Pouk na jednorazrednicah. Poročal na zborovanju učiteljskega društva postojinskega okraja v Šl. Vidu, 29. kimuvca 1M92 Ivo Trošt. ognana resnica je, da so jednorazrednice podlaga vsi naobraženosti naroda na deželi. Kakor danes sploh tožijo, da šole ne kažejo pričakovanih uspehov, morajo tudi voditelji šol po vaseh vzeti na svoje rarae nekoliko tega nezasluženega greha. Torpj tudi jednorazrednice ne dosezajo stavljenih smotrov? Nelioto? moranio pri- trditi temu vprašanju. Zakaj'/ Ker iniajo baš jednorazrednice najvpč najtežavnejših, da, celo nepremagljivih ovir. Spveda neučitelji spravljajo največji in in prvi vzrok npuspehov na rarne učiteljem. Na njp leti vse, zakaj bi jiin ne dodali še te — dekoracije. Ce je kje istinit pregovor: kakoršen učitplj, taka sola, toroj tu gotovo n i. Zdaj pa nekoliko poglojino, z.akaj ni, poglpjmo vzroke 111 ovire, ki dan za dnom zastavljajo napredujočeimi učitpiju korak na poti usppšnega pouka. I 011 jili pozna, da, predobro, srce mu krvavi, a pomagati si ne niorp. 1. Nerazdeljeni pouk. Najslabša šolskauredba je celodneven pouk. To Vam jo. v menjavi predmetov pravo regislriranje kakor na orglah. Seveda: trije oddelki, ki morajo istodobno iinpti svoje delo, a le joden se zabava neposredno, to ni igrača. Mine pol ure — rpgistri sp zopet preniaknejo. Kaj pa, če kak oddelek slučajno zaostane? (Nikdo ni vsegaveden in bodočnost nain je še vedno zakrita.) — Učitelj mora čakati in ž njim oni oddelek, ki bode iniel v naslednji pol uri direkten pouk. I)a, toda ura ne čaka! Kaj pa če kakšen oddplek prej dovrši svoj izdelek, kot raine določeni čas? Otrocibrez dola so živahni in z disciplino smo pri koncu. Nekateri gg. kolegi, ki še niso okusili zlasti celodnevnega poučevanja, ne morejo umeti, kako se deluje na takih šolah. Tudi g. duhovniki tožijo, da pri t-oliki mešanici otrok 111 niogoč napredek v kržranskeni nauku. Kolika je razlika v starosti, vednosti? Preccj lažje je na razdeljenih jednorazrednicah. Učitelj ima pred seboj le dva oddelka. V tem easu, ko sp bavi direktno z jedniin, lahko vsaj nekoliko, da si ne vpliko, nadzorujp drugi oddelek. Rpveda o pravpm nadzorovanji n. pr. lopopisja ali risanja še govoriti ni niogoee. Zato tudi otroci veorazrpdnu; iimogo lepše pišejo in rišejo od onih na jednorazrednicab. Umevno je, da v drugib predmetih no dosegajo onib. 2. Ueitelj moia nep ren p lionia g o v o r i t i. Dvp do tri uro napenjati pluea, to ni šala, in Ie kdor je sani poskusil, vp, kaj se pravi: z govorjenjem se utruditi. Np samo tplo, tudi duh oniaga o t.olikom naporu. 3. N a p a č n a razdelitov p o o ddclkih. (Ta vzrok jp lc na ncrazdeljenib jednorazrpdnirabj. Učui načil za inienovano kategorijo šol, objavljen vsled odloka vis. c. kr. ministerstva za uk in bogoslužju z dne 10. listopada 1884, št. 20691. — po odredbi c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 25. kimovca 1886, št. 2439. ex 1884. določa, da imej nerazdeljena jednorazredniha tri oddelkp. Prvi oddelek: prvo šolsko leto, d r u g i o d d e 1 e k: drugo in tretje šolsko leto, tretji oddelek: četrto, peto in šesto šolsko leto. Večletna praksa pa je pokazala, da so otroci, ki bi šli — pri teh razmerah — v jednem letu iz I. v II. oddelek, pravcate izjeme. Vrelika večina jib je šele po dveh letih sposobna za II. oddelek. V istini ima vsak oddelek dve lcti. 4. P r e m a 1 o č a s a. Ce pomislimo, da ima n. pr. I. oddelek 19 ur pouka v tednu (Z vštetim krščanskirn naukoni, v resnici jih jp le 17), in da more ucitelj z najboljšo voljo le jedno tretjino tega casa prebiti direktno ž njiini, razvidi laliko vsak, da v p e t i h ali š e s t i h urah ni mogoče delati čudežev. \' isti razmeri je direkten pouk sovcda tudi \r drugem in tretjeni oddelku. Le polovico določenoga uenega časa more učitelj vporabiti s posamičnim oddelkom na razdoljeni jednorazrednici. 