček Jakob, rojen 30. 4. 1914 v Sv. Marjeti, poljedelec, pred 6. 4. 1941 živel v Drstelji, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. CIRKULANE Kojsel Franc, rojen 30. 3. 1914 v Ptuju, kmečki delavec, pred 6. 4. 1941 živel v Gradišču pri Cirkulanah, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942, SLOVENJA VAS OMovnik Milan, rojen 9. 5. 1924, lo- botehnik, pred 6. 4. 1941 živel v Sp. Sp. Hajdinl, ustreljen v Mariboru 30. X. 1941. ZaJSek Alojx, rojen 15. 5. 1924, kro- jaški vajenec, pred 6. 4. 1941 živel v Sp. Hajdinl. ustreljen v Mariboru 30. X. 1941. Oraber Franc, rojen 19. 8. 1921, kro- jaški pomočnik, pred 6. 4. 1941 živel v Hajdinl, ustreljen v Mariboru 30. 10. 1941. VITOMARCI Ceh Ivan, rojen 27. 12. 1916 v Str- mecu, ekonom, pred 6. 4. 1941 živel v Trnovski vasi, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Pnivdič Otilija, posestnica, rojena 28. 11. 1909, ustreljena v Mariboru 2. 10. 1942. Jurančič Vincenc, posestnik, rojen 18. 7. 1905, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Cuš Ivan, po domače Bermeš, kmet, rojen 15 10. 1GD6, ustreljen v Mariboru 2 10. 1942. BREZOVCI ArnuS Kari, rojen 2. 11. 1919, kroja- ški pomočnik, pred 6. 4. 1941 živel v Polencih pri Polenšaku, ustreljen v Mariboru 30. 10. 1941. Petek Vlado, rojen 20. 12. 1921, pred 6. 4. 1941 živel v Doma vi, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. 2ged Ignac, rojen 21. 7. 1903 v Dor- navi, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. JURSINCI Kokol Ivan, rojen 16. 2. 1909 v Dra- goviču, kmet, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. CuS Lovrenc, po domače Suen, rojen 7. 8. 1901 v Sp. Velovleku, kmet, pred 8. 4. 1941 živel v Gerlincih, ustreljen v Mariboru 2. 11. 1942 Dr. Spindler Metod, zdravnik, rojen 5. 8. 1906 v Melju pri Mariboru, pred 6. 4. 1941 živel v Juršincih, ustreljen v Mariboru 30. 10. 1941. Toplak Franc, rojen 6. 4, 1917, dijak, ustreljen v Mariboru 30. 10. 1941. GRAJENA Stanet Ivan, soboslikar, rojen 21. 12. 1919 v Grajeni, pred 6. 4. 1941 živel v Grajeni, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Stanet Jožef, soboslikar, rojen 13. 4. 1943 v Grajeni, pred 6. 4. 1941 živel v Grajeni, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Tušek Franc, rojen v Mestnem vrhu 31. 3. 1916, kmet, pred 6. 4. 1941 živel v Mestnem vrhu, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942. Lah Ivan, rojen 19. 4. 1915 v Vel. Nedelji, kolar, pred 6. 4. 1941 živel v Mestnem vrhu, ustreljen v Mariboru 4. 11. 1942, ROGOZNICA BrenCiC Stanko, rojen 26. 6. 1920 v Zabjaku, elektrotehnik, pred 6, 4. 1941 Je živel v Novi vasi pri Ptuju, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Svržnjak Ladvik, rojen 6. 8. 1907 v vasi Bednje pri Varaždinu, kmečki de- lavec, ustreljen v Mariboru 2. 10. 1942. Horvat Ivan, rojen 13, 12. 1899 v Zabjaku, zidar, pred 6. 4. 1941 živel v Novi vasi pri Ptuju, ustreljen v Mari- boru 2. 10. 1942, Iz pisarne OOZB NOV Ptuj Proslava 34-IetniC8 Oktobrske revolucije v Ptuju V gledališki dvorani v Ptuju Je bila v sredo, 7. novembra, zvečer proslava 34-letnice Oktobrske revolucije. O zgodovinski važnosti in pridobit- vah oktobrske revolucije Je govoril član MK KPS tov. Alojz Donaj. Od te proslave smo glede na njeno družbeno-politično važnost več priča- kovali. Zamišljeni program ni bil v celoti izveden. Slaba udeležba Je bila posledica nezadostne agitacije in obve- ščenosti po sindikalnih podružnicah ter osnovnih partijskih organizacijah. Nujno Je, da MK KPS odpravi vse možnosti, da bi se kaj takega v Ptuju 8e kdaj ponovilo. VI. zasedanje Generalne skupščine OZN V torek 6. novembra t. 1. se je začelo v Parizu šesto zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih na- rodov. Zasedanje zasleduje preko 1500 novinarjev iz vsega sveta. Svet priča- kuje, da se bo na zasedanju Izpopol- nil sistem kolektivne varnosti Združe- nih narodov ter se tako na konkreten način pomagalo k miru po vsem svetu. Zgradili so že 70 kilometrov mladinske proge Graditelji mladinske proste Banjalu- ka—DoboJ 60 pred par dnevi dogra- dili mladinsko progo v dolžini 70 kilo- metrov od skupnih 92 kilometrov. Se- daj nadaljuje delo na mladinski pf^^ 25.000 -mladincev in mladink ter 7^ strokovnih delavcev. Prvi kot dnh tekmujejo, da bi progo dokončali ^ konca letošnjega leta. Na Koreji se še vedno pogajajo Delegaciji sovražnih strank na reji se ie vedno pogajata za sklenit^ premirja. Istočasno «e vršijo manji boji na nekaterih delih fronte, na di^ gih pa se vršijo le izvidnISke akcija Korejska vojna se na ta način še dolg ne bo končala. Zahodno- in vzhodnonemSka vlada se prepirata gledo vsenemških volitev ZahodnonemSka in vzhodnonemafe vlada se že nekaj tednov prepirat glede izvedbe vsenemSkih volite^ VzhodnonemSka vlada namreč no6 pristati, da bi se volitve vršile po, kontrolo mednarodne komisije. V Italiji vlada namerava uvest nadzorstvo nad sindikati Italijanska vlada namerava uvesi popolno nadzorstvo nad delom sindi kalnih organizacij ter prepovedal stavke, z izjemo stavk, ki bi imele jj cilj materialno zboljšanje položaja d^ lavcev, vse ostale »s političnim ozad jem«, kakor je izjavil minister za delo pa bi bile najstrožje prepovedane. V Spuhlji je bil po dolgem Času zbor volivcev Važna gospodarska vprašanja zad- njega časa so močno zainteresirala tudi volivce iz Spuhlje, zato so se zbrali dne 30, 10 t. 1. v prosvetni dvorani. Prišlo je 55 volivcev, ".bora so se udeležili tudi funkcionarji OP. Po obširni diskusiji glede priključit- ve KLO Spuhlja k MLO Ptuj je dal predsednik KLO predlog na glasovanje. Zbora se je udeležila večina volivcev, ki so za samostojno občino Spuhlja, zato niso glasovali za predlog za pri- ključitev k MLO Ptuj. Zbor volivcev se je zaključil, preden so bila prediskutiraria vsa vprašanja, ker so začeli poedinci razbijati zbor z očitki, da so sedaj vodili KLO Spuhlja sami siromaki, ki so predpisovali ob- veznosti in davke in da so jim siroma- ki hoteli vse uničiti. Vid se jim ne zdi prikladen Pri dosedanjih upravnoteritorijalnih razdelitvah so volivci iz Vareje zavze- mali svoje stališče. Po najnovejši raz- delitvi bo Vareja združena s KLO Maj- ski vrh in Vidom sestavljala občino Vid, V razpravljanju o tej združitvi pa je bil vnešen predlog, da bi tvorila Va- reja in Majski vrh svojo občino. Ta predlog je bil tudi v ospredju vseh ostalih vprašanj zbora volivcev 29. X. t. 1. ki se ga je udeležilo nad 200 vo- livcev. Po tem predlogu bi nastala občina kot Je bila nekdaj In bi jo tvo- rila občina Vareja in Dravci. Svoj predlog; so utemeljevali s tem, da je občina Vid na ravnini, KLO Va- reja in Maj.ski vrh pa na hribih. Reka Dravinja naj bi bila mejnik med novi- mi občinami. Nikdo pa nI utemeljeval, kake pogoje za gospodarski in kulturni razvoj predstavlja velika občina Vid. LJUDSKA UNIVERZA Okrajni odbor Ljudske univerze v Ptuju bo pomagal odslej vsem krajev- nim odborom Ljudske univerze, kjer teh še ni, odborom množičnih organizacij, pri organizaciji poučnih predavanj. V ta namen je treba sporočiti odbo- ru Ljudske univerze pri Svetu za zna- nost in kulturo Ptuj naslednje: 1. kakšna predavanja si žele, 2. najprl- memejiši čas za predavanje, 3. kraj in prostor, 4. ali Je v prostoru možna upo- raba električnega toka za kino-apara- turo ali epidioskop. Odbor. V Zg. Pristavi so zbirali podpise Štiriintrideset volivcev iz KLO Zg. Pristava Je podpisalo predlog, da se Jih upravno priključi h KLO Dolena In od- cepi od KLO Sela. Ta predlog je iznesel delegat iz Dolene na III. rednem zase- danju OLO. Dohodki tehtnice ne bodo zadoščali v navzočnosti osmih odbornikov KLO, sekretarja OF in 60 volivcev so na 6. rednem zboru volivcev iz KLO Mo- škajnci 31. 