STANE PEČAR 
UNIČEVANJE DOMAČIJ — ENO IZMED OKUPATORJEVIH NASILIJ 
(Nadaljevanje) 
V prejšnji številki* Loških razgledov sem opisal to vrsto nasilja v letih 
1941 in 1942, v tej številki pa ga opisujem za leto 1943. 
Okupator je z nasiljem nadaljeval tudi v letu 1943. Cesto je izvajal 
manjše in večje vojaške akcije proti partizanskim enotam. Ob doživljanju 
neuspehov pa se je znašal nad nemočnim prebivalstvom. V to obdobje sovpada 
tudi kapitulacija Italije, ki je pripomogla k naglemu povečanju števila borcev 
proti okupatorju. Nastajali so nove brigade in odredi. Partizanske enote so 
prišle tudi do težkega orožja, kar je povečalo njihovo bojno sposobnost in moč. 
Na loškem ozemlju so se po kapitulaciji Italije zadrževale poleg Prešer 
nove brigade občasno tudi nekatere druge organizirane partizanske enote, ki 
so pomagale razbijati sovražnikove postojanke, osvobajati posamezna stra 
teška ozemlja, jih nadzirati in braniti pred sovražnikom. 
Da bi si okupator ponovno prilastil osvobojeno ozemlje, partizanske enote 
pa razredčil ali uničil, je povečeval število in obseg vojaških akcij. Med njimi 
je tako po obsegu kot po okrutnosti najbolj znana ofenziva »Traufe« (kap), ki 
je zajela Jelovico, Selško in Poljansko dolino, Ziri, Idrijo in Cerkljansko. Tra 
jala je od 13. do 23. novembra. Številne družine so zaradi okupatorjevega div 
janja ostale brez strehe nad glavo in brez vsakršnega imetja, veliko ljudi se 
je znašlo v zaporih in taboriščih, precej pa jih je okupator tudi na zverinski 
način pobil. 
Proti koncu leta 1943 se je domobranstvo iz Dolomitov razširilo tudi na 
loško ozemlje. Prva domobranska postojanka je bila ustanovljena 28. decembra 
v Lučinah. To je bil znak za začetek še hujšega nasilja proti prebivalstvu, ki 
je bilo na strani OF oziroma NOG. 
Leto 1943 
Tudi v tem letu so domačije uničevali predvsem Nemci. Samo v posamez 
nih primerih, in to šele v jeseni, so jim pri teh zločinih pomagali domobranci 
iz bližnjih dolomitskih postojank. Zato bom pri opisu navedel krivca za nasilje 
le v primeru, ko so bili navzoči tudi domobranci. 
1. Neugotovljenega datuma so požgali mlin Franca Zgage, p. d. Pri Zgagu. 
Podporezen št. 1, ker so bili obveščeni, da melje žito za partizane. 
2. Dne 23. aprila so požgali hišo in hlev Janka Kosma, p. d. Pri Kosmu, 
Železniki. V njej sta se zadrževala partizana, ki se na poziv nista hotela vdati. 
Eden je zgorel, medtem ko so drugega opečenega Nemci ujeli in kasneje ustre 
lili kot talca. 
* Popravki: str. 237: dokaj hitro, svojih gospodarjev; str. 238: novembru 1944; 
str. 240: ranil. 
237 
3. Dne 30. avgusta so iz maščevanja, ker sta bila dva sina v partizanih, 
požgali kozolec in barako Jakoba Galičiča, p. d. Pri Lovranu, Fužine. Domačijo 
so izropali, domače pa odgnali v Nemčijo. 
4. Dne 23. setpembra so Nemci od daleč opazili pod hišo Janeza Frlana, 
p. d. Košanca iz Jazbin št. 6, pet partizanov. Odprli so nanje ogenj s težkim 
orožjem: od zažigalnih bomb je zgorela hiša. 
Operativni štab za zahodno Slovenijo, ki je imel svoj sedež v Cerknem, 
je sklenil, da bo z enotami, ki jih je imel na tem sektorju — Prešernovo in 
Vojkovo brigado ter Gorenjskim odredom — krenil v napad na nemške po 
stojanke ob meji, jih osvojil in nato širil osvobojeno ozemlje vzdolž Poljanske 
in Selške doline proti Skofji Loki. Prva je prišla na vrsto 6. oktobra nemška 
postojanka v Davči. 
Partizanskim napadom so sledili močni nemški protinapadi, ki so trajali 
neprekinjeno do 13. novembra, ko se je začela velika nemška ofenziva »Traufe«. 
ki se je končala 23. novembra. V teh protinapadih in v ofenzivi je bilo uničenih 
največ domačij in drugih poslopij. 
