Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gM.. za pol leta 1 gld. CO kr.. v tiskarnici eprejeniar.a na leto 2 gld. (JO kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr.. ako uni dnevi zadrnrjo v nedeljo ali praznik. izi.'c Danica dan poprej.
Tečaj XV.	V Ljubljani 10. malica serpana 1862.	Ust 20.
Blagoslovita ali zegni matere katoliške Cerkre.
Blagoslov ženina in neveste.
(Dalje.)
Sv. katoliška Cerkev ima verh zakramenta sv. zakona za deviške neveste se posebni blagoslov, kteri je sklenjen s sv. maso za ženina in nevesto. Pri taki maši mašnik kmalo po povzdigovanji nad nevesto posebin žegen ali blagoslov moli, v kterim med drugim prosi: Naj Bog milostno pogleda na to svojo služabnico, ter naj bo nad njo jarem ljubezni in mini, naj se zvesta in čista o ni o ž i v Kristusu, in naj ostane posnemav-ka svetili žen: naj bo ljubeznjiva svojimu možu kakor Kahela, modra kakor Hebeka, d o 1 g o ž i v e č a in zvesta kakor Sara; nič naj pri nji ne premore uni začetnik zapeljevanja; naj ostane v zvezi z vero in Božjimi zapovedmi: z eno zakonsko posteljo z v e-zana naj se varuje nepripušenih dotikanj; naj opaše svojo slabost z moejo krotenja; naj bo v boječnosti za čednost rez na, v sramežljivosti častitljiva, v nebeških naukih izurjena: v otrocih rodovitna, poštena p o t e r j e n a in n e d o 1 ž n a; i n pride naj do m i r ii zveličanih in v nebeško kraljestvo; in oba naj vidita otroke svojih otrok do tretjiga in četertiga rodii, in d o živita naj zaželeno starost.
Potem mašnik nadalje niasuje, predenj da poslednji blagoslov, se pa spet oberne k ženinu in nevesti in moli blagoslov iz mašnih bukev nad njima: De naj Bog Abrahamov, Izakov in Jako po v svoj blagoslov dopolni nad njima, de naj vidita svojih otrok otroke do tretjiga in četertiga rodii, in naj potlej večno življenj e dosežeta.
Opomniti jih pa ima se naposlednje, kakor je v mašnih bukvah velevano, de naj si nasproti zvestobo ohranita, de naj ob času molitve in zlasti ob postili in svetih praznikih trezna bosta, de naj mož zeno in žena moža ljubi, in de naj v strahu Božjim ostaneta.
Blagoslov matere po porodu.
Prav lepa in hvalevredna navada je, de keršanska katoliška mati s svojim novorojenčkam, kakor nekdaj Marija z Jezuškam, v cerkev pride, otročička Bogii drruje, kakor je Marija Jezusa, in mašnikoviga blagoslova prosi. I)a se ji prižgana sveča, znamnje sv. vere, v roko, mašnik jo pokropi in moli nad njo S£3.
psalm. v kterim je rečeno, de tisti bo prišel na Božjo sveto goro in v Božje mesto, kteri ima čiste roke in nedolžno serce . . . , in tako bo prejel blagoslov in usmiljenje od Gospoda. Pač lep in svariven nauk za vsako keršansko mater! Potem ji tla štolo kušniti in vpelje jo v cerkev, rekoč: ,,S t o p i v t e nt p e 1 j B o ž j i, moli Sina blažene Marije Device, ki ti je rodovitnost otroka dodelil.44 Pri altarji prosi mašnik potem za keršansko mater, de naj jo Bog ohrani, ker Vanj zaupa; — naj ji pošlje pomoč iz Svetiša, in naj jo varuje iz Sij o na; — naj sovražnik nič ne premore zoper njo, in otrok hudobije naj se ne I o ti j i škodovati. V naslednji molitvi pa Boga prosi, naj se ozre na to služabnico, ki se Mu je prišla v cerkev vesela zahvalit, in naj dodeli, de po tem življenji na prošnjo Marije Device z otro-čičem vred večno življenje doseže. Na zadnje ji da blagoslov, rekoč: Mir in blagoslov Boga v s i g a m o g o č n i g a, Očeta y, in Sina, in sv. Duha naj nad-te pride, in vselej ostane; Amen:"4 — in pokropivši jo z blagoslovljeno vodo odstopi.
Taki blagoslov pa sme duhoven le poštenim keršanskim materam deliti, ter srečo in blagor klicati nad nje: nezakonskim je ta dobrota odrečena. (Dal. nasl.)
Papež in ose.
Dregni v nagnjusno osje gnjezdo, de se razodene, kaj te sovražnice zakrivajo, in vidil bos, kaj ti bodo storile: javalne boš pred njimi zdravo glavo unesel.
V enako osje gnjezdo so dregnili sv. Oče Pij IX. ravno 9. rožnika v svojim slavnim govoru do zbranih škofov. O ti priliki so s toliko serčnostjo in obširno vednostjo odkrili vse potuhe. hudobije, lažnjive in prav popolnama brezbožne uke sedanjiga časa, de se je v resnici le čuditi, s koliko bistroumnostjo zasled-vajo vse, kar se počenja zoper vero in sv. Cerkev Kristusovo. Povedali so pa tudi, de ti izdajavski kovači laži in hlapci golufijc niso nič druziga storili, kakor de so pošastne zmote poprejšnjih časov pogreli in v novih slepilnih posodah ler v druzih našemljenih besedah ljudi z njimi pitajo; po tem zares peklenskim potu ponesnažujejo in prevračujejo vse učenosti, razširjajo smertni strup v pogubo duš, zagovarjajo neoberzdano nečednost in nar hujši strasti, preklinjajo in zasramujejo nauk svetih zapoved Kristusovih itd. Nasledva zatem obširen popis vsih sedanjih zmot.
Kdor se je kaj ozerl po brezbožnih in zanikarnin časnikih, je pač spazil, kaj počno seršeni in ose, izgnani iz svojiga gnjezda na beli dan po papeževim
nagovoru; kako se te berdje zaganjajo papežu v glavo, kako brenče vse na okrog, de gnjusni šum razlega ije do Vatikana. Tudi francoski „Monde" je njih roje slišal; torej pravi: „Nagovor sv. Očeta in pismo škofov ste razkačile vse časništvo, ktero svoje upe stavi na kervave prekucije. To, češ, dela lnčenje za-ročništva med Cerkvijo in novodobno človeško družbo! Tako krikajo divjaški aposteljni noviga prava, kteri hočejo s silo napraviti človeško občinstvo v zraku: menijo namreč, de Božje pravice niso nad pravicami človeškimi, de vera naj nima moči v občinske postave, iu de pravica vere naj se nič ne dotika ravnav človeške družbe. Papež, pravijo, raz-glašuje, de katoliška Cerkev je zunaj novočasniga občinstva, dc se ž njim nikoli ne vjenia itd. Je pa to tista navadna pot, po kteri se ljudem misli molijo in Cerkev obrekuje. Ali glej! osemnajst sto let je, kar Cerkev take očitanja sliši, kar se ji ugovarja, kako se sama sebe ubija, ko se odvrača od misel, kakoršne ravno v občinstvu vladajo: vender živi osemnajst sto let vkljub vsemu napovedovanju smerti. Nas Gospod Jezus Kristus je bil križan, ker je bil znamnje, kterimu so nasprotvale misli, ki so gospodovale tisti čas, ko je bil prišel na svet; aposteljni so lerpcli mučenstvo, bojevavši se zoper gospodujoče misli. Enako je bilo z mučenci vsih stoletij, enako z vsimi tistimi papeži, kterih moč in svetno vlado so hotli končati cesarji in kralji; enako z vsimi svetimi, ktere so imeli za posebneže, ker niso smeli privoliti v misli svojiga časa; enako so vsi verni kristjanje, kterim oponašajo, de so zadej za svojo dobo, de je nc razumejo, de se pehajo zoper slap, kljub kteriga se ne more kaj. Minulost tedaj naj nas opokoji s pogledam v prihodnost; Cerkev ne zgine, ker ona je znamnje upora zoper to, kar imenujejo novočasne misli."