10. t. 1. obravnavili o pred- logu združitve KLO v občine, na pod- lagi katere bi sestavljali občino Goriš- nica KLO Formin, Gajevci, Gorišnica, Zamušani in Moškajnci. V zvezi 2 dohodki nove občine so dali v diskusijo vprašanje uporabe do- hodkov tehtnice v Moškajncih, ki so Jo zgradili le za potrebe v Mo.5kajncih, kar zahteva popravilo mostii čez Pesni- co, za vzdrževanje cest In dnige lokal- ne potrebe. Pričakovali so, da bo na- stala nova občina Moškajnci s priklju- čenima KLO Mezgovci in Sobetinci, vendar ta predlog ni bil vzet v poštev. Na tem zboru volivcev so pretresali tudi vprašanje glede letošnjih obvez oddaje koruze. Predlagali so, da bi bila vzeta v poštev letošnja škoda vsled toče, zaradi česar je ostal koruzni pri- delek predvsem za kruh. Rešili so tudi vprašanja glede novega odbora PLZ, o zaostankarjih plačila samoprispevka in dodelitvah parcel za novogradnje. Na ptujski sejem prihajajo kupci iz Celja in Maribora in dvigajo cene Kot vsaki drugi torek je bil tudi v torek 6. novembra t. 1. v Ptuju, kljub deževnemu vremenu, živinski sejem. Kmetje iz bližnje in dalnje okolice so postavili na sejem 369 glav goveje ži- vine in 364 konj, kupci pa so prišli tudi iz Celja, Maribora in iz Hrvatske. Prvotno so kmetje zahtevali 70 do 80 din za kg žive teže. Podjetje za od- kup živine v Ptuju Je znižalo dnevno ceno goveda na 40 do 62 din, in bi ob- veljale te cene, če jih ne bi skvarili kupci iz Celja in Maribora. Celjani so ponujali od 54 do 70 din za kg, Mari- borčani pa 75 din. Živino Je kupoval tudi Sklad za mehanizacijo Ptuj, ki je pristal na ceno din 65.—. Kupci iz Hrvatske so odkupili 5 glav živine In jih odpeljali s tovornim avto- mobilom. Največ je bilo odkupljenega goveda. Teličkov ni bilo ponujenih. 1a konje ni bilo velikega povpraševanja, Torej so še kupci, ki imajo denar tt plačevanje višjih cen, kot jih postav- ljajo odkupna podjetja? Napačno j« da se kupci ne dogovorijo glede cene kar bi jim gotovo pripomoglo do na kupa živine, ne da bi si bilo to trebi zavarovati z dviganjem cene in zmed na trgu. Prometna nesreča pri Ptuju Dne 3. nov. t. 1, je prižlo na prog Ptuj-Moškajnci do prometne nesreča V tovorni vlak, ki Je vozil iz smeri Ptuj' Moškajnci ob 9,5, je zadel tovorni avto last Okrajnega avtoprevozništva v Ptu- ju. Avto je privozil iz smeri Pacinje odkoder Je imel proti Ptuju 600 m pro- stega razgleda. Šofer bi moral vlak opaziti že od daleč pred prelazom, V eicer ni zavarovan, vendar je uznac^ Na avtu so bili poleg šoferja Vasifs Vitomirja še Zavec Janez, Bolink Vla- do in Mlinarič Maks. Razen Mlinarif! so vsi težko poškodovani. Prednji dei avt^ je popolnoma zdrobilo Razpoloženje na ptujskem živilskem trgu v sredo 7. nov. Kljub ugodnemu vremenu ni bilo m trgu preveč ponudnic s podeželja, k so prinesle zelenjavo in mlečne izdelki ter sadje. Cene so bile sledeče: Čebula 60—80 din, česen 100—120 diH olje 450 din, krompir 12—14 din, mleki 20 din, surovo maslo 400—450 din, »ii 80—100 din, luščen fižol 40—50 din zelje 8—12 din v glavah, kostanj 18 d< 20 din. Perutnina: piščanci od 150 di 220 din komad, kokoši 450 din po ko madu, purani 700—1000 din. Največ povpraševanja Je bilo P' krompirju in mlečnih izdelkih te mleku, ker je bila premala ponudba Kmetice iz sosedne Hrvatske prin« sejo največ olje, kateremu pa zniž^ Jejo ceno. Vrtnarija Hristov Minčo je prodajal kot navadno zelenjavo. Ponudba sadja, predvsem Jabolk, ) vedno manjša, cena Je še vedno 30 dis -dok Okrajno avtoprevozništvo v Ptuju liiiii iii mm liSi i iil mi rilei v zavesti socialistične ureditve in dolžnosti do izpolnjevanja planskih nalog v prometni stroki je Okrajno avtoprevozništvo v Ptuju v letu 1951 doseglo odlične uspehe, kajti letni plan prevoznih storitev kakor tudi prometa Je izpolnilo dne 27. oktobra 1951 ob 13. uri 100»/o. V posameznih razčlem- bah nam slika prikazuje sledeče: Plan skupnih kilometrov izpolnjen lOOO/o, plan kilometrov s tovorom izpol- njen 109''/o, plan tonskih kilometrov izpolnjen 206«/o in plan prevoženih ton izpoln. 170''/o. Vprašamo se, kaj je glavni predpo- goj, da so uspehi v podjetju tako od- lični. Odgovor ni težak. Šoferji pod- jetja se dobro zavedajo, da je njihova sveta dolžnost doprinesti podjetju in skupnosti in s tem tudi sebi po svoji moči čimveč s tem, da zadane naloge vestno in točno izvršujejo. Posebno so se odlikovali posamezni mobiliziranci, katerih plan Izkazuje približno Isto sli- ko kakor lastna vozila. Pot do izpolnitve zadanih nalog Je bila zelo otežkočena, ako pomislimo, da Je podjetje od vozil, na katera Je bila planska naloga podeljena, izgubilo do danes 3 tovorna vozila s razhodom oz. detajlnim uničenjem, dočim 4 vozila zaradi nemogočega popravila splošno niso obratovala. Ako po navedenih po- datkih preidemo na ključ delavnosti, ugotovimo, da so posamezna izpravna vozila dosegala plan preko SOOVo. Odlične zasluge za vse rezultate je zaslužila tudi remontna delavnica pod- jetja, ki Je takorekoč iz nič ustvarjala nadomestne dele, se trudila, da Je de- fektno vozilo bilo Čimprej usposoblje- no za promet, delala v kritičnih prime- rih tudi pozno v noč. S prikazanimi rezultati so prikazane zasluge posameznih članov kolektiva, prikazano pa je tudi dejstvo, da vozač avtomobila, kakor tudi mehanik v de- lavnici ne trpi, kakor je trpel v pred- vojni Jugoslaviji, nego se trudi mnogo več, pač z zavestjo, da dela za sebe, za svoj naraščaj, nikakor pa ne za poedinca-izkoriščevalca. —H— Ivan Potrč; Vračko Je ta čas, ko Je Stefek sledil kletarjevi roki, ki Je ponujala pijačo, ogledoval sloke in poraščene obraze, mislil na vse skupaj In vedno bolj ču- til, da ne more povedati kar bi hotel. Zraven onih, ki jih je zadržal, Jih je bilo v kleti nekaj, ki so ostali v kleti samo zaradi pijače. Tu je bil muzikant, ki je bil nesrečen zaradi Lajhovčine hčere, čeprav Je pamet kazala, da bi jo bilo treba pu- stiti. Tu Je bil kletar, ki je moral ostati v kleti, ko so se zbrali »prija- teljčki«, in ki je imel pri vsej reči svoje posebne račune. No, poleg njih so ibili še drugi, in vsak od njih je bil svet zase. Vsi ti obrazi, od Kejaca do invalida, so bili sicer za svet zar.rta, a za Vračka kakor odprta knjiga. Prav zaradi tega in zato, ker si sam s sabo ni bil do kraja na čistem, kaj zdaj, ko se je začelo, ni mogel začeti govoriti, kot znajo to nekateri, ki pridejo, po- gledajo in že govorijo — svet pa si lahko pri tistem njihovem govorenju tako ali tako svoje misli. Vračko tako ni mogel. Kejac je prišel z njim. Ivanuša in Muhiča Je sam zadržal. Ti trije so bili sami prizadeti ljudje. Prva dva, Kejac in Ivanuša, sta oživela. Imela sta otroke pri partizanih, a Muhiču so si- na ustrelili v Cezanjevcih, na kolih Stari Je hodil sedaj, po osvoboditvi. okoli in vsakemu pripovedoval zgodbo, čeprav ni bilo otroka, ki ne bi poznal njegove bolečine. »Na kol so mi prive- zali sina, hudiči!« je klel. »Naj jim le »tolčejo njihov Berlin. A da me Je po- ložilo, da ne morem z njimi...!