Andrew Gourie (u re d n ik ): Geomorphological Techniques. 395 stran i, 8 fo tografij, 112 skic, 69 d iagram ov in 41 tabel. G eorge A llen & U nw in, London 1981. To je za je ten in bogato op rem ljen p riročn ik , k i ga je nap isa la sk u p i­ n a sedm ih ang lešk ih geom orfologov z nam enom , p r ik az a ti in ovredno titi na jn o v ejše teh n ik e geom orfološkega p roučevan ja . P r i tem se niso om ejili zgolj n a trad ic io n a ln e geom orfološke teh n ik e zb ira n ja in p ro u čev an ja po­ datkov o reliefu , am pak so vk ljuč ili tu d i štev ilne teh n ik e iz sorodnih ved (h idro log ija , geologija, geografija , pedologija, inžen irska geologija, itd .), k i jih lahko geom orfolog koristno u p o rab i p ri svojem delu. K n jig a je raz d e lje n a n a p e t delov: Uvod, O blika, L astnosti m a teria la , P roces in Razvoj. K ot nam povedo že naslovi, so n a jp re j p red s tav ljen e m etode m orfom etrične analize re lie fa (rečne m reže, rečn ih k o rit in pobo­ čij), sledijo nač in i p ro u čev an ja m a teria la , k i sodelu je v geom orfoloških procesih (u g o tav ljan je fiz ika ln ih in kem ičnih značilnosti te r trd n o sti m a­ te ria la s pom očjo ren tg en a , e lek tronskega m ikroskopa, spek troskopa, pa tu d i k lasične m etode), u g o ta v lja n je te r m e rjen je geom orfoloških procesov (p rep erev an je , pobočni procesi, ra z tap ljan je , procesi v rečnem k o ritu , le ­ deniški, eolski in ab raz ijsk i procesi) te r m etode d a tira n ja (rad iokarbonska analiza, s tab iln i izotopi, dendrokrono log ija , lih en o m etrija , p ro u čev an je šo ­ te in jeze rsk ih sedim entov, n ek d a n jih obrežij, fosiln ih p rsti, itd .). V ečina delovnih postopkov je p rik az an a zelo n a k ra tk o , tako da k n ji­ ga ne m ore s luž iti ko t m etodološki p riročn ik . A v to rji so jo izdela li le ko t kaž ipo t za pod robnejše sezn an jan je z op isan im i postopki, p r i čem er je k o ­ ris tn a tu d i obsežna b ib liog ra fija (1800 naslovov), p re težno ang leška in am eriška , k i pa je nam le težko dosegljiva. T udi za rad i te g a n am nud i k n jig a zelo bogat vpogled v na jn o v ejše d o g ajan je n a m nogih področjih v rh u n sk eg a geom orfološkega p roučevan ja . K are l N atek John R.G. Townshend (u re d n ik ): Terrain A nalysis and Remote Sensing. 232 stran i, 66 fo tografij, 56 skic, 8 d iag ram ov in 40 tabel. G eorge A llen S U nw in, London 1981. K n jig a p rik az u je na jn o v ejše m etode p ro u čev an ja zem eljskega pov ršja s pom očjo sa te litsk ih posnetkov. N a izb ran ih p rim e rih so poskušali av to r­ ji p r ik az a ti na jn o v e jše m etode zb ira n ja podatkov in analize te h posnetkov za p o treb e k a r t i ra n ja n a ra v n ih virov, k i so se v zadn jem d ese tle tju u v e ­ ljav ile p redvsem v razv item svetu. V sebina je razd e ljen a n a e n a js t poglavij, od k a te r ih so n a jz a n im iv e j­ ša nas ledn ja : A naliza posnetkov in n jih o v a in te rp re ta c ija za k a r tira n je n a ra v n ih virov, R egionalizacija in p o d a tk i s posnetkov, U poraba po sn e t­ kov L an d sa ta za in v en tarizac ijo pov ršin skega pokrova, M etode k a r ti ra n ja za napovedovan je erozije p rsti, K a r tira n je n a ra v n ih v irov v puščavskem in po lpuščavskem sve tu te r v tro p sk ih pop lavn ih ravn icah . V p rv ih pog lav jih na jdem o sp lošna raz m iš ljan ja in p rak tičn e napo tke za p rid o b iv an je 'u strezn ih podatkov iz teh virov, m ožnosti up o rab e e le k t­ ronske obdelave podatkov s posnetkov te r postopke ra jo n izac ije po raz lič ­ n ih k rite rijih . V d ru g em delu je p rik azan ih p e t p rim ero v up o rab e teh m etod p r i p rak tičn em p ro u čev an ju pok rito sti in iz rabe ta l ( ju žn a I ta lija ) , lin ijske erozije p rs ti te r u g o ta v lja n ju obču tljivosti p o v rš ja za erozijo ( ju ž ­ na I ta l ija ) , re lie fn ih oblik in o d te k an ja padav inske vode (N ubijske gore v S u d an u ), pobočij in pobočnih procesov (Jo rd a n ija ) te r m orfologije do lin ­ skega d n a in iz rabe ta l (T an zan ija ). Zelo p reg ledno in tekoče p isana k n jig a nam p rin aša obilo in form