„Ako opazujemo pa glas naših nasprotnikov, hitro najdemo, kaj de menijo. Pa poglejmo tedaj, ktere so te novočasne misli, zoper ktere se Cerkev vojskuje? To so misli, kterim se je Cerkev vselej upirala, iu ktere so javalne kaj dosti novočasne, ker že 6000 let je, kar se resnica z njimi bojuje. Cerkev zaver-guje dandanašnji rovarstvo (punt), to novočasno mi— .sel, ki izvira iz zemeljskiga raja; ona preklicuje morijo, to novočasno misel, ki sega tje do Kajna; ona preklicuje krajo, kakor delajo vsi pnstavodajavci sveta, spoznavajo postavo, ki je bila tako slavno poterjena na gori Si naj ti; ob kratkim, Cerkev preklicuje vse, kar preklicuje evangelij, vse kar kaznujejo tudi modre človeške postave. . .
,,Jc pa mar Cerkev neprijatelica svobode? Kavno nasproti; sej Cerkev je naredila, de je svobodo svet .spuznal; ona je pomogla svobodi k vladi, ona jo povsod brani proti skritimu despotizmu liberalcov in rovarjev."
„Ali je mar Cerkev neprijatelica napredovanja? Vse nasproti! praviga nravniga napredka ni razun le samo v nji. Pod njeno obrambo so se zmogle vede; ona je posebna nasprotnica neobdelanosti; ona se sme ponašati z naj večimi in naj slavnišimi imeni v vsih fetablih učenosti; ona stavi jez razuzdanosti v umišlii in brezuzdni prederznosti v misli ter ue dopusti vedi, de bi zabredla v zbrozgo zmot in nespameti."
„Je morebiti katoliška Cerkev neprijatelica narodov ? Nikdar ne! Le samo Cerkev je sterla nekdanjo sužnost, ona je izvojskovala pravico vesti in človeške vrednosti, ona je povsod napravila dobrotne vstave usmiljene ljubezni, bolnišnice, oskerbništva, zredila je može, kakor je bil Klaver, Vinko Pav-lan, na noge je spravila neštevilno vojsko misijonar-
jev in usmiljenih sester, kterih že samo ime opominja na naj višji in naj lepši čednosti."
,,Ktere so tedaj misli prave, zdrave, dobre in koristne, de bi jih papež v svojim nagovoru obsoje-vali, zametali? Naj nam jih imenujejo naši nasprotniki , naj jih bolj določijo ter naj z zgodovino v reci, s stoletji skušnje pred očmi podajo dokaz, če morejo, de misli, ktere papež zaveržejo. peljejo k oliki, in de bi misli, ktere poterdijo sv. Oče, bi zamogle biti v škodo občinsiu in posameznim.44
V spričevanje, kako spačeni in hudobni so frei-mavrarji in drugi sovražniki katoliške Cerkve, naj povemo le kaj maliga unih zmot. Nagovor pravi, de ti sovražniki hočejo premeniti, zatreti iu odpraviti pravo in pravno lastni jo razodenja božjiga, veljavo, vstavo in oblast sv. Cerkve; njih prederznost je tolika, de taje vsako resnico, vsako postavo, vsako pravico, ktera je od Boga; ni jih sram terditi. de se Cerkev ne sme opirati na pravice, ki jih ima od Boga, temveč de ima le deržavna oblast določiti, ktere pravice naj Cerkev ima. in v kterih mejah naj jih vživa; iz tega pa ravno tako lažnjivo izpeljujejo, de se more deržavna oblast v reči mešati, ktere so le zgolj verske, in de sme prelatam iu vernim prepovedali prosto nasprotno občenje z rimskim papežem, kteriga je Bog sam postavil naj vikšiga pastirja vesoljne Cerkve itd. Tudi segajo do tistiga verlia brezbožnosti in prederznosti, de nebo napadajo, in hočejo Boga od ondod odpraviti. Nasledva bolj obširen popis neslaniga ina-terializma in bogolajstva s sklepam: „Zares, kaj bolj nespametniga, kaj bolj brezbožniga, kaj kar bi že priprosti pameti tako silno nasprotvalo, svet še nikoli izmislil ni."
Po še daljnim in obširnim popisovanji sedanjih zrnol in hudobij in po milovanji, de zavolj nasilstva in žalostnih okolišin laških in portugalskih škofov ni pričujočih, Njih svetost vikši pastirje še to le med drugim opominjajo :
,,Z nar veči pridnostjo, ki je mogoče, čujte nad tem, de se ne v natisnjene dela, ne v visoke šole kaj ne vrine, kar bi bilo v nasprotji z vero in čednostjo. Delajte z moško serčnostjo, častitljivi bratje, in vaša pogumnost naj ne opeša v tih viharnih časih, temuč operti na Božjo pomoč primite neprebndljivi škit pravice in vere, in na dvoje sekajoči meč besede božje, in neprestrašeno nasproti stopile sovražnikam katoliške Cerkve in sv. Stula. . . ."
To malo iz obširniga ogovora sv. Očeta do škofov smo posneli zato, ker to vse verne katoličane tiče. Nekteri mislijo, ali se saj tako vedejo, kakor bi mislili, de ie škofov in duhovnov dolžnost je, se za vero in cerkvene pravice poganjati. To je velika zmota. Kdor tako misli, je lažnjiv katoličan in figa-mož, kteri ne spolnuje tega, kar je pri sv. kerstu obljubil. Tisti Žuželka, ki papeže obrekuje, v nekim odgovoru na mnoge zavračivne pisma pravi, de so ženske pisanja vmes posebno hude; to spoznanje uniga papežužirca ženskimu spolu dela čast; naj bi bilo le veliko moških serčnih branivcov sv. vere, imeli bi manj Žuzelkatov, in manj osjih in seršenovih gnjezd, iz kterih se te sovražne zveri zaganjajo v nedolžno in pohlevno lice Pija IX. in v njegove ogovore, polne kreposti in duhovniga mazila.
M*refiica pri kriiu.
V nekim dunajskim časniku smo jo med drugim staknili, de je ondotna mestna gosposka enoglasno sklenila, de hoče sloveči spominek ali pil ,.predica pri križu, Spinncrin am Kreuze," popraviti dati. Ker
se nam pa pripovedka zastran osnove omenjeniga spominka zdi kaj mična in prav kristjanskiga duha, jo hočemo tudi dragim prijatlam naše verle ,,Danice" podati v koristen nauk in pošten kratek čas. Glasi se pa tako - le:
H koncu enajstiga stoletja stojita pred oltarjem v cerkvi sv. Štefana na Dunaji zal mladenčin cveteča devica, imenovana Ademar in Edelinda. Častiti duhovnik jima roki s štolo ovije, prekriža ter reče: .,Sklenem vaji v zakon v imenu Očeta, Sina in sv. Duha. Amen." Oba sta poslednja zarojenca plemenite in slavne rodovine, oba sta zgubila že v otročjih letih svoje predrage starše, in prav ta osodna enakost jima zbudi medsebojno vdeležje, čislanje in nagnjenje. Množica, ki je bila pri tem svetim opravili v cerkvi pričujoča, le eno glasno terdi, de lepšiga para še nikdar vidila ni; tisti pa, ki so ju bolj na tanko poznali, še več hvalijo njuno blagoserčnost in pobožnost, kakor pa lepoto.
Še pervo zakonsko leto ne mine, kar zadoni glas pobožniga pušavnika, ki se od izhoda do zahoda po Evropi razlega in kristjane hudi, de naj orožje zgrabijo, vzet Kristusov grob nevernikam. Vse kristjan-stvo se vzdigne in velika množica se okoli križeviga prapora strinja.