« — to je s partizansko vojsko, ki se Je po- tegnila tiste dni na Koroško. Potem sta bila Sirk in Filipov. Sirk se je nosil pokonci, ko vreča, ljudje so pripovedovali o nJem vse mogoče in nemogoče zgodbe — vse pa »o imele konec, kako ga ženske pretepajo. Go- vorili so, da ga to trapi po noči in podnevi in da je samo ženska palica kriva, da se tudi še enkrat ni nasmeh- nil, kar se je oženil. Pripovedovali so cele zgodbice, za smeh med kopjo, če- prav je svet na Kaj žar ju Sirka spošto- val. Filipov pa je bil človek, ki nič ni na slepo verjel; vedno se je zaradi če- sa prepiral, tudi zaradi partizanstva mu ni bilo vse po volji. A ogenj je bil v strehi in prav do smrti so ga užalili takrat, ko Je zvedel, da so hodili par- tizani okoli njegove bajte, da so spali celo na hramu v senu — našel je pra- zno ležišče, njemu pa nI nihče besede zinil. Invalid je pri.'el zaradi pijače in zaradi prestanega strahu z belo le- fiitimacijo. Bila sta tudi še Belec in Omik. Za Beleča si Vračko ni mogel razložiti, zakaj Je ostal, ker ga ženska iz ljubo- sumnosti ni nikoli nikamor pustila; o njej sami, o Belečki pa so govorili vse- ga zlodja, kar Je in kar ni za ta svet. še manj pa bi se dalo zapisati. In po- tem je bil zagozden med dva polov- njaka Ornik. Ce bi Vračko vid'^1 ti večer in v tej kleti namesto nJega nje- govi dve dekleti, ki Ju je Omik zmer- jal z vlačugami, ker sta pobegnili s partizani, bi si ne belil glave, čeprav bi bili edini ženski v kleti — ali tu je bil Omik, ki se Je vsa zadnja leta tolkel po prsih in na glas pripovedoval o nesreči, ki Jo ima z dekleti, in o sreči, ki Jo ima s fantoma — a ta dva sta bila pri esesovcih. Poleg tega je bil Ornik vedno najbolj pameten. Vsa zadnja leta, ko so Kajžarju gospo- darili Nemci, je rad na široko In oblast- no pripovedoval o nemški ordnungi, a svet r^ Kajžarju ga je lahko samo po- slušal, ne da bi smel ali bi si upal kakšno ziniti. Kako se je znašel nocoj med njimi v kleti, tf^fa Vračkova gla- va ni mogla razvozlali Ali bil je tu, z dmgimi vlničarji, možje pa so mislili na to, kako bo jutri, vse to je bilo zdaj bolj vroče in zagatno ko Orn k m vsi taki Omiki. Lahko tudi, da Je ostal tu zaradi pijače, pijače pa ni viničar- ski svet v teh dneh, ko je bila svo- boda, kakor se je vse povsod govonlo in vpilo, nikomur zaklepal. »Pii. hudič, te bo že pamet srečala, zdaj Je svoboda! Iz kleti te lahko Se vedno zabri-,emo, če ne boš, kakor se šika!« si je mislil ali govoril vinlčarshi svet, nad njim pa so plavale Vračkove be- *.ode: »Drunrače bomo napravili. .« To so bile besede, ki so terjale od- govor. Kletar je bil ko na trnju. Vračkove besede, ki jih je povedal muzikantu, so bila zanj cela in prehuda revolu- cija. Zajemal je vino in gonil svoje, ves v neznanskem slrahu in zaupanju: »Prijateljčki...« »Ka' boš napravil?« je vprašal Fi- lipov, z glasom, ki Je bil en sam dvom. Počakal je, predjal pipo in nadalje- val: »»Nemci 60 šil, ali vrnila se bo gospoda.« Tudi župnik prihaja, kuharca že kri- či. Safarjl pa, sami ste videli, že dvi- gajo glave, stikajo po zidanicah in za babami.« »Kako naj šafar živi, če ne bo go- spode več in ne več vinlčarjev, a?« Je vprašal Ivanuša, odgovoril pa mu je smeh. »Kaj pa kmetje?« je nadaljeval Fi- lipov, ko da bi vrtal in predjal pipo. »Kmetje ...?« je vprašal tudi Muhič. »Prijateljčki...!« je zaklical kletar s prosečim glasom kakor da bi jih ho- tel preprositi, naj prenehajo z govo- rico, ki je vredna toliko ko mlatva prazne slame. No, vprašanje je bilo izgovorjeno, terjalo je odgovor. Vstal ie Sirk in zagodrnjal: »Kaj me brigajo! Kaj me briga go- spoda, pa farovž in vse to takšno — v zidanico se bom preselil pa amen!« »V zidanico?« je prešerno vprašal FiliMCv. iTi je stara ukazala?« je vprašal Ivanuša in tako zbodel Sirka zaradi ženske. Hotel se je na glas smej-iti, a se je jiamo nasmehnil, ker se je Sirk zganil in f?a pisano po;.;lcd?il »Prijateljčki...« ;e uilo kletarju. »V zidanice? Ha-ha-ha...» J^ vprašal in se zakrohotal Ornik, da se ponorčeval, ali Vračko je stopil p-®' ti njemu In trdo izrekel: »V zidanice, da!« Počakal. Je i® vprašal: »Kdo pa gara, ljudje? to v«* vprašam...« »Zakaj pa so otroci v partizanih'' Je vprašal Kejac. »Otroke so nam streljali...« Je P®" vedal Muhič. Vse to je bilo res in nastala je tiSinf »No, Ozmec,« je zaklical IvanusJ muzikantu, »zdaj pa le pohitita z ziko. Zidanice so naše.« , »Ali naj prezebamo v porušenih b^r tah, zidanice pa prazne gledamo?« > vprašal Kejac, Zadržano razpoloženje, nekakšna tegnjenost ali zapetost, ki je ležala ° vsega začetka med zbranimi v se je razkadila, muzikantov zapotcS' njeni obraz se Je od same sreče lezel, naj se je hotel ali ne. Invalid f ni mogel več zadržati. Dvignil se se prijel za sod, zakrilil z berglo '' začel pripovedovati Muhiču: »Tako napravimo, zakaj pa ne bi-' Tebi so otroka ustrelili, meni pa dali belo...« Moški so začeli lesti iz kleti, za v«^ mi pa je šel muzikant. Spotoma je mehe z ramen In zagodel »Cez gore, polja...« V kleti sta ostala kletar in Orn'-^ Ko so vsi od:ii, se je Ornik proti kletarju in vprašal: »Kaj misliš, ali bo držalo?« t" Kletar ga je precenjujoče POS^®^^, zatem je pomežiknil in odločno oo^^ ptui, 9. novembra 1951 »PTUJSKI TEDNIK Stran 3 flt^M. Prere, štiri ose- be pa cele. Ponovno pozvani nekateri kmeto- valci, da zadostijo obvezni oddaji drv za leto 1951 za potrebe KLO in KZ, sicer bodo naročili drva iz prostega trga na račun zaostankarjev. Prebivalci Borove želijo biti v občini P^larkovci Odkar so prebivalci iz Borove izve- deli Za predlog IO OLO Ptuj, da bi naj bila njihova vas vključena v občino Domava, je prišlo o tem vprašanju do živahne debate, ki se je končala z zbo- rom volivcev, 29. 10. 1951, kjer so iz- glasovali predlog Za vključitev seda- njega KLO Borovci v občino Markovci. Ob isti priliki je zbor volivcev po- trdil tudi predlog glede skupnega po- pravljanja cest in poti, s čemer bodo pričeli po 15. novembru. Zakaj bi naj bil sedež obCine v Tržcu-Jurovcih? v diskusiji o združitvi KLO Sela, Lancova vas in Tržec-Jurovci v občino Sela s sedežem v Selah je nastopil KLO Lanoova vas s predlogom, da bi se sedež občine Sela prenesel v Tržec- Jurovce, ki ga utemeljujejo v slede- čem: »Znano nam je, da Sela niso elektri- ficirana, dočim imamo v Tržcu elektri- ko, ki je nujno potrebna za razsvetlja- vo uradnih prostorov zlasti pozimi. Resnica je, da je na Selah šola, ven- dar je treba upoštevati, da Je promet- na zveza Ptuj-Sela precej slaba, oziro- ma da je sploh ni. Tržeč leži ob glavni cesti, po kateri tudi vozi avtobus. Zla- sti pozimi in v deževni jeseni je dostop do Ptuja in do občine iz Ptuja lažji v Tržeč kot v Sela. Upoštevati pa moramo tudi telefon- sko povezavo s Ptujem. V KZ Tržeč je telefon, ki bi ga bilo brez težav mogoče premestiti na sedež občine. Nedvomno pomeni telefon prihranitev številnih poti in stroškov. Na Selah nimajo te- lefona. Zraven vsega pa Je še treba upošte- vati vprašanje uradnih prostorov za občino. Znano nam je, da Je na Selah samo en prostor, katerega uporablja KLO Sela. Je zelo tesen in v njem delata lahko le dva uslužbenca, dočim za stranke zlasti v slabem vremenu sploh ni prostora. Na KLO Tržeč s© drugačne razmere. Pisarne so v lastni zgradbi. Ce ne bi zadoščal en prostor, bi jih bilo na razpolago še več.