acij s področja, k i je p r i nas še skoraj nedo takn jeno , še zlasti p ri geografskem p roučevan ju slovenskega ozem lja. Č eprav so sa te litsk i posnetk i najbo lj k o ris tn i p r i p ro u čev an ju m an j poznanih p o k ra jin in zelo specia liz irane p rob lem atike , jih bom o slej ko p re j začeli k o ris titi tu d i p r i nas, p ri tem pa nam bo ta k n jig a z bogato b iliog rafijo p ra v koristna . K are l N atek T.R. Oke, Boundary Layer Climates, M ethuen & Co L td, London 1978 (372 s tran i, 155 ponazoritev z grafikoni, skicam i, fo tografijam i, 40 tab e l) . V k n jig i ob ravnava av to r m ikroklim o — klim o, k i se ob liku je v p r i- zem ni, p rib ližno 50 m debeli p la sti z raka in je odraz izm en jave m asnih, en erg e tsk ih tokov in toda gibalne količine v n je j. K n jig a je n am en jen a t i ­ stim , k i jih zap le tene m atem atične fo rm ule odvračajo od š tu d ija m ik rom e- teo ro lošk ih razp rav . Za podrobnejše seznan jan je s p rob lem atiko priporoča av to r G e i g e r j e v o kn jigo »The C lim ate N ear th e G round«, 1965, sam pa bi p riporoč il še kn jigo M u n n, D escrip tive M icrom eteorology, 1966. Res n av a ja O ke v svoji kn jig i sam o izhodiščne form ule, k i so za k o n k re tn e proučitve p o trebne n ad a ljn je izpeljave (p rim ere ta k šn ih izpeljav nakaže v p rilog i). N a osnovi le -te h in n a osnovi raz lage pa si lahko b istveno o la j­ šam o razu m ev an je problem ov. K n jig a je razd e ljen a n a 3 dele. 1 del »A tm ospheric system s«, 2 po­ glavji, 66 s tran i, p red s ta v lja osnovo n a d a ljn jem u razum evan ju . V n jem ob ravnava rad iac ijsko bilanco zam eljskega p o v ršja (k ra tkovalovno seva­ n je sonca in tal, dolgovalovno sevan je a tm osfere in ta l) in osnovno e n e r­ gijsko bilanco ta l (R n -n eto sevanje, C -gosto ta toka zaznavne toplote, L E - gosto ta to k a la ten tn e toplote, G -gosto ta to k a top lo te v tleh .) V sota členov je enaka 0. 2. del »N atu ra l a tm ospheric environm ents« , 4 poglavja, 135 stran i, ob­ ra v n a v a značilnosti m ikroklim e, k i se ob liku je n ad značiln im i površinam i. Od p rep ro s te jš ih p rim ero v (nuščava) p reh a ja k bolj zap le ten im (s travo porasla tla , gozd, do lina). A nalizira, kako značilnosti p o v ršja vp liva jo na člene en e rg ijsk e b ilance ta l. P rim e r puščave: N eto sevan je je dokaj m a jh ­ no za rad i velikega albeda, dolgovalovnega sev an ja ta l in m a jh n eg a p ro ti- sev an ja atm osfere, k lju b jasn em u v rem enu in suhem u zraku . K ar 90 Vo en erg ije neto sev an ja se p o rab i za tu rb o le n tn i to k zaznavne toplote, do 10 % za k o n d u k tiv n i tok top lo te v tleh — za rad i slabe p revodnosti se se ­ g reva in oh la ja ta n k a p la s t ta l — , m ed tem ko je tok la ten tn e top lo te za­ n em arljivo m ajhen . P og lav je 6 »C lim ates of anim als« je za geografe m anj zanim ivo. 3. del obsega 3 pog lav ja na 105 s tran eh , »M an-m odified atm ospheric environm ents« . P ovršje , k i ga je p reob likoval človek, vp liva n a sp rem em ­ bo členov energ ijske b ilance in s tem n a sprem em bo m ikroklim e. S p re ­ m em be so lahko n ač rtn e ali povsem nepričakovane, zaže ljene ali pa tu d i ne. Človek lahko poveča ali zm an jša pogostost slane, m egle, poveča ali zm an jša uč inkov itost vetrov , itd. V zadn jem pog lav ju ob rav n av a av to r p rob lem atiko onesnaževan ja z rak a v p rizem ni p la s ti (em isija , vp liv s tab ilnosti n a razp rš itev in t r a n ­ sport, h itro s t v e tra ). V d o datku ob rav n av a te m p e ra tu rn e g rad ien te in stab iln o st atm osfere in da n eka j p rak tičn ih napo tkov za m e rjen je energ ijsk ih in m asn ih tokov v p rizem n i p lasti. D obrodošla s ta tu d i p red s ta v ite v m eriln ih in stru m en to v in slovar n ek a te rih pojm ov. M ikroklim a je odraz a tm osfersk ih procesov in n jihov ih in te rak c ij s površjem (b arv a tal, razg ibanost pov ršja , po raslo st). M enim , da je po ­ m em ben, a p rem alo upo štev an e lem en t ekološke člen itve v pok ra jin i. D e­ lom a je to posledica n en a tan čn eg a poznavan ja , p redvsem p a težav, k i so