Vera in čast velite tudi Ademaru se pridružiti križnikam. Ali more li se premagati — in doma ostali? Vale je storjen sklep, za križem jo iti. Kar pa takrat Edelinda v sercu čuti, se povedati in popisati ne da. On, njena edina opora, polovica njeniga življenja, jo zapusti samo; pa vender ne še toliko ta samota, kolikor skerb in žalost za predragiga zaročnika jo neizrečeno tare; tode njeno blaga serce sklene, kar besedice ne čerhniti in se vse v voljo Večniga podati.
Križaki grejo svojo pot, solze tečejo, tako reči s curkami, pa se ludi pri mnogih ženicah prav kmali posuše, kajti v vertinci kratkočasov in radovanja le prehitro britkost pozabijo. Xe tako Edelinda. Ona se svetu umakne, ter se peča le samo z molitvo in pa z delam. Ne sramuje se koželja in vretena, temuč tako gospodini, kakor sam sveti Duh hvalo dobrim ženam daje, ki pravi: „Dela mu dobro in ne hudiga vse dni življenja. Poiše volne in prediva in dela s s ve tam svojih rok. — Iztegne svojo roko po koželji in njeni persti primejo vreteno. Svojo roko odpre ubogimu in svoje dlani prostre potrebnimu. — Svoje usta odpira modrosti in postava milosti je na njenim jeziku." (Salom, pripovesti 31).
Zažene se glas, de je sveto mesto vzeto maho-medanam in zopet pridobljen grob Jezusa Kristusa. Ženice križnikov, to slišati, same ne vedo, kaj bi počele velikiga veselja. Ne tako Edelinda. Ta svoje veselje ohrani modro in tiho v globočini svojiga pobožniga serca. — Zakaj to? — Veselje je enako dišu prijetniga duha, ki se v golostni posodi čist ohrani, v prostim zraku pa zgubi.
Že čuda vitezov, po tem dc so si zaslužili zlate ostroge na hojišu, zapusti sveto deželo vernivših se na dom k svojim predragim domačim. Le Ademarja še ni, vender pa „ne bo dolgo mudil, gotovo že po-potva domii, ne mara je že blizo Dunaja." Edelinda mu hodi naproti in pri tih hojah ravno to dela, kar v svoji samotni stanici, to je, prede in moli. Njeni persti so nevtrudni pri deli in njeno serce le pri Bogu in zvestim možu.
Dnevi, tedni in mesci pretečejo, pa od hrabriga viteza duha in sluha ni. Vsako jutro zvesta Edelnda gre svojo navadno pot, ali o mraku spet sama nazaj pride, njeno serce žaluje, pa ne omaguje, ona upa Va-nj, ki je rekel: „Prosite in se vam bo dalo; išite
in bote najšli; terkajte in se vam bo odperlo" (Luk. 11, 9), in med tem de njene roke pridno delajo, puhli brez nehanja serce v molitvi k Bogu.
Ali tudi vihar skušnjav se pridervi nad njo. Hudobneži, ki jih je bilo takral, kakor zdaj in vselej dovelj, jo začnejo zasmehovati in ji oponašali: ,,Čimu li cvet nar lepših let v samoti in žalosti gonobiš? Zakaj se z nami nc raduješ? Ako bi tvoj mož še živel, bi se bil že zdavnaj vernil, pa prej ko ne, ga je v bitvi smert zasačila. Vdova mende li ostala ne boš, torej oglej se, de spet koga s svojo ročico srečniga storiš." — Moj mož ni mertev, odverne Edelinda, kraljica nebes in zemlje, prečastita Devica Marija, ktere podobico on vale na svojim sercu nosi, ga je gotovo obvarovala, in bode mi še živiga pripeljala. Naj bi bila pa tudi žalostna resnica, de bi ga bila v boji nemila smert objela, meni je le predrag njegov spomin, de bi mu mogla kdaj nezvesta biti, bil je on za Bogam in njegovimi svetniki moja nar perva ljubezen, on je prejel prisego moje zvestobe, in bo torej za Bogam in svetniki moja zadnja ljubezen.
Drugi še hudohneji, žilice njeniga tožniga serca še hujše stiskajo, in tako le modrujejo: Bodi prepričana, če tvoj mož tudi še živi, je gotovo za te vender le mertev, in tehtin vzrok imaš, ga pozabiti. Neka posebna ženska lepota jutrove dežele mu je serce ganila in se ga polastila. Tako in nikakor drugač ne bo. Izbij si ga iz možgan, zheri si mej toliko vitezi eniga, ki je vredin tvojiga nagnjenja, in misli si, kakor se komu meri, tako se mu ludi odmerja. — Toliko ljutiga napada si pobožna Edelinda še sanjali ne premore, zato pa pri tej priči obledi in se začne tresti. — pa spet se naglima zave, čednost jo okrepča ter z ojstrimi besedami skušnjavce za verne, rekoč: Sram vas bodi, umazane duše! kaj taciga od mojiga moža le misliti; on je čist kot solnce, ki nas zdaj obseva, in pa iz tega ediniga vzroka, ker v njegovem sercu brez nar manjši maroge vedno kraljuje sveta katoliška vera. Sama pri sebi pa vender na tihim pravi: In če bi ravno mogoče bilo, de bi on svojo zvesto Edelindo pozabil, bi li smela jez svojo zakonsko zvestobo skaliti? Bog in prečista Devica me varujta! Gorje vsaki, tudi od svojiga moža zapu-šeni ženi, ki svoje zakonske zaveze pozabi: kajti ona spremeni stan, v kterim jo je vsak pravičen mi— loval, z drugim slanam, v kterim jo le samo zaničevanje čaka.
In tako Edelinda dan za dnevam ponavlja svojo navadno hojo in vpraša vsakiga ptujca, ki jo sreča, če mu je kaj znano zastran Ademarja ? Oh, zdihne ona pogostama in toži: Morebiti moj ubogi Ademar medli v mahometanskih verigah, žveči černi Iruli in pije nesnažno vodo; morebiti je njegovo telo razra-njeno od težkih verig ali razmesarjeno od neusmilje-niga sužnjiga bičanja? . . . Pa, Edelinda! upaj, moli in še bolj pridno predi. Bog bo blagoslovil tvoje delo in z dobičkam svojih rok ga morebiti odkupiti zamoreš. Odsihmal še vse pridniši moli in dela.
Mnogo let je že preteklo, kar nekiga dne na cesti, ki jo je vsak dan hodila, sreča po pastirsko oblečeniga vojaka. En sam pogled, Ademar in Edelinda se spoznata in v hipu tikama bije dvoje zvestih sere. Edelinda je imela prav. Dolgo, dolgo časa je rnedlel Ademar v ječi, de se mu na poslednje vsreči, svojih verig znebiti se in spet k dragi zaročnici se verniti. Komej pa de dospeta v svoje staniše, prinese Edelinda zaklad svoje pridnosti, ter mu ga poda, rekoč: Ta dennr je tvoja lastina, kajti namenila sim bila, z njim tebe osvoboditi. Pa Ademar tega ne privoli, temuč jo prijazno nagovarja, te denarje raz-
poloviti, eno polovico med uboge razdeliti, z drugo pa na mesti, kjer sta se spet sošla, staviti gotišk spominek, ki se še dandanašnji vidi na holmcu, memo kteriga se pride na dunajsko, tako imenovano koroško cesto. In ta spominek zveste zakonske ljubezni so oklicali ,,Predico pri križu.**
Djanski nauk.