« Svoj predlog so sporočili komisiji za Izgrajevanje ljudske oblasti. V Skorbi so tajno glasovali Dne 28. X. 1951 se je zbralo 41 voliv- cev iz Skorbe zaradi sklepanja o pri- ključitvi v občino Hajdina ali Slovenja vas. Za to odločitev so zahtevali tajno glasovanje. Zadevna tričlanska komisi- ja le preštela glasovalne listke ter ob- javila rezultat, da je bilo oddanih 38 glasov za priključitev k Hajdini in 3 glasovi za Slovenjo vas. Ta primer dokazuje, da je večina vo- livcev uveljavila svojo željo in je po- trdila predlog lOOLO Ptuj, ki Je že pred objavo predloga na skupščini pre- tehtal vse pogoje za priključitev Skorbe k Hajdini. V Narapljah so poučeni o nainovejših Droblemih Nad 40 volivcev se je zbralo 28. X. t. 1. v Narapljah zaradi skupnega ob- ravnavanja najnovejših gospodarskih in upravnih vprašanj. Član OLO tov. Smolej jih Je seznanil s predlogi in sklepi na zasedanju skupščine OLO v Ptuju glede obnove vinogradov in sa- donosnikov in so o teh vprašanjih tudi največ diskutirali. Predlagali so, da bi jim OLO poslal vinogradniškega in sadjarskega strokovnjaka, da bi ^e z njim posvetovali o vseh tozade\'Tiih vprašanjih. V diskusiji o priključitvi KLO Na- raplje k občini Majšperk ni bilo na- sprotujočih predlogov, pač pa so neka- teri predlagali, da bi bil v oddaljenih vaseh po en odbornik pooblaščen od občine, da bi Izdajal potne liste, da ne bi bilo potrebno hoditi daleč v center občine ponje. Ivan Cankar: Kaj je z Jacinto in Petrom? Je ona zares lalikomiseina, razvajena ženska in Peter razbojnik, oba vredna prega- njanja oblasti, pred katero končno zbežita? Kako je z rodoljubi iz doline šentflorjanske? Kaj ne, za te vemo, da imajo precej masla na glavi I H koncu sicer zapojo pesem o sv. Alojziju in mi bi jim skoraj verjeli, da pohuj- šanja ne bo več, ker ni več Petra in Jacinte, če bi vendar ne Imeli vtisa, da se dacar ne bo poboljšal in cerkov- nik ne bo zamudil prilike ženski polju- biti vsaj nogo, če drugega ne bo mo- goče. Kdo pohujšuje in kaj je pohuj- šano? Kaj je gnalo velikega satirika Cankarja, da je napisal tako odrsko delo? Cankar je bil naš prvi poklicni pisa- telj, umetnik in vse svoje žive dni je bil velik revež ne samo zato, ker ni imel smisla za gospodarstvo, ampak tudi zato, ker je bil samo umetnik In so bili v njegovem času vodilni ljudje mnenja, da umetnost ni potrebna. Ve- liko besedo v Cankarjevem času je v političnem in kulturnem pogledu ho- telo imeti tudi naše malomeščanstvo. Slovensko malomeščanstvo je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja značajno kaj malo prida. Malomeščanl — cesarsko-kraljevo uradništvo, obrt- niki, trgovci, veliki kmetje in drugi manj znatni svobodni poklici, ki so imeli nekaj pod palcem in so bili vdani hlapci kapitala, oblasti, ki jo je kapi- tal podpiral, tisti čas pri nas avstrijski dvor in cerkev — so ob polovični iz- obrazbi, ob veličju tujstva značajno poplitvili in veliki ideali so postali pri njih fraze: borba za narodov blagor jim' je teknila s%mo v toliko, v kolikor je koristila njihovim žepom, ker so bila poslanska mesta plačana, in v kolikor Je to godilo njihovi samovšečnosti, iz- polnitvi želja po osebnem javnem ugle- du. Politični Ideali so se izprevrgli v oportunstvo, brezciljno strankarstvo, bili 50 v opreki s svobodoljubnimi tež- njami slovenskega naroda. Eni Izpa- čenostl je sledila druga. Malomeščan- stvo, kl si Je lastilo pravico kulturnega usmerjevalca življenja, je menilo, da slovenskim umetniškim težnjam zado- stuje vzgojna povest, strogo v skladu s cerkvenimi nauki. Cerkev pa se je trdovratno branila take pisari je, ki bi metala neugodno luč na vladajoči raz- red, ki bi bila v opreki s težnjami ka- pitalizma. bila je nasprotna taki umet- nosti, kl bi se poglabljala v življenje, žigosala politično in socialno nasilstvo nad narodi in Človeštvom, kulturno na- zadnjaštvo. Malomeščani. vdani mne- nju vodilne družbe, pokorni cerkvi, so se bali umetnosti, kl kritizira, željna resnice in pravice. Upirali so se taki umetnosti zlasti zaradi tega, ker so ču- tili, da umetnik razgalja njihovo no- tranjost, ki ni v skladu z njihovim vnanjlm dostojanstvom, ruši ustaljeni red, ki govori o pravicah tistih, Imajo v njihovih očeh same dolžnosti. Skrat- ka, upirali so se resnici, kl JI resnični umetnik vdano služi. Boječ se take umetnosti, o kateri so rekli, da je po- hujšljiva, so se bali tudi umetnika in mesto da bi ga pri njegovem delu pod- prli, so ga porinili med brezpravno rajo, med berače, potepuhe, ga istove- tili z razbojniki, smatrali so ga izob- čenca človeške družbe. Cankar Je na lastni koži bridko ob- čutil hudobnost in pokvarjenost ljudi, ki so se šteli med rodoljube, govorili o umetnosti pa jo v isti sapi razglašali za pohujšljivo, preklinjali umetnika- razbojnika. Cankar jim je tedaj vrnil milo za drago in napisal Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Glavni junak je Peter Kobar, razboj- nik In umetnik Če so že malomeščani uvrstili umetnike med razbojnike, te- daj bodi Peter — umetnik po njihovi želji razbojnik, čemu ne? In ko Je raz- bojnik, je Izkoristil njihovo lastno po- kvarjenost. Vsi malomeščani, predstav- ljeni v igri kot občani doline šentflor- janske, ki se tako boje pohujšanja, so tako pokvarjeni, da še sam zlodej, v igri gospod Konkordat, nima koga po- hujšati; vse je namenjeno peklu in Peter uspeva kot razbojnik na račun njihove slabe vesti. Vsem po vrsti se predstavi kot otrok greha v mladosti, za katerega se morajo častivredni občani v dolini šentflorjanski pokoriti: Petru morajo opremiti grad, oskrbeti ga morajo z vsem, kar ustvapja razkošje. In tu je zdaj — Jacinta! Malomeščani so se bali umetnosti, češ da je pohujšljiva in da zavaja v greh. In Cankar je postavil k Petru umetniku in razbojniku po želji časti- vrednih meščanov še Jacinto, umetnost in torej tudi pohujšanje. Pohujšanje zato, ker so častiti meščani hoteli vi- deti v njej pohujšanje. In, ko so ga hoteli videti in je umetnost prečudno lepa, zna biti pohujšljiva, če je tako gledana, so malomeščani njeni vdani sužnji. Jacinta — umetnost, je češčena v trenutku, ko je pohujšljiva, ko obeta čutno naslado. Kakšen udarec je Jacin- ta za zlagano malomeščansko nravnost! Vpili so: »Proč z umetnostjo, ker po- hujšuje!« Jacinta pa izvabi iz njih res- nico: »Kako čudovita Je umetnost, ki pohujšuje! Kako želena! Slavljena bo- di!« — Malomeščani so odklanjali umetnost zaradi pohujšanja, v bistvu pa so od umetnosti tega želeli, so po- hujšanje pričakovali. Kako so občani iz doline šentflorjanske poslušali zlode.ia, ki jim govori o Jacintlni telesni lepoti! Kako so bolščali vanjo, ko'je plesala! Povsod, v vsaki njihovi kretnji, besedi Je razkrita umazanost, je greh, proti kateremu kriče, ga napadajo In so sa- mi do vratu pogreznjeni vanj, priprav- ljeni grešiti Še in še. Kako imenitno so svoje poželenje po pohujšanju pokazali občani že v prvem dejanju, ko so se po razodetju o Jacintlni lepoti hoteli brž izgubiti, da bi opazovali, uživali vsaj z očmi, od daleč! Cankar je s Pohujšanjem v dolini Jentflorjanskl osmešil malomeSčane za njihov napad na umetnika in umetnost, ker oboje so razvrednotili iz strahu, da umetnikova umetnost ne bi razkrila moralnih napak, ki jim jih nobeno dru- štvo čednosti ne bo tako temeljito od- pravilo kot umetnikova graja, ki je graja plemenitega življenja samega. Kako je ptujsko gledališče odigralo to imenitno farso na zlagano malome- ščansko moralo? Srenja doline šentflorjanske je bila v prvem dejanju prav dobra. Ob da- carju bi bilo pripomniti, da je bil ne- kako preglasen, manjkalo mu je v igri opolzkosti značaja. Njegova kretnja in beseda bi morala biti manj silovita pa bolj slinasta, umazana. Učitelj Sviligoj, ki po svoji nravstvenosti edini ne spa- da med to pohujšano druščino. Je svojo vlogo zgrešil predvsem v tretjem de- janju. V tem dejanju je oblikoval pri- digarskega deklamatorja in ni bil prav nič podoben učitelju Svillgoju, kl ga Je družba pripravila tako daleč, da je v skrbi za ljubi kruhek ves ponižen, na- vajen upogibati hrbtenico, toda v jedru je vendarle idealno bitje, kl presune človeka, ko mu Je dano govoriti. Najtežje so vloge Jacinte, Petra in Konkordata. Jacinta mora biti čudovita. Predstav- lja umetnost, idealno lepo, tako da ču- tijo gledalci njeno izrednost in je prav ob čutni vnetosti In zadivljenosti, ob ponižujoči strasti umazanih čednostni- kov čutiti, kako Cista je, neomadeže- vana ob splozkih dotikih pokvarjenih častilcev, ker si še misliti ne more, da so umazani. Jacinta kot ženska je na- ivna in hkrati duhovno poglobljena, preprosta in zapletena, vedno lepote željna, skratka ženska in pol. Mlada igralka Zorica taki vlogi še ni docela dorasla. Njena igra celo v kretnjah še ni sproščena, čustvo in razum, ki sta v tej vlogi do skrajnosti poplemenitena, v Zorici še nista dozorela. Peter je simpatičen, toda zdi se pre- vihrav, zlasti v sceni, ko ob razbojniku spregovori umetnik, ki obtoži: »Domo- vina, ti si kakor vlačuga...!