5. Neugotovljenega dne med 6. oktobrom in 23. novembrom, to je med 
nemškimi protinapadi in v ofenzivi »Traufe«, so bili uničeni naslednji objekti: 
a) zaradi topovskega streljanja s Hotavelj proti partizanskim položajem 
v Cabračah je pogorela hiša s hlevom Jurija Oblaka, p. d. Košančka, Cabrače 
št. 9; 
b) iz maščevanja, ker so partizani v bližini napadli nemški avto in ubili 
nemškega oficirja, so požgali hišo Franca Krmelja, p. d. Kožuha, Zminec št. 8; 
c) v kozolcu Pavla Jelovčana, p. d. Kožuha iz Leskovice, sta partizana (ver 
jetno Gradnikove brigade) z lahkim minometom tolkla po nemški koloni, ki 
je prodirala iz Kopačnice proti Leskovici. Nemci so na njiju odprli močan ogenj 
iz vsega orožja. Zaradi njihovih izstrelkov je pogorel kozolec; 
d) požgana je bila hiša Valentina Kejžarja, p. d. Poludnika, Robidnica, ki 
ni bila naseljena. 
6. Dne 11. oktobra so Nemci zaradi vse večjega pritiska partizanov opustili 
postojanko v župnišču v Davči. Ob odhodu so stavbo požgali. 
7. Dne 13. oktobra so Nemci od daleč z zažigalnimi izstrelki zažgali hišo 
s hlevom in gospodarsko poslopje Jurija Kumerja, p. d. Vresjaka, Hotavlje št. 11. 
To so storili iz maščevanja, ker so partizani napadli njihovo motorizirano ko 
lono pri Preserškem lazu. Domnevali so, da so v hiši partizani. 
8. Dne 18. oktobra je zaradi nemških zažigalnih izstrelkov zgorela hiša 
Marjana Makuca, p. d. »V Reber«, Sovodenj. Tega dne so Vojkovci napadali 
nemško postojanko v Sovodnju. 
9. Dne 18. oktobra je nemško topništvo s Trebije podpiralo nemško po 
sadko v Sovodnju, ki jo je napadla Vojkova brigada. Pri tem so močno poško 
dovali hišo s hlevom Franca Eržena, p. d. »Pri Sovodnikarju«, Sovodenj št. 3. 
10. V noči od 22. na 23. oktober, ko so bili Nemci prisiljeni opustiti po 
stojanko v Zireh, so požgali hišo Ruperta Gantarja, p. d. Pri Rupertu, Ziri, 
Stara vas št. 40, ki je stala tik za nemško postojanko. 
11. Dne 27. oktobra so od daleč z zažigalnimi izstrelki zažgali hišo in hlev 
(kasneje pa z vžigalicami še kozolec) Franca Bogataja, p. d. Pri Bogataju, Fuži 
ne št. 17. V bližini hiše so opazili večjo skupino partizanov, ki se je umikala 
v gozd. Živino, ki so jo domači rešili iz gorečega hleva, so Nemci odpeljali proti 
Trebiji. 
238 
12. Dne 31. oktobra je neki izdajalec javil Nemcem, da se v Breznici pod 
Lubnikom zadržuje skupina partizanov z mobiliziranci. Zaradi tega so Nemci 
začeli obstreljevati vas s topovi iz Podpulfrce in jo obmetavati z zažigalnimi 
bombami iz aviona. Ob tem napadu je delno pogorela hiša, v celoti pa hlev 
z vso živino Antona Stanonika, p. d. Pri Dagarinu, Breznica št. 15 in kozolec —• 
toplar Pavla Sušnika, p. d. Pri Kalanu, Breznica št. 18. Nemci so ob vdoru v 
vas izropali domačiji Pavla Sušnika in Habjana, p. d. Mavžarja in odpeljali s 
seboj premičnino in živino. 
13. Dne 6. novembra so Nemci s topovi streljali s Hlavčih Njiv na zaselek 
Jelovica, kjer se je zadrževal tretji bataljon Prešernove brigade. Zagorelo je 
pri Filipu Mlakarju, p. d. Jelovčanu (zgorela hiša in hlev z živino), Filipu Po 
točniku, p. d. Pri Janezu (zgorela hiša in hlev z živino ter kozolec) in Jerneju 
Jelovčanu, p. d. Grogcu (zgorel hlev z živino, hiša pa je bila od granat delno 
porušena). Pri napadu je padlo več borcev, od katerih so štirje zgoreli. 
14. Dne 9. novembra so Nemci od daleč obstreljevali s težkim orožjem 
domačijo Franca Kosa, p. d. Dobreta, Gorenja Zetina 2, v kateri so se zadrževali 
vezisti (verjetno iz Prešernove brigade). Od granate se je vnela hiša s hlevom. 
Ena izmed granat pa je ubila gospodarja in sina Franca. 
15. Dne 12. novembra so požgali v Ojstrem Vrhu naslednje objekte: 
a) hišo, hlev in kozolec Mihaela Šuštarja. Ojstri Vrh št. 7, p. d. Pri Kosu. 
Požgali so iz maščevanja, ker so bili obveščeni, da družina sodeluje s partizani. 
Družina se je pravočasno umaknila k sorodnikom. Nekaj živine je zgorelo v 
hlevu, drugo pa so odpeljali s seboj; 
b) nenaseljeno kajžo Ivice Cemažar, Ojstri Vrh št. 3, p. d. Pri Iletu, ker so 
v njej našli koruzo in druga živila, namenjena partizanom; 
c) pet senikov Marjana Thalerja iz Železnikov. 