Pač se more reči zastran udov dunajske mestne gosposke, de njih sklep, ta slavni spominik popraviti, ph mora pred svetam čislati, ker ta pil je spomin ne lir samo uniga zvestiga zakonskiga para, ampak tudi dveh z redkimi čednostmi okinčanih oseb. Osredje vsiga njuniga djanja je ljubezin do Boga in do svete matere katoliške cerkve. Ademar zapusti preljubo bitje, ki mu je kot lastno življenje drago, in hiti v nevarnost, v bitvo in lahko v smert: — ali Kristusov grob je v rokah nevernikov, glas služabnika Božjiga opominja, de naj se spet otme: in junaški vitez, pa se več, pravi sin matere katoličanske cerkve, opaše >voj zvesti meč in gre za križem — v boj, v verige, v sužnost in v temno ječo. Edelinda s svojim pre-blaženim sercam, ki ji pri ločitvi od ncprecenljiviga zaročnika britkosti poka, ravna na drugim bojiš i. Iz zgolj ljubezni do Boga in iz spoštovanja do svete matere cerkve potolaži svojo serčno bolečino ter dela in moli. Njene osodne tovaršice, pozabljivše svojih verhh v nevarnostih se nahajočih mož, se radujejo in vesele; — Edelinda dela in moli. Vojska mine, vitezi se vernejo k svojim ženicam, veselja ni kraja ne konca, samo Ademarja ni pričakati, in — Edelinda dela in moli. Se ji omenja, »ie jc njen mož mertev, — ona se prestraši: — pa de se ne spodobi, še tako mladi in cveteči vdova ostati, in ona — dela in moli.
-	.,Tvoj mož ti jc nezvest in te jc v naročji kake jutrove lepote pozabil,4* laže sužnik umazaniga pregrešiva, njeno serce ji poka, — pa Edelinda dela in moli. — In ko žalost do verlia pri kipi, se vesel je oglasi! — Pobožnost in zvestoba svoje slavno veselje praznujete! Cujte torej, starašini dunajske mestne gosposke, vi >te enoglasno sklenili popravo skoz in skoz ,,katoličanskiga spominka/* — Vprašanje: „Ni pa li morebiti kaka debela nevednost v predmetu — ie enoglasnosti \ plodila?** — Poprava takih spominkov je res zmiram hvale vredna in posebno v sedanji dobi, v kteri se le samo to verta, kako de bi se ka-toličanska vera iz korenine izrila in zaterla, in se ravno zato njeni poglavitni stebri, sveti Oče papež in pa škofje dermajo, dc bi omajani se zrušili iu dali malikovavstvu zaželeni prostor, to kar se godi posebno v nekdaj tako imenovanim pozemeljskim raju
—	v Italii, in ze tudi sem ter tje v avstrijanskih deržavnih zborih na Dunaji, in pa skorej sploh po naših .,ueultraniontanskih** ali prav za prav radikalnih časnikih.
nili krajih. Le en glas sc sliši in žaluje. Minulo je vse dušno Ne
Pač ima prav modri, ki terdi, de pod solncam nič noviga ni. —
tujmo le, kako veliki cerkveni učenik sv. Bazilij, cezarejski škof v Kapadocii (-j- 1. prosenca 379), piše v s ojim 243. listu do italijanskih iu galikanskih škofov o stanu in zmedii jutrovih cerkev svoje dobe, in prepričali se bomo, de sc zdaj prav taka godi ua svetu.
Preganjanje, prečastiti bratje! nas je zadelo in sicer naj strašnejši preganjanje. Preganjajo se pastirji, de naj bi se razkropile čede. Nar hujše pa pri vsem tem je, de sc ne veruje, de so mučeniki listi, ki jih terpinčijo, in dc ljudstvo tih borivcov ne časti kot niučenikov, in to za tega voljo ne, ker se
njih preganjavci ,.kristjani** zovejo. Hudodelstvo, ki se zdaj nar ostrejši kaznuje, jc, se zvesto deržati izročenja (svetih) očetov. Za tega voljo se tirajo pobožni iz domovine v pušave. Sivi lasje nimajo pri krivičnih sodnikih nobeniga spoštovanja, tudi ne iz-verševanje svete vere in pa evangeljsko življenje od perve mladosti do sive starosti. Sicer je navada, de se hudodelnik, prej kot se obsodi, svojiga zločinstva prepriča, ali škofe je dovelj le obrekovati, in sodni je jih zapirajo in brez vse preiskave v kazen obsojujejo. Kaj pa de iz tega izvira, je pač vsakimu znano, če tudi od tega govorili ne bi? Namreč, duhovniki in diakoni se v beg obernejo, de se le duhovšina sploh zatiruje. Kajti tu morajo ali podobo moliti, ali pa so s skelečim plamenam kaznovani, lian. III. 10. Vse povsod se sliši, de zdihuje ljudstvo, v cnomer se prelivajo solze, ua skrivnim in očitno, ker vsi eden dru-gimu svojo britkost tožijo. Sej nobeden nima tako kamniiiga serca, de mu ne bi bilo mar. ko vidi. de je ob svojiga očeta. Stokanje tožnih žalovavcov se razlega po mesti, p«> vaseh, po cestah in po samot-
zato ker vse joče veselje io radost. — zavolj denarjev, ne zavolj časti, ne zavolj kakiga drugiga dobička nas tarejo, temuč zavolj skupne de-dine*, zavoljočetoviga zaklada, zavolj prave vere smo lia boriši. Žalujte torej z nami. sej ljubite svoje brate, žalujte, de so sc pri nas pobožnim usta zatisnile in sicer med tem, ko sme vsak nesramen in npravlji v jezik takih, ki govore nepravico zoper Boga, razuzdano trobiti.4, —
Oh kako zvesto zercalo našiga časniga razmerja so tc tehtne besede ! Al kdo li zamore zapopasti ne-uganjeno, če ne bolje nespametno ironijo v ravnavi sedanje dobe? —Kralj „pošteni muz** oznanujc svobodo svojim ljudstvam, med tem de njegove pijavke sok in mozeg njih življenja s celini duškam srebajo; on se oklicuje pokorniga sina matere katoliške cerkve, med tem de Kristusoviga namestnika na zemlji njegoviga zadnjiga pusestvica oropali hrepeni: on deva drage ilari na altar svetiga Janvarja, med tem de izliruje vikši duhovne pastirje, po ječah zavezi zveste duhovnike terpinči, in pa blagodclne samostane napada in pleni. — In Dunaj? Pritiska, de bi sc konkordat, ker se ovreči ne more, vender pa prav z risovim ocesam pregledal in kolikor moč ostrige!, med tem de se skoz in skoz kristjanskiga sanja; med tem, de se po časnikih katoličanske pokopališa okiicujejo občina vsih razkolnikov in nevernikov in se tako oskruni pokopališč lastnih dedov: se pa sklene, de naj sc popravi „Predica pri križu.*4 Med tem. de se sloviti zvonik svetiga »Štefana ponosno spet vzdiguje in se obljubljena cerkev zida, se pa škofje zasmehujejo in na oder postavljajo, duhovniki iiltramontan-ski cernokutarji psujejo, in po cerkvenem premoženji obrezanih in neobrezanih ,,ljudskih prijatlov44 grab-Ijive roke segajo; med tem, de se sveta katoličanska cerkev obrekuje in zaničuje, jo zagovarjajo zagovorniki sploh katoličanskih deržav — v ribjim jeziku! —
Tudi dandanašnji se nahaja sveta vera v veliki stiski, kakor smo sc prepričali. Ali ga ni nobeniga vileškiga Ademarja več, de bi se prostovoljno za njo v pravični boj podal? Ni li nobene pobožne Edelinde več, de bi za njo delala in molila? So li za Boga in njegovo čast vneti ljudje popolnama iz sveta zginili? — Ako je to, — žalostna resnica! kakošen pomen ima potem poprav ljanje nekdanjih blagih spominkov ?
—d.
Slovenci !
\a Jutru je na milijone naših bratov, ki tisto sladko materno besedo govorijo kakor mi, ter so z nami eniga rodu, pa tudi ene in ravno tiste vere so bili nekdaj, dokler jih strast in hudobija ni zmotila, jih vzela pravi materi katoliški Cerkvi ter jih vergla v naročje mačehi, ki jim ne reže beliga kruha življenja, temveč jih s škorpjoni terga pod železno roko turškiga trinoštva in rusovskiga terdovladstva, kterima je mačeha sama zapadla zavolj lastne nezvestobe do svoje prave matere.