« in izpove tedaj vso bolest zaničevanega sloven- skega umetnika, manjka svojevrsten poudarek tragike in neuničljive lju- bezni do umetnosti, ki Ji je Peter tako predan. In ali Jacinta tu ne zna pri- sluhniti, ne spremlja Petrove igre. — In Konkordat? Podana je zlodejeva vnanja spačenost, njegova nergavost, cagavost, toda še nekaj manjka — pe- klensko ogabne sluzavosti in predrzno- sti, ki je tudi v strahopetnosti. Zlodej je malo premalo zlodejevski. To so samo nekateri pomisleki ob igri, ki so bolj osvetlili napake, kot pa prednosti in dobre strani igre, ki v celem mora publiko zadovoljiti in je vsekakor lep umetniški dogodek v na- šem mestu. Pripomniti moram še to, da Je scena v vseh treh dejanjih prav čedna. Ptujsko gledališče je s svojo prvo predstavo pokazalo, da želi delati in da bo delalo kljub temu, da se režiser vozi iz Maribora. Tako je tudi prav. Močno želimo okrepljenega umetni- škega življenja v Ptuju, potrebni smo gledaliških predstav, ki vedre in bo- gate duha. Prav ob tem pa, da so gle- dališke predstave dobro obiskane in torej želene, naj bi bila izrečena še be- seda za publiko: »Hudo neprijetno je za navzočega gledalca, kaj šele za igralca samega, da je ptujska publika tako hladna. Skoraj nič ploskanja ni bilo. Igra je ena zelo lepih, živih umet- nosti. Igralec vloži v svoje delo na odru veliko truda in treba rriu je na vsak način dati priznanje. Mislim, da bi se ptujsko občinstvo v tem pogledu moglo malce spremeniti; ploska naj, s tem ustvarja enega prisrčnih stikov z igralci. Ploskanje bodi priznanje do- bri igri ali pa tudi samo vzpod>^ud3 gledališkim delavcem. -da. fiii ste že preliiiusili stoJo sreč©? Ali hočete zadeti milijon dinarjev? Kupite srečko Državne loterife pri Okrajnem magazinu, Potrošniški zadmgi ali pri trafikantu Čušu v Krekovi ulici v Pfiifu! Tudi v; laMro isiate srečo pri naslednjem žrebanju, ki bo 15. novembra t. 1. Cena srcčlca stane din 100-—, polovična din 50.—. '^al. Udaril je zapovrstjo po nekaj 'odih, pri zadnjem pa snel pilko in Posvetil Orniku v sod. Ornik se je In zagledal kopita pušk. Začu- ^ tenko in hihitajoče se je zasmejal. Pogrkal je in udaril kletarja po rame- »lih. da je ta kar vzdihnil. »Prijateljčki... Prijateljčki...« je fekel in sklenil roke. Po sepu, vsak na svoj dom, so odha- l^li viničarji. Ozmečev je godel. Igral na vse mehe in pel iz dna duše, kričavo: gore, polja, po svetu naj doni: Slovenija svobodna, srečna zdaj boš ti...« j ^^o sepu sta se vračala tudi Vračko "I Stefek. Vračko je hodil naglo, ko da 1 se mu kam mudilo, s polno glavo ^isli, da se ga je moral Stefek držati ^ rokav in poletavati poleg njega, če je hotel dohajati. A tudi otrok je razgreto glavo, kajti venomer je 'Spraševal: . *Ata, selili se bomo, kaj? Ata, mi orno šli v Fišarjevo, kaj? Ata, v Fi- '^Jievo, kaj?« tib ^ je imel vinlčar svoje skrbi in ^^^ m takoj odgovoril, ga je Stefek ko ga je ogovoril in ni dobil Sovora, pocukal za žep. ^^^a brvi ob jelševju sta se poslavljala j^^^kaus in Ritonja. Klela sta in pri- ^.pla drug drugemu, da bosta napra- ^^ red. t^^Prdnunga mora biti,« je kričal Ri- ■J^®- »Brez ordnunge _ ni nič « iVj r^^sl se je, Trinkaus pa se je docela k njegover-u ušesu in moč zaupljivo za^^cpetal, če- prav mu tega ne bi bilo treba; kajti bila sta sama, poleg tega je bilo sredi noči in daleč od njiju ni moglo biti žive duše. »Nič ne bo,« Je zasikal, »kakor si kajžarija misli — ali molči in name se zanesi. Se že pripravljajo... Tudi orožje je... Tri mesece ... Potrpi, pa bo vse drugače! Tri mesece... Orni- kova prideta!« Segla sta si v roke in el prisegla zvestobo. Ritonja se je trkal z roko po prsih, da bi šafar videl, kako se lahko brez skrbi na njega zanese, šafar pa je sunil nekajkrat v ograjo od brvi. Za- tem se je Ritonja obrnil in prisluhnil v noč. Po vrheh se je slišala Ozmečeva harmonika, »Sviraj, sviraj!« je znova zasikal Ri- tonja. »A zadnji bomo %virali mi!« VII. Drugo Jutro, komaj se Je skozi maj- hna in zarnazana viničarska okenca zasvitalo, se je Stefek, ki je ležal na klop: pri peči, pretegnil in se prebudil Ležal je skrčen in z rokami na nosu Obrnil se je na trebuh, si podprl gla- vo z rokama in se potem tako pod- komolčen razgledal po izbi in po oknih. Vse po bajti je spalo, samo očetove oči so bile nastežaj odprte. Oče je le- žal vznak in strmel v nizek strop. S postelje pa je visela materina dolga in bela roka in se dotikala zibeli. Jula je zibala otroka in je pri tem zaspala. Stefek se je zvalil s klopi, se dva- krat zviril in si popravil suknjič. Po- drsajoče se je potegnil k postelji, k očeta in potiho vprašal. »Ata, kaj ne bova šla? Dani se...« Vračko se je napol dvignil, a odgo- voril Je šele čez čas. »Greva.« Vinlčar Je 5e malo poležal, ko da bi razmišljal, ali se naj dvigne aH ne, potem je vstal In se naglo oblekel. Stefek si je podvihal predolge hlačnice In pokazal z glavo proti vratom, da odhaja. V^ata so obakrat tenko zacvi- lila, pri odpiranju in pr^ zapiranju. Vračko je potegnil zimsko suknjo z zibeli in ostal nekaj trenutkov sklo- njen. Poslušal je rahlo otrokovo di- hanje. Ozrl se Je, ko da bi se bal, da bi kateri od otrok bedel In ga opazil. Zagledal Je Jullno roko, kl je visela 8 postelje Dvignil jo je na posteljo in jo pokril. Ženska Je odprla oči in se prebudila. »Jezus,« je rekla, »aH greS?« »S Stefkom greva,« Je Vračko zaše- petal, da ne bi prebudil otrok. Ženska se je napol dvignila, se za- zrla proti peči, zagledala prazno Stef- kovo ležišče, potegnila roko izpod ode- je, poiskala moževo In jo stisnila. Spu- stila je nogo ob postelji in sedla. Rekla pa ni nič, ko da bi premišljevala. »Jula,« je zacepetal mož, »Jula, leži še ... Nedelja je...« Besede so bile tihe In tople, vinlčar jih ni bil vajen, stežka In pretrgano jih je Izgovoril. Iznenada pa «e je obr- nil in odšel. Jula se je oprla na roko, se zazrla za njim in ga, ko je bil pri vratih, tudi poklicala: »Stef?!« Bil je glas, kakor ga Vračko že dolgo ni slišal; v njem je biia prošnja za- radi otrok, a tudi radost nad neznanim, Vračko je obstal med vrati, ali samo za trenutek. Jula je videla, da jo Je Blišal. Stopil Je v priklet in kolikor se je dalo potihoma zaprl vrata. 2ena je zrla v tisto kljuko, napol dvignjena in precej časa, potem Je vstala. Na postelji, po klopeh in po peči, so se začeli obračati in prebujati otroci. V kletni shrambi je Stefek potegnil Iz ropotije kramp in si ga vrgel na ramo. Vračko je segel pod sod in Izvlekel izpod gantnarjev železni drog Nato sta odšla po sepu, Stefek naprej, Vračko nekaj korakov zadaj. Bilo Je zgodnje Jutro in po drevju so cvrku- taH ptiči. Na bregu, pod gorico, sta se molka ustavila in se zagledala po goricah in po zidanicah. Za zadnjimi goricami proti jutrovi strani se Je ka- zala zarja in metala svoj sij na dva srečna obraza. »Ata, pa je le prišlo, kaj?