5. Napačna razdelitev tvarine. Arsakdo bi inislil, da je tvarina tako razdeljena kakor šolska leta, a še nikjer nisein bral tega, niti videl. Prpd npkimi leti — to je lo primor — so v vcr nčiteljskib shodib obravnavali, obravnali in potrdili podmbni ueni načrt za realije. Prijatelj, ki jp imel nalogo izdplati dotični referat za jednorazrednice, nie je vprašal, kako jaz mislini » razdelitvi. Svetoval sem mu, naj sp skuša kolikor možno ravnati po učnoin načrtu, kakerJnega je npkaj let prej sestavilo sl. učitpljstvo sežanskega okraja na Prinioiskein. X oncni podrobneni učiipin načrtu je namrpu tvarina tako razdeljpna, da se jo dovrši v dveb, oziroma treb letih, to je: v. njo se kolobari tako, da iinajo učenci vsako lp.to novo slike, novo 21* gradivo. bG. tovariš nio je tudi slušal, a slednjič so se stvari tako zasukale, da kolobarenje ni prišlo v razgovor in rp.fe.rat se je sprejel seveda — en bloc. Rad bi poznal onega, ki obdela n. pr. vso učno tvarino iz prirodopisja v jednein leta vestno in temeljito kakor treba. Nikakor je ni mogoee ni v II. ni v III. oddelku. Ce pa kolobariin ž njo, zgodi se lahko, da pride kdo in reče, zakaj nisem omlatil vsega. Torej križ na vse strani! Morda bi bilo prav, obravnavati jedno leto vso tvarino, a le površno, drugo leto pa bolj temeljito — z eventuvelnimi dodatki. Ker pa raoramo ueiti vse na pod- lagi beril, bila bi to čudna metoda, posebno glede na izrek: od znanega do neznanega. Kaj bi bilo z neznanimi besedarai ? Potem pa da sedi učenec n. pr. v III. oddelku tri leta in posluša vedno staro pesem. 0 kako mu bode dolg čas! Sploh bi se dalo o pravi razdelitvi tvarine mnogo pisati in še več govoriti. Po nekod na Primorskem imajo tvarino določeno za vsako šolsko leto, da celo za vsak mesec posebe. To bi bilo potrebno pri nas, da bi se pokazali morda boljši uspehi. Qui bene distinguit, bene docet. 6. Učne knjige. V teh bi bilo treba z ozirom na razlione oddelke jednorazrednic temeljite reorganizacije. Na nerazdeljenih (in razdeljenib menda) jednorazrednicah rabijo v 1. oddelku Razinger-Zumer ,,Abpcednik", v II. oddelku — pomislite skok! — ,,Drugo Bprilo", y III. oddelku ,,Tretje berilo". Druge npdostatke v imenovanih berilib pustim za danes, a vprašam prav ponižno: kaj pa slovnica ? Slovniški oddolek v ,,Drugem Berilu", to moremo reei, ni primeren tej stopinji.Pretežek je in preobsežen. ,,Tretje Berilo" je pa brez slovnice. Pdsebna knjiga ni propisana, odkod torej učiti? Ni čuda, če otroci te kategorije znajo slovnice le boremalo. Razdeljene jednorazrednice so v tem nekoliko na boljeni. V I. oddelku rabijo ,,Abecednik", v 11. ,,Prvo Berilo", v III. ,,Drugo Berilo" in v IV. »Tretje Borilo«, ki pa je — na srečo ali nesrečo np vein — zopet brez slovnice. Ce ne vpeljejo kako pomočne knjige n. pr. Praprotnikove ,,Slovenske slovnice za prvence", niorajo s<.> otroci uciti slovnice in spisja — na prste. 7. Prenapolnjene šole. Kakor vemo, šolske oblasti niso pOsebno naklonjene razširjanju šol. Izgovor seveda ni težaven in tako imamo na Kranjskom nekatere jednorazrednice, ki so vprav ,,uzorno'' natlačenp. Disciplina v toliki gnječi ni mogoča nikakšna, in kjer ni discipline, tani ni napredka. Po letu se učitelj topi v takih šolab v prav afrikanski vročini. 8. Neredno obiskovanje šole. Ako pomislimo, da nekateri krajni šolski sveti le tedaj poslujejo vzorno, kadar treba učiteljem metati polena pred noge, da se šolskih zainud kazala odpošiljajo neredno, morda tudi za pol leta skupaj in še tedaj s samimi opravičevalnimi oponibanii, torej ni čuda, da po nekod ljudje še pravega pojma nimajo o rednem šolskein obiskovanji. Drugod so zopet slabi potje, prevelika oddaljenost od šole krivi, da otroci neredno pohajajo šolo. 9. Prepogosta m e n j a v a u c n i h močij. Le kdor pozna svoje učence v dno duše, kdor prihaja vedrega lica v šolo, brez morečih skrbij, brez takozvanih britkostij življonja, oni more dobro, more uspešno učiti. Take so torej razmere na jednorazrednih šolali. Seveda na večrazrednicah je tudi mnogo tu naštetili vzrokov, a tako intenzivni, tako težki niso kakor na vaških šolah. Poleg tu imenovanih ovir je pa tudi Se sto in sto drugih manjših, in če pomislimo vse to in se ozremo v raznih počitnic (izvanrednih) polno šolsko leto, torej ni čuda, če se kdo, ki sodi le po vnanjem, razkorači in reče: šole ne uspevajo. Prav osnovane in prav uravnane šole uspevajo povsod, sarao dajtenamjih! Potem pa počakajte zaroda iz njih, in nehale bodo tožbe o neuspehih v šoli. Vzorne šoleimajo tudi vzorne uspehe, iz nič pa ni nič. Ne učitelji, marvec razmere so krive nouspphov. Kdo bi rajši ne videl svojih učencev lepo uzorno izvežbanih na vse strani, kdo se tudi zato ne trudi z vso niočjo? Morda kdo rnisli, da delujemo kakor najenmiki — za borno plačo! 0 ne! Premajhna je, in ako bi bila še tolika, veseli uspeh lastnega dela gotovo bolj, kot par grospv. Se z večjim veseljem bi delovali, ko bi bili priniernejše plačani, to je res, in ce je to inorda 10. uzrok neuspebov, krivi so ga zastopniki naše dežele sami. Za naš trud ne bodemo n i k o 1 i p r im e r n o plačani, čp pa hočete odpraviti na šolah neuspehe, odpravite vzroke! ^n^S^^^