Več stoletij so te zgubljene brate naše rimski papeži, očetje vesoljniga keršanstva, z milim glasam domii klicali: tode zmiraj so v svoji omotici prezirali glas miliga Očeta. Nekaj let pa je. kar so se jeli dramiti, in letaš se jih je kar nenadama že več tavžent odpovedalo razkolništvu in zedinili so se s sveto rimsko katoliško Cerkvijo. O kako radi in veseli jih objemamo, svoje najdene preljube brate! To pa je gotovo sad hratovšin in molitev za spreobernjenje greških razkolnikov, zlasti pa naše slovenske bratovšinc s s. Cirila in Metoda, ki sojo mil. škof Lavantinski prečast. gospod Anton Martin vstanovili in sedanji papež Pij IX. poterdili in z odpustki obogatili majnika 1852. Molimo torej, in razširjajmo to bratovšino !
Ali zedinjencani, posebno k nam prestopivšim duhovnam, ki zgubijo ondotno službo in kruh, je tudi telesne pomoči potreba. Začeli so torej po Laškim ni drugod zanje miMi darov nabirati. Ali bomo Slovenci, katoliški Slovenci, bratje jim po rodu in v novo pobrateni z njimi po veri. mar zastajali? Ako bi bili mi Slovenci bogati, kakor so drugi, posebno pa, ako bi ne bilo toliko pogoriš po deželi, bi tudi mi klicali: Slovenci, pomagajte svojim bratam tudi z denaram, kakor delajo drugi, ki jim po kervi še v rodu niso. V sedanjih okolisinah pa saj toliko go-rečuisi za nje molimo, kolikor očitniši vidimo, de jc Hožji previdnost to delo pospeševati začela; če pa kdo zraven tega še kako telesno pomoč skaže, bo še bolje. Sej imamo še zmiraj kaj tacih, ki jim darček za daljniši brate ostane, potem ko so se radodarno na bližnjiši ozerli. Zdaj je čas, od Hoga začeto delo podpirati, /daj se skazujmo jim verne brate! Tukaj je nar lepši priložnost pokazati, de je kdo v resnici domorodec; le samo beseda je preslabo dokazovanje. Častiti gg. duhovni naj bi to potrebo z lepo priliko razodevali družnikam bratovšinc ss. Cirila in Metoda ali sploh verne opominjali, de uaj molijo in s tem pomagajo k zedinovanju vsi skupaj, naj so v bratov-šini ali ne. S takim prizadevanjem se poživlja vera in verno življenje tudi med nami. Sploh pa je nar blagši ujanje, kdor more pripomoči, de bo poprej ..En hlev in En pastir.4*
Več duhovnov,
zlasti z Gorenskiga.
Ofjteti po Slovenskim In dopisi.
Popotvajc od Kamnika na Vransko po Tuhinski dolini dospeš v kakih 3 urah do Lazov. Ako se od tod s kantonske ceste na sever spustiš, prideš v dobri četerti ure v vas ob podnožji planin, v zgornji Tuhin, k farni cerkvi Device Marije zgornjo-tuhinske fare, ki šteje z nekte-rimi bližnjimi vasmi nad 1039 duš.
Nad to faro se kaj očitno kaže, da je duhoven duša cele fare, nad farno cerkvijo posebno se pa lahko prepričaš, koliko da duhoven zamore storiti, ako jc navdušen za lepoto Božje veže, ako zna primerno voditi izročene sebi farmane, zraven tega pa ume presojevati stavbne dela in ceniti umet-
niške izdelke. Farna cerkev Device Marije vnebozete jc namreč zadobila kaj lepo lice. 1'reuaredili so pridni farmaiti pod svojim neutrudljivim vodnikom narpoprej obok nad velikim altarjem, prezidali žagrad. L. 1950 so veliki altar čisto iz novega naredili. Podobarske dela je izdelal gosp. Tome. znani podobar. tako okusno, da dalječ okoli nc najdeš tako lepega altarja. L. 1959 so napravili dva stranska altarja. in letošnje leto sta bila dodelana šc ostala stranska altarja. Altarnc podobe so bile prenovljene, drugo pa jc gosp. Gecelj iz Kranja kaj lepo izpeljal. Zraven tega so si pa omislili nov križev pot. prenovili prižnico iu kerstni kamen, napravili so mašile obleke za slovesne maše. ki veljajo okoli 200 gold. itd.
Krono vsemu temu delu so postavili v. č. gosp. dekan iz Kamnika, ter blagoslovili 29. rožnika dva stranska altarja. poslednjič dodelana sv. Jožefu iu sv. Florjanu posvečena. V primernem nagovoru so pohvalili farmane za njihovo veliko prizadevanje hišo Božjo ozaljšati. ter jih opomiujcvali. Boga se bati in njegove zapovedi spolnovati. kei on zamorc celo faro obiskati, kakor se jc letos vidilo itd. Po opravljenih cerkvenih obredih je bila velika maša. Soslo sc jc bilo razun velike množice pobožnega ljudstva sest sosednjih gg. duhovnov, procesija s presv. Ilešujcm Telesom bila jc zavoljo deževnega vremena v cerkvi, ktera se jc la dan v praznični obleki lesketala; altarji so bili s cvetlicami tako rekoč preprcžcui. Pred mašo je bilo tudi daro\aujc, pri kterem so sc pričujoči dobro skazali. Zares vesel jc taki dan za celo faro.
Kazim imenovanih del jc vstanovljcna v teh letih tudi farna šola; iu pravijo, da bodo drugo telo cerkveni turu nekoliko zvišali ter sčasomo nove iu večji zvonove napravili.
Dohrotljivi Bog je letošnjo spomlad zgornjo tuhinsko faro po svoji ueskončui previdnosti tudi obiskal iu ob enim se ji usmiljenega skazal. Nad sto bolnikov jc za vročinsko boleznijo ležalo; — uničilo jih vendar ni več kakor kakih 9. Tukaj sc je skerb ujih dušnega pastirja naj lepši pokazala : opomiujcvali so farmane, da uaj si čas poskušnjc v dušni prid obcruejo, ker Bog telesno bolezen ljudem pošilja, da bi ozdravil ueumerjočo dušo. Iz hvaležnosti, da je Bog šibo dobrotljivo odveruil, so darovali ljudje toliko bolj z veseljem za ozaljšanje svoje farne cerkve.
Čeravno skerbni dušni pastir v svoji fari uc more vseh krivih potov poravnati iu vsega dušnega zlega od svojih ovčic odveruiti, sc pa vender v tej fari kaj lepo vidi. da veliko zamorc storiti, da sc pobožni duh med ljudstvom ohrani iu zvišuje ; da sc veža Božja zaljsa ; da ubogi ter-piui ua zemlji ne pozabijo, da jim jc dohrotljivi Bog pripravil lepšo domačijo v nebesih, v ktero bodo sprejeti, ako tukaj njegove zapovedi spolnovali bodo !