« Je vpra- šal Stefek in se obrnil proti očetu. »Ja... Ja ...« je zamomljal Vračko in potisnil otroka izpred nog. Pogledal je za Stefkom, kakor da bi ga šele zdaj opazil, in se nasmehnil. »Glej ga, glej,« se je začudil sam pri sebi,« kaj mu hodi po glavi?!« Zavila sta v hosto, hodila nekaj časa In se razgovorila. Zdaj je spregovoril Vračko. »Stefek,« je poklical otroka in mu rekel: »A kaj bi bilo, če bi stopil Izza onega hrasta FiSar?« Stefek je opičil oči v hrbet, zatem pa se obrnil in se zazrl v očeta, napol radovedno In napol začudeno, ker ga je tako neumno vprašal. »Huj, Flšer bi že prišel,« je odgovo- ril, »če bi si upal...« Stefek je zaplesal s krampom in Vračko ga je moral zapoditi izpred sebe. »Beži, beži...« Pri FišerjevI zidanici je bilo zaprto ko včeraj, kakor da bi hiša izumrla. Oba, oče In sin, sta se ji bližala potiho, domala kradoma. Pred stopniščem sta ee ustavila in se zazrla v vežna vrata. Velika okovana vrata so bila zaprta z dvema poprečnima železnima zapahoma, na zapadu pa sta bili obešeni kovani žabici. Stefek Je pogledal očeta, zmi- kastil z roko obe žabici, in oče mu je pokimal. Otrok je dvignil kramp in ga za- sadil pri žabici v zgorno spojko. Vi- ničar je podstavll pod kramp drog in začel rvati okrogli klin, na katerega je bil priklenjen zapah. Moral je na- peti vse sile, da se je začel klin uda- jati Cim bolj se je klin udajal in lezel Iz vratnih opornikov, tem bolj se je raztezal obraz obeh vinlčar j ev, očetov In sinov, dokler ni klin izskočil. Oba viničarja sta se drug drugemu na- smehnila in se spravila na spodnji zapah. Med delom sta se pogovarjala. »Zdaj vlečeva Fišarju dušo,« Je rekel Vračko. »To ga zdaj trga, ata. kaj?« Je vpra- šal Stefek. ^ »Trga ga trga ..« In odletel je dragi zapah. (Dalje prihodnjič.) Stran 4 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 9, novembra 1951 Opo23rilo prejemnikom vojaških vojnih invoiidnan Zaradi priznanja dodatka za otroke po novih predpisih pozivamo vse ose- bne vojaške invalide od 1. do VII. sku- pine (od 50 do 100% pridobitne nes^ sobnosti) in uživalce družinskih in- validnin to je vojne vdove z otroki in vojne sirote (ne pa uiivalce roditelj- skih invalidnin, to je matere in očete ter dede in babice padlih ali umrlih borcev), ki ne uživajo pokojnine ali invalidnine Po zakonu o socialnem za- varovanju, da nemudoma predložijo tuk Invalidski upravi, Ljubljana. Stari trg št. 34 pošni predal 191, naslednje listine: 1. Za otroke, starejše od 14 let, potr- dilo o šolanju, izdanem od pristojnega šolskega vodstva ali potrdilo podjetja, da je učenec v gospodarstvu (vajenec); 2. zaposleni vojašiki Invalidi od I, do VII. skupine (od 50 do 100% pridobitne nesposobnosti) in vojne vdove, ki so dosedaj prejemali dodatek za otroke pri plači, a se jim bo ta dodatek po novih predpisih izplačeval pri vojaški invalidnini, i)otrdilo delodajalca, za katere otroke so dosedaj prejemali do- datelc za otroke, katere je navesti ime- noma z rojstnimi podatki in kdaj jim je bil ustavljen dodatek za otroke pri plači. Navesti je treba, ali se je izpla- ča] za november 1951 še dodatek po 175 din ali 1300 din oziroma jim je že bil dodatek popolnoma ukinjen s 3, okt, 1951; 3. Potrdilo pristojnih davčnih organov f) višini davčne osnove za 1950. leto na dohodek od kmečkega gospodarstva, v katerem živi upravičenec; 4. kdor Za 1950. leto nI imel davčnega predpisa pa izjavo, da nima sam, niti družinski član s katerim živi v skup- nem gospodarstvu za leto 1950 davč- nega predpisa od dohodkov iz kmetij- sva in za katero resničnost jamči ma- terialno in kazensko; 5. oni ki imajo predpisan davek na dohodek od kmečkega gospodarstva še potrdilo o številu članov družinske sO^upnosti, katere je navesti imenoma z označbo zaposlitve, višine mesečnih dohodkov in sorodstvenega razmerja do upravičenca; 6. izjavo, da zakonski drug (mož ali žena) ni v delovnem odnosu, oziroma od 1. nov. 1951 dalje ne prejema pri plač" oziroma ix>kojnini dodatek za otroke, za katere se uveljavlja ta pra- vica pri invalidnini. Potrdila o davčni osnovi in številu članov družinske skupnosti ni treba predložiti tistim upravičencem, kateri 60 letos izpolnili letno priglasnico za L 1951. Opozarjamo da teh potrdil ni treba predložiti tistim invalidskim upravičen- cem, ki prejemajo polcs vo1aš''o i ■■ - lidnine še pokojnino ali invalidnino po Zaltonu o socialnem zavarovanju, kate- rim se ta dodatek ne bo priznal pri vojaški invalidnini, ampak pri pre- jemkih iz socialnega zavarovanja. Ta potrdila pa so dolžni predložiti zaposleni invalidski upravičenci ne glede na to, kje so zaposleni, katerim se bo dodatek za otroke izplačal pri vo- jaški invalidnini in ne pri plači, razen vojaš^kih Invalidov VIII. IX. in X. sku- pine (od 20 do 40% pridobitne ne.«:po- sobnostl), kateri bodo prejemali doda- tek za otroke še nadalje pri plači in Jim za to zahtevanih potrdil ni treba predlagati. Za vsako potrdilo je v zgornji desni kot vpisati številko likvidacijskega lista (ta je vpisana v izplačilni knjižici v le- veni sp<^njem kotu pri zadnjem obra- čunu invalidnine), katero je napisati točno in v celoti, tudi kar je v ulomku. Novi zneski dodatka za otroke se bodo vsem invalidskim upravičencem izplačali za november 1951 po čeku po prejemu zahtevanih potrdil. Ta potrdila naj invalidski upravi- čenci pošljejo na Invalidsko upravo Sveta za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo LRS, Ljubljana, Stari trg št. 34, pošni predal št. 191 in v levi spodnji kot kuverte napišejo »Dodatek za otroke«. Pozivajo se vsi vojaški invalidi od VIII. do X skupine (od 20 do 40% pri- dobitne nesposobnosti) kateri so dosedaj prejemali dodatek za otroke po 175 din, da pošlejo invalidsko izplačilno knjižico Invalidski upravi v popravek. Po novih predpisih namreč invalidom od VIII. do X. skupine dosedanji dodatek v znesku 175 din za otroke ne pripada več in se jim bo zato črtal v izplačilni knjižici. Invalidska uprava Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo LRS Ljubljana Praha - važno kmečko jesensko delo Jesensko praho naši kmetovalci le malo izvaiajo, dasl se to delo stalno priporoča. Kje je vzrok za to? Neka- teri smatrajo to delo za zelo koristno, ce!o za neizogibno potrebno, medtem ko imajo drugi o tem nasprotno mne- nje. Razumljivo je, da si naš preprosti kmetovalec, ki se opira na svoje lastne izkušnje, z Jesensko praho navadno ne more predstavljati niti razlikovati sprememb v zemlji, ki po njej nasta- nejo, niti činiteljev, od katerih je od- visen uspeh ali neuspeh dela. Začnimo od kraja. Naša zemlja je nastala in še vedno nastaja iz kame- nja. V dolgih tisočletjih je mnogo ka- menja preperelo, zaradi vpliva vlage, zraka in toplote se je kamenje razdro- bilo v kameni drobir, prod in pesek. To se dogaja še danes, saj vemo, da ob nalivih reke prinašajo večje količine proda in peska, ki ga odlagajo ob bre- govih kot naplavine. Ce vzamemo kepo navadne rudninsike zemlje lahko ugo- tovimo, da je sestavljena v pretežnem delu iz debelejših in drobne j ših pešče- nih in koloidnih delcev, nastalih iz raz- nih kamenin, manjši del 'pa tvorijo razkroj eni delci rastlinskega in žival- skega izvora. Treba je reči, da so last- nosti take prvotne zemlje, ki je ostala na svojem mestu od