16. Dne 16. novembra so Nemci in domobranci iz dolomitskih postojank 
uničili naslednje objekte: 
a) požgali hišo in hlev Frančiške Zakelj, p. d. Pri Balčku, Goropeke št. 1, 
ki je bila nenaseljena (Nemci so lastnico in hčerko izselili aprila 1943 v Nem 
čijo, sin pa je bil v partizanih). V hiši so se večkrat zadrževali partizani. Pred 
požigom so bili v njej borci Vojkove brigade, ki so se pred prihodom Nemcev 
in domobrancev umaknili; 
b) požgali hišo in hlev Marije Reven, p. d. Pri Kremžarju, Zirovski Vrh 
št. 41. Hišo so pred požigom delno izropali. V bližini kmetije so bili na polo 
žajih borci Vojkove brigade. V boju je padla namestnica političnega komisarja 
drugega bataljona Mihaela Skapin-Drina, ki je bila po vojni razglašena za na 
rodno herojinjo; 
c) požgali hišo, hlev in kozolec Janeza Bogataja, p. d. Pri Debencu, Račeva 
št. 18. Poprej so pobrali hrano in živino ter jo odpeljali s seboj. V hiši se je 
zadrževala enota Vojkove brigade. Na hišo so pred požigom od daleč streljali 
s topovi in mitraljezi. Ena izmed min je eksplodirala v kletnih prostorih in 
ubila gospodarjevo sestro Terezijo Bogataj in težje ranila njegovo hčerko 
Ivanko, ki je oslepela na eno oko; 
d) topovska granata, ki so jo izstrelili domobranci iz postojanke Vrh Treh 
Kraljev, je priletela v neposredno bližino hiše Franca Zaklja iz Stare vasi (na 
Jezerih), sedaj Partizanska cesta št. 35, in močno poškodovala polovico ostrešja 
in zadnji del hiše. 
239 
17. Dne 17. novembra so požgali naslednje objekte: 
a) hišo, hlev in kozolec Urbana Kokalja. p. d. Pri Hkavcu, Trebija št. 22. 
Požgali so iz maščevanja, ker so jih pred tem napadli borci Vojkove brigade, 
ki so zasedali položaje nad hišo. Pred požigom so pobili dvoje govedi in meso 
odpeljali s seboj. Aretirali so gospodarja in sina, vtem ko sta gospodinja in 
hčerka pravočasno pobegnili proti Stari Oselici: 
b) hišo in hlev Janeza Vidmarja, p. d. Na Budgej, Trebija. V bližini hiše 
je bila partizanska zaseda z mitraljezom (verjetno Vojkove brigade). Nemci 
so nanjo streljali z minometom. Ena izmed min je zanetila požar na hlevu. 
Ko so se Nemci prebili do hiše, so domače zaklenili vanjo, jo polili z bencinom 
in zažgali, nakar so odšli. S seboj so odpeljali meso treh govedi, ki so jih po 
bili. Družini se je posrečilo, da se je rešila iz goreče hiše. 
18. Dne 20. novembra so z zažigalnimi bombami uničili štiri domačije od 
sedmih na Prtovču. in to iz maščevanja, ker so bili domačini vsi na strani NOV. 
V vasi so se stalno zadrževali partizani. Zgoreli so naslednji objekti: 
a) hiša in hlev Pavla Tolarja, p. d. pri Štancarju; 
b) hiša in hlev Tomaža Mohoriča, p. d. Pri Petričku; 
c) hiša in hlev Johana Tolarja, p. d. pri Petere; 
d) hiša Franca Tolarja, p. d. Pri Matjažu. 
Po ofenzivi pa so bili uničeni naslednji objekti: 
19. Dne 9. decembra so Nemci v Pevnem napadli skupino borcev drugega 
bataljona Prešernove brigade (ostali del bataljona se je zadrževal na Planici), 
ki je bili namenjena na železniško postajo v Skofji Loki, kjer naj bi zažgala 
cisterne z bencinom. V boju je padel en nemški vojak, več pa je bilo ranjenih. 
Iz maščevanja so nato v Pevnem požgali naslednje objekte: 
a) hlev, kozolec in senik Franca Kalana, p. d. Pri Omanu, Pevno št. 5; 
b) hlev, kozolec in senik Matevža Kalana, p. d. Pri Stinetu, Pevno št. 4; 
c) hlev Antona Aliča, p. d. Pri Alču, Pevno št. 9; 
d) hlev in druga gospodarska poslopja Jožeta Langerholca, p. d. Pri Gre-
gorcu, Pevno št. 7. 
S seboj so odpeljali naropano živino, kolikor je ni zgorelo, in hrano. 
20. Dne 28. decembra ob napadu Nemcev na enote Prešernove brigade pri 
Sv. Mohorju, se je od topovske granate ali mine iz minometa vnel hlev Janeza 
Potočnika, p. d. pri Duševcu, Bezovica št. 4, v katerem se je zadrževala sku 
pina partizanov s težkim orožjem. 
(se nadaljuje) 
240