Dohrotljivi Bog pa obilno časno iu večno poverili Tu-hincciu, kar so storili v Njegovo čast.	—k
Iz Železnikov. (Nekoliko zakasnjeno.) Dan sv. Alojzija je za šolsko mladost v mnogih krajih dau posebnega veselja. Tudi naša šola je ta god že več let sem s tem obhajala, da je sv. Alojzija dan ali nedeljo pozneje romala s svojimi učenci in učenkami v procesii do Marijuc kapelice v »Sušo v Zaliloški fari. kjer je pervič z molitevjo iu petjem slavila svojega šolskega patrona, potem okrepčala sc z malo južiuo, kratkočasila sc z raznimi igrami, poslednjič pa zopet med petjem romala nazaj proti domu. Letos se to romanje iz raznih vzrokov ni moglo doveršiti, zatoraj se je pa v jutro sv. Alojzija mladina v šolski sobi suidla, podala sc potein v procesii naj prej v farno cerkev, od ondod pa enako s svojo lepo šolsko zastavo do naše podružne cerkve sv. Frančiška Ksavcrja, kjer so naš ljubljeni gospod Oče opravili šolsko sv. mašo Po sv. opravilu sc jc mladina zopet vernila v procesii nazaj v farno cerkcv, pustila oudi svojo zastavo, zatim pa šla v šolo. kjer jc pred podobama sv. Alojzija iu Marije D. v soglasii s fisharmouiko
v mnozih mičnih pesmih prepevala čast slavnima šolskimu pomočniku. Poslednjič so bili vsi šolarji in šolarice obdarovani z malimi zemljami iz belega kruha, katere so podarili neka blaga mamica, ki so se otrokom že večkrat milo dobrotnico ukazali. Bog jim poverni stotero to dobroto! —
Ker sem že o tukajšnji podružnici govoril, naj dostavim še to, da je ravno zdaj v taisti dobra znani malar in kipar iz Toljan, Štefan Šubic, stranska altarja nekoliko predelal ter na novo prebarval in obilno pozlatil. Prav lepa sta zdaj (glavne podobe so ostale stare, ki so delo neuinerljivega Mcncinger-ja) in hvalita umnost svojega prenovljevavca. Nekaj časa je, kar dobimo skoraj vsako leto od lega dobrega mojstra kaj novega k nam. Lansko leto uani je bil za veliki teden napravil edino za rabo pri cerkvenih sv. obredih prav lično malo nebo (baldachin) z dvema palicama, na katerih sta na verh napravljena klečeča kerubina ^nekaka posnema skrinje stare zaveze). Tudi za malo banderce lantipendium), katerega so bili o veliki noči šolarji omislili, je napravil kaj lično stojalce ; dva angelčka namreč, klečeča na bukvah in povzdigujoča banderce. Poznej — za prihod svitlega kneza škofa — napravil nam ji bil tudi dva lepa slavoloka. Priporočujemo toraj Šubica zastran nizke cene in dobrega dela, sosebno pa tudi šc zastran moštva v besedi vsim, katerim so kake cerkvene dela potrebne.
Z Bogom!	Rodoljub Podratitovski.
V	lličjl pri Š marii jc 4. t. m. ogenj pokončal 19 hiš z drugimi poslopji vred, v bližnjim Peci pa 7 hiš in druge stavbe, in k temu šc veliko živine.
V	Horjulu sto bile preteklo nedeljo, 6. t. ui., dve slovesni opravili: posvečevale farne cerkve in sv. birma. Poprej tesna cerkev, v ktero zavolj bližnjosti hodijo ljudje več ali manj šc iz pet druzih duhovnij, je bila namreč z dvema kapelicama razširjena in zvišana, in en stranski altar je nov, veliki pa obnovljen in prenarejen. Zdaj ima cerkev skorej podobo bizanškiga križa iu prav prijazno, lično in primerno podobo. To delo jc bilo res prav potrebno in sedanja vravnava je v resnici posebne hvale vredno delo, ki dela čast v. č. g. fajmoštru in vsim, ki so k njemu pripomogli. Zraven tega jc zidala ondotna fara tudi novo šolo, ki Jc žc pod streho, pogreša še olike iu vse naprave. Trudu iu prizadevanju ondotuiga duh. pomočnika gosp. A. Jakič-a pri obojnim delu gre za gosp. fajmoštra m posebno spoznanje in hvala. — Pri posvečevanji jc obdajalo Mil. škofa zraven Verhniškiga v. č. gosp. dekana A. Pečarja več gospodov iz sosednjih duhovnij in iz Ljubljane; pridigali so v. č. korar gosp. J. Zl. Pogačar, ter so v cvetcči besedi obilni množici razlagali, kako zunanja iu zuotranja lepota Božje hiše um razjasnuje in scrcc blaži in povzdiguje. Po po-svečenji in sveti maši so Nj. milost čez 200 otrok birmali, in o poli ene so bile slovesnosti dokončane. — Kakor pa jc na svetu Ic malokdaj veselje brez žalosti, tako jc bil tudi ta dan z veliko nesrečo okaljcn. V saboto popoldan namreč je pogorela v Zaklancu cerkev sv. Lrha z mežnijo vred, in ker jc huda sapa ogenj zanesla, tudi vas Podul-uica v dolini zraven hribca. Pravijo, dc je bila neprevidnost pri streljanji na gori tega kriva. Naj berže de je veter oginj v streho zanesel. Milostljivi škof so žc večkrat streljanje prepovedovali, zgodilo sc je celo, de so sc ualaš po drugi poti pridši slovesnosti ognili, — vender ljudje ne odje-njajo od tc navade, ki siccr vsako slovesnost močno povzdigne, pa jc tudi marsikterikrat vir nesreče; in duhovni pastir so ne bo kmali s čem bolj zameril, kakor če jim brani streljati. Bog in dobri ljudje naj pomagajo ubogim Podoluiča-uam, ki so ob enim vred zgubili lepo romansko cerkvico z izverstnimi zvonovi, ki so sc raztopili, in pa svoje pohištva.
Od I pave. — fst— Poslednji dnevi minulega mesca so bili veseli za dolino ipavsko; imeli smo birmo ra treh krajih. Željno pričakovani so se naš Milostljivi knez in škof 21. p. m. proti večeru v našo doliuo pripeljali in brez
pomude hiteli proti ipavskemu tergu. Lepo in ginljivo Jih je Terg sprejel. Pri mogočnem slavoloku je stalo in pričakovalo vse, kar Terg odlikanega ima; dolga rajda praznično oblečenih šolskih otročičev z vejcami vihrajočih je veselo stala prek ceste. Iz voza stopivšiga Nadpastirja je pozdravil 78!etni starašina soseskinega odbora, kteremu so premilostljivi Gospod z občeznano priljudnostjo zahvalili. Skozi nagnječene ulice Terga med visocimi mlaji in slavoloki so imeli svoj vhod v prelepo, vso razsvitljeno farno cerkev.
Ker so sc naslednji dan obhajale procesije presv. Reš-njega Telesa, niso Njih milost nobenih cerkvenih opravil opravljali. Na večer pa so Jih teržani z bakljami, in ven-ček ipavskih pcvcov pod dekanijskim poslopjem s petjem razveselit prišli. Izverstno so zapeli naslednjo iz znanega in skušenega peresa izvirajočo pesem:
Zdravi, Oče mili, zdravi!
Od vseh krajeh Vam doni, Da Vas pervikrat v Ipavi Naše gledajo oči!
Cedi svoji zvescljeni,
Dušni vel'ki naš Pastir! Z blagoslovom obdarjeni Ste prinesli sveti mir.
Oj delite, podelite
Značaj svetiga Duha, Šamg.i Njega nain sprosite, Da naj v dobrem nas krepča.
Daljne Vase smo ovčice,
Redko, Oče, vid'mo Vas; Radi vender Vaše klice, Radi slišimo Vaš glas.
Zdaj, ko imamo Vas med nami
Serca naše bolj gor<$; Dovolite, da pred Vami Ponoviti se še sme :
Zdravi, Oče mili. zdravi!
Od vseh krajev naj doni, Da vas večkrat še v Ipavi, Naše gledajo oči !!
To pesmico, v prelepem zavitku, je predništvo sose-skino podarilo MiloNtljiveinu škofu v vedni spomin.