nastanka iz kame- nja precej drugačne od zemlje, ki jo je voda naplavila od drugod. Prav tako ima voda veliko vlogo pri tvorbi rodnih tal. Dejstvo je namreč, da vsebuje tudi naj- čistejša voda sorazmerno mnogo kislin, ki razjedajo kamenje in z njegovimi sestavnimi deli spajajo v zemljo. Voda je tisti činitelj, ki zemljo rahlja. Znano je, da ima zmrzujoča voda silno energijo, ki razganja vse kar jo ovira pri tem, ko pri zmrzovanju razširja fivojo prostornino. Zato razganja voda tudi najbolj trda in stlačena tla. Prav tako velik vpliv na tvorbo in spreminjanje zemlje pa ima zrak. Ta je nosilec toplote in mraza, osuševalec in ovlaževalec. Zrak omogoča obstoj in razvoj neskončno majhnim bitjem, ki presnavljajo zemljo ter zopet obilica zraka v zemlji zavira drugim živim bit- jem obstoj. Ogenj soustvarja zemljo v širšem smislu, če označimo z besedo »gorenje« vse presnavljanje živega felvarstva, vse to, kar navadno imenu- jemo življenje. Pravzaprav ni med go- renjem v peči, dihanjem ljudi in živali, vrenjem mošta in gnitjem krompirja ter trohnenjem lesa nobene bistvene razlike. Pri gorenju, dihanju, vnetju in gnitju ter trohnenju se snovi izpremi- njajo, povsod se pri tem izpreminjanju razvija toplota, razlika je le ta, da pri gorenju to presnavljanje vidimo — ogenj —, pri ostalih podobnih pojavih pa ne. Važno je vedeti, da je zemlja rodo-* vitna le do tiste globine, do katere sega življenje, to se pravi, do koder lahko v zemlji živijo bitja, do koder trohnijo in se presnavljajo odmrle rastline ter ži- valski odpadki in ostanki. Zelo posre- čen izraz za to zemljo je torej »živica«, kakor ji pravi naš ljudski izraz Po vsem tem ni težko poudariti po- mena jesenske prahe: rodno pi^^i zem- lje, živico — poglobiti in ustvariti prve pogoje, da postane zemlja bolj liva, da bodo mala bitja v njej laže ži- vela, da se bodo rastlinski in živalski ostanki in odpadki (gnoj) v njej laže razkrajali In presnavljali in da bodo rastlinske koreninice laže jemale iz tako pripravljene zemlje. Pri navadnem obdelovanju zemlje orjemo dese:..etja in desetletja enako globoko. Zato se na- pravi, posebno na težkih tleh, pod plastjo orne zemlje aH živice in na po- vršini mrtvice od dolgoletnega oranja zglajena ploskev, skozi katero ne pro- nica zrak. Zemlja tudi veliko teže zmrzne v večji globini, ker ta r^pro- pustna plast brani dostop mrzlega zra- ka v globino. Tako se v tej plasti ne more razviti življenje malih bitij, ki napravljajo zemljo rodovitno, Tz tega Pa smo prišli do prvega zaključka: je- senska oziroma zimska praha je za zemljo koristna le, če zrahljamo zemljo globlje kot pri navadnem oraiiju, Ce zrahljamo še spodnjo, zglajeno, doslel nepropustno plast zemlje pod navadno brazdo. Vendar je treba omeniti, da na že rahle zemlje jesenska praha ne učin- kuje ugodno. Voda namreč rahlo zem- ljo veliko laže odplavi j a kot zbito, isto pa se dogaja tudi z rastlinskimi hranil- nimi .«movmi. Zaradi tega na strmih le- gah, Pa tudi na ravnih, če je zemlja sama po sebi rahla, ali če je plast pod živico prodnata, ki je zelo propustna, jesenske prahe ne izvajamo. Pri jesenski prahi ne smem© zaiti v skrajnost, da bi recimo 15 cm globoko plast živice pokrili s preorano 15 cm debelo plastjo mrtvice, ker bi s tem doslej živo plast omrtvili, mesto da bi jo poglobili. Poglabljanje žive plasti z jesensko praho izvršujemo torej posto- poma, le 3 do 4 cm globoko na leto. z esperantom po sretM Avstralski esperantist pride v Evropo Kakor poroča »Heroldo de Esperan- to« od 16. oktobra, bo prišel prihodnje leto v Evropo kot delegat avstralskih esperantistov in se udeležil svetovnega esperantskega kongresa v Oslu (Nor- veška) som. Frank Halles iz Malbour- ne, ki je lansko leto postal slaven in poznan tudi neesperantski Javnosti vsled opravljene svoje 6800 km avto- mobilske vožnje v centralno puščavo Avstralije. Slike, ki Jih Je ob priliki te vožnje posnel, bo prinesel s seboj in obdrža- val predavanja do novembra 1952 v raznih mestih srednje In severno ev- ropskih držav. Intervju novczeJandske esperantistke Ob priliki intervjuja pri radiu Dunaj je novozelandska esperantistka gospa De Cleve izjavila, da je že 2 leti od doma iz svoje domovine in da je pre- potovala 18 raznih držav — med temi Egipt in Skandinavske dežele ter ome- nila, da se je povsod ustavila pri esp?- rantistih in z znanjem esperanta ni ob- čutila potrebe po znanju nacionalnega jezika dežele, kjer se je ustavila. Pri- šla je nalašč na svetovni Esperan'ski kongres v Miinchen. Poročala je o vti- sih ter dejala, da je najbolj navdušena nad sprejemom pri dunajskem županu g. Jonasu. ki ga kot prvega župana velemesta, govorečega e.speranto, stav- Ija za vzgled drugim Avstrijcem. AmeriSk? ravija .,Life" se pcslu2uje Esperanta •I.lfe« (Živ^jeniv^i, največja ilustrira- na revija v Ameriki in mrnd?! n?^ vsem Sv'etu, v svoji septe.Tibrski prilogi razen v an.^ToVjini tudi cs'nr;rant.'='kom jeziku propagira ESPERANTO kot svetovni jezik modernega sveta. Isto trde že tudi ameriški parlamentarci J. d ^ E M IE imajo 6esedo... Od njih mnogo pričakujemo v četrtek 8. nnvmn^r^ t ! le Mlo v Ptuju I. zasedanje odbora sekcije žena zadružnic pri OZKZ Razpravljale so j praktičnem izva- janju sklepov republiške konference žena-zadružnic, ki se je je udeležJlo iz ptujskega okraja več predstavnic. 2ene so sprejemljive za tifus v južni Italiji (Matera) je Izbruhnila epidemija tifusa. SoIe so premenili v začasne bolnice. Med bolniki je največ žensk in sicer Je 95«/o bolnic na 100 bol- nikov. Ali jim bodo univerzitetno izobražene žene iz Ptuja sledile? v Črni gori so se unlverzlteNio Iz- obražene žene združile v društvu uni- verzitetno izobraženih žen. Na usta- novni skupščini v Titogradu so oblju- bile, da bodo v okviru svoje organiza- cije pomagale ženam v vaseh In me- stih. 2ena in dom v Indiji velja: Kjer je žena, tam je dom in ni doma brez žene, zalo Je žena doma. Hindi smatrajo ženo za središče, za vladajoče božanstvo doma. V Indiji je zakon (brak) nositelj kul- ture in dom šola, katere člani se du- ševno vzgajajo in razvijajo. Neuspešno oranje Kosečeva žena iz Podvinc št. 10 Je po- magala možu pri oranju. Mož je bil tokrat slabe volje in tudi delo mu ni Slo, kalcor je hotel. Vsega je bila po njegovem kriva žena. Pretepel jo je, da je imela na hrbtu in na rokah krvne podplutbe in kožne odrgnine. To ni bil za Marijo nov doživljaj. Večkrat je že odpustila Martinu, tokrat pa ni šlo tako enostavno, Martin bo moral biti mesec dni brez žene v zaporu, kjer bo nedvomno uvi- dcl, da si žena ne zasluži takega obrav- navanja. V Podvincih obsojajo namreč tudi ljudi, ki pretepajo živino, kaj šele može, ki pretepajo žene. Pogosto na zraku Urša: »Z možem sva domenjena, da pošljeva vselej, kadar se prepirava, otroke na izprehod.« Neža: »A zato so vaši otroci tako krepki in rdečelični. Pozna se, da so pogosto na zraku.« Ali res tatov ne bo zmanjkalo? v sredo 31. oktobra t. 1. dopoldne je bila v gruči pred pekarno v Lackovi ulici v Ptuju ukradena K urni k Te- reziji iz Podvinc denarnica s približno vsebino 800 din in 1300 bonov. Ko se je zavedla, da je okradena, jadikova- nja in jokanja ni bilo konec. Zbrana gruča žen je obsojala podlost žeparja, obenem pa si je vsakdo ob izkušnji Kurnikove zasigural denarnico, da se mu ne bi isto pripetilo. Najboljše opozorilo na tatove so pri- meri okradenih, ki se osebno prepri- čajo, da se vsaka neprevidnost r de- narnicami kruto maščuje na korist poedincev, ki se od tega preživljajo. Župnikovi nasveti nevesti župnik: »Da se boste z možem raz- umeli, je potrebno, da se držite izreka, da mora žena vedno iti za možem, ka- morkoli gre.