25. rožn. je bil odmenjeu za sv. birmo v Ipavi. Naš Vikši pastir, obdaui z obilnim spremstvom , svetnim in duhovnim, kteremu so se pridružili razun domačih tudi gospod dekan postonjski in bližnji duhovni gospodje iz sosednjo goriške nadškofije, so se ob določeni uri podali v veličastno farno cerkev, kjer so po sv. maši nenadoma — v nepopis-Ijivo veselje neštevilne množice na lečo stopili, in prav po apostoljsko v zernatem ogovoru s krepkim glasom z domačo čisto slovensko besedo, ozirajoči se na sedajnost in nje nevarnosti, vnemali k nepremakljivi djanski veri.
Ta ogovor bo ostal dolgo v spominu iu sercu ljudstva; vse se je nato lo od tega drazega ogovora pomenkovalo, in siv starček, na palico oper t šepta z veselim obličjem sosedu: 3 ali clo 4krat sem žc vidil birinati, ali — škofa pridigovati šc nisem slišal ! —
V dan sv. Janeza Kcrstnika je bila birma v Sturji. Na prijazni poti, ki pelje iz Ipave doli ua Laško, so Prevzvišeni knez incmogredč tudi slavnoznauo božjopotno cerkev Devicc Murije v Logu obiskali, in jo z vidnim dopada-jenjem po vsih njenih prostorinah ogledovali. — Na meji škofije stoječa soseska Sturja je tudi svojega Vikšega pastirja prečastno sprejela in skoz slavoloke z napisi ozališane Jih jo pot peljala do cerkve. Tukej je čakalo zraven domačih tudi obilno gg. duhovnih iz goriške nadškofije, in iz verste vernih stopi mlad župan in s krepko besedo in spodobno ponižuosljo pozdravi Milostljivega škofa. — Ker so jc pa hitro novica raznesla, da preblagi Vikši pastir pri birmo-vanji tudi pridigujo, sc jo iz domače iu goriške škofije neznano veliko ljudi sošlo, da bi slišali besede apostoljske iz ust preučenega škofa. —
Toda hitro tečejo dnevi, zlasti kadar so veseli; tako je prišel tudi poslednji dan — 25. rožnika, kteri je bil odbran za sv. birmo v šembidu. Ob lepem hladnem jutru so sc podali Njih knežje-škofova milost, spremljeni od več gospodov, v Šembid, in prelepo zvonenjo iz starosivega zvonika z druzimi slovesnostmi je slavilo prihod Nadpastirja, kterega je zraven duhovstva pričakovalo lepo kardelo klečečega ljudstva. — Po kratkem oddihljeju se prične procesija iz duhovske hiše v cerkev, in — kar so blagi Šem-bidci hrepeneče pričakovali, zgodilo se je, — šlišali so
pridigo svojega škofa, — nagovor kterega so Milostljivi višji pastir tako vneto govorili, kakor le pastir govori, ki za čcdo svojo živi in umerje !
Obiskali ho pa Njih milost na svojem apostoljskeiu po-potvanji tudi še druge cerkve iu duhovske pohišja; v nedeljo popoldan, dasiravno je zlo deževalo, so šli ua Goče; v ponedeljik popolne naVerhpolje; v torek so šli iz Sturje na Planino, kjer so pri ondotnein duhovnu, svojem sošolcu, obedovali; in po obedu so šli iz Planine na Slap, in od tam nazaj v Terg. — Vse te soseske, oveseljene iu osre-čene s tako imenitnim obiskanjem, so se hvalevredno trudile za spodoben in prečastiti sprejem svojega Višjega pastirja.
Želeli s ino, da bi Pre vzvišeni knez in škof z zado-voljnostjo zapustili našo dekanijo, in — veselja nam je serce igralo, iz Njih ust slišati, ko so pri obedu v Seni-hidu zdravico šembiškega gosp. fajmoštra odzdravili, rekoč: „Ua vse Njih pričakovanja v oziru ipavske doline in še posebno ipavske duhovšine so se spolnile, iu da z nar boljšimi vtisi zapustijo dekanijo ipavsko.
Iu tako so ti dnevi, ker smo vživali srečo, preniilcga škofa med seboj imeti, hitro — le prehitro minuli, in ne motim se, ko so drugo jutro spremljeni od c. k. okrajnega predstojnika, od gospoda dekana iz Postojne, in gospoda kanonika in dekana ipavskega iu druzih gospodov, čez llebernico proti Ljubljani sc podali, da tisoč iu tisoč vdanih *erc Jim je srečno pot želelo in Boga prosilo, da uani Jih Božja previdnost kmalo spet pripelja v našo dolino.
V	MarblirKU, mai. «crp. Drobtinice letošnje se že vežejo in nekaj tudi razpošiljajo. Duhovnom bojo posebno ljube zavoljo cerkvene zgovornosti, spisane od našega Milostljivega kneza iu škofa, ktera se v svojih zgledih skoz iu skoz opira na slovensko slovstvo,— rodoljubom bojo drage zavolj mnogo jedernatih spisov, ki tako krepko zugovarjajo pravice narodske, iu tako živo budijo nurodsko zavest ljudstva uašega, — vsim Slovencem pa bojo koristne, ker v prelepih življenjepisih in mnogih žalostnih prigodbah tako ganljivo in mično narodu našemu kažejo svitlo pot čednosti, po kteri naj hodi, pa tudi mračno stezo pregrehe, ktere se naj varuje. Nizka cena (1 gold.) jih bo zamogla tudi v bolj borne hišice peljati.
Iz Verone, 2. mai. serp. Misijonarja iz Mazzatoviga vstava, čč. gg. Bcltrame in Dal-Bosco, sta 8, vel. travna zdrava piišlu iz afrikanskiga misijona v Verono in se malo dni po tem podala v Rim. Ondi sta imela namenjeno, s škofam iz Kgipta obravnavati, de bi napravila v Kairi dva vstava za zainursko mladost, eniga za zamurce iu druziga za za murke. Ondi odrejevone zamurce in zamurke mislita potem pošiljati misijonam v pomoč. V kratkim sc pričakujeta misijonarja iz Rima v Verono. — „Ponoči pred 28. rožn. je lovarska družba pred našo škofijo rastavila bombo, ki se jo razletela ter poškodvala vrata iu okno. Preklicana sramota za naše mesto ! Bog nas varuj tacih lahunskih prijatlov ( umici italianissimi) !
V	Videmski vikši školli je po letošnjim duhovskim imeniku 1006 duhovnov in sploh 320.333 duš. Skaženc imena kažejo, de je ondi dosti slovenskiga življa, n. pr.: Bernardis (Bernardič), Bertolissi (Bcrtolič), Bertossi (Ver-tovec), Biasizzo (Blažič), Blasiui, Bledigh, Bolizicco, Caucigh (Kavčič), Cerich, Cerneaz, Cernacoi, Coren, Gosgnach (Gosnjak), Grach, Schiavi, Schialini, Sclabi, Vidigh (Vidic), Vogrigh, Zorzi (Zore) itd.
Miazffleti po Kersansklm svetu.
V deržavnim zboru so bili poslednji čas tako čudni iu milovatija vredni razpori med našimi kranjskimi poslanci, de po takim potu nikakor ni upati, de bi mogli deželi v resnični prid delati. Razne misli zastran narodnosti so
jih uar bolj ločile. Naj izrečemo zastran tega tukaj nektere misli.
1.	Gotovo je, de vsako stoletje seboj prinese posebne Ijuškc in človeške prizadevanja.
2.	Ravno tako gotovo je, de modri možje prizadevanje svojiga časa tako kermijo in obračajo, de jc narodam v mir, dušni in telesni prid, in ne v škodo in razpor.
3.	Guauje in prizadevanje sedanjiga časa je narodov-nos t, de naj se slehernimu narodu, njegovimu jeziku itd. enake pravice dopustijo ; Ic samosilstvo zamore nasprotno tirjati.
4.	To tirjanje enači h pravic za vsak narod, njegov jezik itd. jc pravično, ker iše dosedanji nenaravni (abnormalni j stau v ravnomero spraviti iu manj olikane narode obdelati.