« Nevesta: »Gospod župnik, povejte mi prosim kak drug izrek, ker ta za me ne bo veljal. MoJ soprog je namreč pismonoša.« Krompirjevi obkladki proti revmatizmu Opran larompir pristavite s prav ma- lo vode tako, da se bolj duši kakor pa kuha. Ko postane krompir mehak, to se pravi, ko olupek razpoka, ga ocedite. To napravite hitro, da se ne ohladi, S krompirjem napolnite nalašč zato pripravljeno vrečico (Iz Inleta), jo za veži te In položite na bolno mesto, Cez pa prevežlte še volneno ruto. Krompir namreč zelo dolgo drži to- ploto, se tesno prilega k telesu in Je la- že delati obkladke z njim kakor z vro- čo vodo, odnosno s krpami, ki se hitro shladijo. « Krompirjeva torta Skuhajte krompir, ga olupite in pre- tlačite. Mešajte, da naraste, tri rume- njake, 15 dkg sladkorja v prahu, rebro naribane čokolade. Nato primešajte tri dkg zmletih lešnikov, 15 dk? pretlače- nega krompirja, malo posolite in pri- mešajte še sneg treh beljakov. Posodo 7£ torto dobro poma/ite s si- rovim maslom, posujte z moko, napol- nite s testom in specite. Ponudi se toplo z vkuhanim sadjem ali jabolčno čežano. Srečolov Sicer vemo, da organizira OKRAJNI MAGAZIN PTUJ 8 r C č o I o v, vemo, kaj je sreča, ne vemo pa Še, kako se jo da v 1 o v i t i? Kamorkoli pogledaš, so plakati z napisom »Srečolov«, v »Ptujskem tedniku« je tudi reklama za »Sr«;čoIov«. Spalnica, gojzerji, obleke, perilo in drugo — skupaj preko 500 dobitkov — bodo res nekoga osrečili. Kako bi se dalo vlovili to srečo? Zelo lahko, pravite! V manufaktumi trgoviai na Srbskem trgu (prej Lenart) je zelo lepa izbira blaga in solidna postrežba. Ne za- mudite prilike! Oglejte si blago in ga kupite novembra ali decembra meseca t. 1. Pri plačilu zahtevajte račun, kajti na tem računu je številka, ki Vam pomaga mogoče do lepega dobitka! — Račun shranite do žrebanja, ki bo dne 3. januarja 1952. Imena vseh lovcev, ki so vlovili srečo, bcxlo po žreba- nju objavljena v »Ptujskem tedniku« in na lepakih po trgovinah OKMA Ptuj. Ne zamudite prilike! Za 109 disi iMite t inilipn! Tudi Vi lahko dobite milijon dinarjev! Še danes kupite srečko Državne loterije pri Okrajnem magazinu, pri Potroš- niški zadrugi in trafikantu Čušu v Krekovi ulici v Ptuju, Cela srečka stane din iOO.—, polovična din 50-—. Zahtevajte prospekt! Drava ostane v i!, slov. ligi IL slovenska liga Je končana. Ptuj- ska »Drava« se je med osmimi udele- ženci plasirala na 4. mesto, kar pa ni uspeh zanjo, saj je skoraj vso sezono bila poleg Bratstva najboljše moštvo. Podrobnejše rezultate nam prikaže ta- bela: Tekma Rudar:Drava 2:3 je bila ve- rificirana v korist Drave 0:3 w. o., tako da si sedaj deli 3, in 4. mesto z Brat- stvom z istim številom točk, a slabšo gol diferenco. Kvalifikacijske tekme za vstop v I. slov, nogometno ligo so odigrali Sloga in Železničar iz zahodnega dela ter Kovinar in Proletarec iz vzhodnega dela. Vendar sta bila pred.stavnika vzhodnega dela poražena In bosta zo- pet tekmovala v II. slov. ligi, ki se bo pričela februarja prihodnjega leta, SP. Iz uprave Ptujskega tednika! Visok znesek neplačanih zaostankov nas Je prisilil, da smo odstopili izter- javo zneskov nad din 100.— pravnemu zastopniku. Pozivi zaostankarjem iz prejšnjih let v časopisu in s pošilja- njem položnic z označbo »Opomin« niso zalegli. Obveznosti, ki jih imamo na- pram tiskarni in drugim upnikom nam ne dopuščajo, da bi še dalje čakali na plačnike, ki so večinoma pozabili na to svojo obveznost. Letošnje zaostankarje prosimo, da nam takoj nakažejo zaostanek na na- ročnini in nam tako prihranijo nepo- trebno delo, sebi pa stroške. Uprava Okrajno gledališče Ptuj Petek, dne 9. novembra, ob 20. url: Aldo de Benedetti: »DVA DUCATA RDEČIH ROŽ.« Sedmič. Gostovanje »SKUD Strnišče«. Sobota, dne 10. novembra, ob 20. uri: Ivan Cankar: »POHUJŠANJE V DO- LINI ŠENTFLORJANSKI«. Nedelja, dne 11. novembra, ob 20. uri: Aldo de Benedetti: »DVA DUCATA RDEČIH ROŽ«. Osmič. Gostovanje »SKUD Strnišče«. DRAVA : ALUMINIJ 2:4 Dne 30. oktobra je bila prijateljska nogometna tekma med bodočim članora II. slov. lige Aluminijem iz StrnišSa in domačo Dravo, Tekma se ni končala zaradi surovih izgredov obeh moštev in maloštevilnega občinstva do sodnika, ki Je čisto pravilno zapustil igrišče. Tekma se je končala v 20. minuti dru- gega polčasa z rezultatom 2:4 (0:2) t korist Aluminija. SP. RK Patovio je odstopil od nadaljnjega tekmovanja Zaradi finančnih težav le rokometni klub Petovio odstopil od nadaljnjega tekmovanja v slovenski rokometni ligi. Petovio bo zopet tekmoval v nafAed- nji sezoni Cas med tem pa boao roko- metaši porabili za trening in za spre- jem novih članov. Vpišite se'v rokometni klub! TD Ormož : JA Ormož 2:2 (2:1) Predzadnjo nedeljo se je v Ormožu odigrala prijateljska nogometna tekma TD Ormož je nastopilo proti JA Or- mož. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Po prikazani igri bi morali domačini zmagati z visokim rezultatom, toda spremljala jih je ves čas i^-^re velika smola pred nasprotnikovim golom. Gole za Ormož so dosegli: Kovačič is Vipavec po enega. Pred 400 gledalci j« tekmo dobro sodil Vaupotič iz Središfa- KK Ormož : ^Sasilec" Maribor 254:204 Predzadnjo soboto se Je Kegljas^i klub Ormož pomeril v prijateljski tek- mi z »Gasilcem« Iz Maribora, Zmagali so domačini s 54 lesi razlil« To je vsekakor lep uspeh Ormožanr:ev, če upoštevamo, da so vse do septembra bili brez kegljišča, tako da nisft mogi nikjer trenirati. Enomesečni trening ormoških keglja* čev in potem zmaga s 54 lesi razlike J« rezultat, katerega nI nikdo v Ormož« pričakoval. Za KK Ormož so rastopi!'" Sena j a, Kukec Balantič, Sedmak, Zida- rič, Karba, Horvat, Dolinar in TišmaJi Pred več kot 100 gledalci sta tekmii dobro sodila tov. Gaberc in Hribar. ■■aaBnRDflBmaaaaaKiarra^^ MALI OGLASI POGREŠAM ČRNEGA PSIČKA z bd« liso na prednji nogi in na koncU repa. Pola j žar, Draženci 1. ZAMENJAM novo alfo za prašič^- Vprašati v upravi. PROSIM NAJDITELJA listnice z i" kaznicami na ime Mlakar Aloi^ Ptuj, Vičava H. 44, boni in denarjei«- da jo vrne proti nagradi oškodova' nemu. PRODAM VINOGRAD in sadonosni!^ hišo, klet in stiskalnico v Krastovc^' Cena po dogovorti. Polh Anton, vinci 120, p. Ptuj, KUPIM eno- ali dvor.tanovanjsko hi^® v bližini Ptuja. Naslov v upr^^ Ptujskega tednika. NAJDENO je kompletno avtokolo ^ gumo. Vprašati pri Repec MartiP'-^' Ptuj, Zg. Breg Jt. 47. ___ M05K0 KOIX) črne barve brez zna^^ ke, št. 228232, je bilo najdeno pDtrošniško zadrugo v Ptuju. Last^j, kolesa naj se oglasi na postaji ^ Ptuj. , PjREKLICUJEM izgubljeno osebno kaznico na ime Horvat Franc, ^ sternik 60. Psiedal se je v kupeju je potoval mlad, simpatič-en par. Vendar sta se soseda v kupeju precej ra.zhudila, sicer brez besed, ko je fant položil noge na nasprotni sedež. Eden nadaljnjih potnikov pa je dejal: »Opro- stite, ali bi mogoče hoteli umaknili noge s sedeža?« Mladenič je, očividno presenečen. \-pra^al: »Oprostite, ali vas smem vpraiati, kakšno zvezo pa ima to z vami?^' »Smete,, je odgovoril potnik, »jaz sem kontrolor driavnih železnic.« Mladenič jc umaknil noge s sedeža. Tcda dekle, ki je bilo v družbi z mladeničem, je bilo iz bolj odporr.oga materiala Ra7proftr'.a je časopis na nasprotni sedež. •^Tako,; je deja'a, »a^- ni noge na papir, moj dragi!■< Sprem- ljevalec jo je ubogal, potem pa izzival- no pogledal kontrolorja Njegov ko- mentar je bil kratek: »Predam se.«