5.	Kdor se tciuu pravičuimu prizadevanju ustavlja, za-vedama ali nezavedama pripomore k meduarodovskimu raz-draževauju, k nepokoju, rovarstvu, razporu, razdvoju med večimi iu manjšimi deržinami, med narodi.
6.	Potrebno je torej posebno ravnilo za vresničenje ravuopravuosti; to ravnilo jc pa v dani vstavi, ktera vsim ua roda iii enake pravice zagotovlja.
7.	Ker pa ui v nobeni deržavi toliko raznih narodov, kakor v Avstrii, torej naj bi sc ue sklicovalo preveč na druge deržave, ue tišalo na to. dc bi še dalje en jezik nad drugimi gospodoval itd., temveč iše iu izdela naj se osnova, po kteri se bo pravicam slehcruiga naroda popolnoma zadostovalo. Nemci, Italijani iu Madžari pa naj nc prezrejo resnice, de s tišanjem svojiga jezika k gospostvu čez druge bi prav čisto nič nc pridobili, ampak bili bi na gotovi zgubi, ker s tem bi zmiraj veči jezo druzih narodov obudovali, kteri zavoljo ncmšinc, italijanšiiic ali madzaršiuc svojiga jezika gotovo nadalje več uc bodo zanemarjali.
8.	Pa tudi Slovani naj sc varujejo, dc nc bodo kje presegali, ker sami vedo, kako britko je, ako kdo drugimu v njegovo lastino sili. Vsak narod naj torej zastran svojih pravic, zlasti še v občutljivi jezični zadevi, ostane v svojih mejah in vojuicah, de se ohrani mir iu edinost med narodi pod eno krono.
9.	Naj se katoliška vera nc zatira, ampak z vso močjo naj se podpira, ker Ic samo po njenih načelih jc šc mogoče edinost iu ljubezen med raznimi narodi v Avstrii ohraniti. Verh lega pa je izdelana resuica, de zatiravec katoliške vere jc sovražnik matere nar večiga dela avstrijanskih otrok, torej tudi sovražuik Avstrije. Kratke besede Gospodove: „kar nočeš, dc bi sc tebi storilo, tudi ti ne delaj drugim/* Ic samo tc besede imajo dandanašnji ključ za mir in srečo Avstrije v sebi.
V Tiliec-u na Češkim jc biukoštni ponedeljik pet nekatoličanov slovesno prestopilo v katoliško Cerkev.
1'oziianski vikši škof pl. Przilusky so povernivši sc iz Rima v stoljni cerkvi občinstvu zaterdili, dc ga ni bilo papeža in ga nc bo, kteri bi sc tako serčno pečali za poljsko reč, kakor Pij IX. Kolikorkrat govore od Poljakov, giujeui skličejo: Poveri Polacchi! 1'bogi Poljaki!
(i. Chmeliček, moravski duhoven iz llodoiiina, ki ne je ravnokar vernil iz svete zemlje, gre v misijon ua Bolgarsko. Slovausko katoliško duhovstvo je pred vsimi drugimi poklicano, pospeševati ondotno misijonsko delo; žetev dozorujc, je znati, naj sc tedaj žcnjci nc pogrešajo, pravi „Vaterland."
Hiuisko in sploh Laško. Zapisnik o posvečevanji v Rimu pričujočih škofov iz papeževe tiskarnice skazujc : 6 kardinalov škofov, 27 kardinalov mašnikov, 10 kardinalov dijakouov, 5 očakov ali patriarhov in pervakov, 53 viksih škofov in 186 škofov, tedaj vsih skupaj 286. — Laški škofje, ki jih „svoboda nove Italije" ni v Rim pustila, in tudi mnogi drugi pa sv. Očetu pisma pošiljajo in razodevajo svojo edinost s pisinam, ki so ga zbrani školje zročili papežu. Tudi 24 naj imeoitnisih plemenitnikov iz Lombardije, 8 voj-
vodov, (i markizov in 10 grofov je poslalo sv. Očetu obisko-vaviie lističe in velik znesek denara v znamnje svoje verne vdanoMi. Eniga izmed njih, ki so ga bili ovadili kak«r začetnika tega skazovanja, je hotla piemonška vlada dati zapreti; ker so |»a drugi triindvajseteri razodeli. dc bodo vsi deželo zapustili, ako se to zgodi, ga je vlada pri miru pustila.
Kup samostanov po vropnjenih deržavah svoj pot na-predva. in dostikrat ne brez sile. Undan so piemonški agenti, respeetivo roparski beriči, napadli samostan avguštiuaric v Salcrni na Napolitanskim. Tri nune so v britkosti pred tolikanj olikanimi divjaki poskakale skoz okno na tlak in so se smertno ranile, iu neka četerta jc strahu precej umerla. Narodna straža pribiti vbogim gospem v hrambo, nato jo ti človekodirci umaknejo, iu od tistihmal sc niso več lotili samostana.
Certica Napoleonove laži-politike z rimskim Stolam je svet francoskiga poslanca v Himu, dc naj bi Picmont hv. Očetu dal 3 milijone frankov odškodnine, ako bi hotli se odpovedati svetni vladi čez Kim ali ko bi se saj odpovedali pravici do ugrabljenih okrajin cerkvene deržave. Kardinal Antonelli pa jc naravnost odgovoril, dc rimsko vprašanje ni denarno (barantavsko) vprašanje, ravna se zu pravico, dolžnost in načelo; sicer pa je papeževi \iadi ljubši darček ubožnih. kakor pa denar kraljev.
— Francoski poročnik Lavalette se je pri Antonelli-tu pritožil tudi zavolj obsega škofovskima pisma do sv. Očeta. Antonelli pa mu je odgovoril, dc škofje v svojim pismu niso nič druziga razodeli, razun kar je vsak izmed njih že davno naznanil v svojih pastirskih listih. Škofovski list in vse gibanje na Francoskim v prid sv. Očetu napoleonsko vlado hudo tisi. O povračevanji škofov iz Kima je vlada hotla odvernili. de l»i se ne godile take skazovanja kakor pri njih odhodu iz Masilijc ; zapovedala jc torej morskim vodjem ali kapitanom . ki so škofe vozili, dc naj še le po polnoči v .Masilijo prihajajo. Tudi vradnijam po posameznih mestih je bilo velevano. de naj zabranujejo očitne skazovanja o povračevanji škofov iz Kima. Vender so bili pa nar veci del z velikimi slovesnostmi sprejemam v svojih Hloljnih mestih. Tudi jc mogel minister bogočaslja škofam naznaniti cesarsko voljo, de naj skerbijo za ..veči zmernost" v pastirskih listih, v kterih bodo vernim svoje romanje popisovali. — Ali mar Napoleona ve*t peče? —
K c d oo. frančiškanov si jc o Binkoštih izvolil v Kimu svojiga velikiga prednika ali generala O. Rafaela a Ponti-kulo na 12 In. Oo. ilouiinikaiii so pa poterdili na 12 let dalje dosedanjiga višjiga O. Jandcl-na. Po volitvj je imel general v redovni cerkvi ogovor, in zbrani redovni bratje so pristopili svojimu vikšimu roko kušnit. Pristopila sta tudi dva vikši škofa iu en škof iz Spaujolskiga, ki so iz dominikanskiga reda in so s tem počešenjem prav ginljivo skazali svojo ponižnost in hvaležnost do reda. — llinkoštno saboto sta bila v l.atcranu keršena 1 jud in 1 turk.
Sv. Oče so bili mende 20. majnika odšli veliki nevarnosti. Hotli so popoldne iti iz dvora, in ker jih je stara oteklina na desni nogi ta dan posebno nadlegala. so jih hotli boje po stopnicah rešili, torej jih peljejo k neki za nje narejeni pripravi, ktera jih prav lahno tje doli nese. Ni bilo povedano, zakaj so si sv. Oče ta dau to postrežbo odrekli, se obernili in šli na velike dolge stopnjicc. Nektere minute potlej hoče neki dvorni služabnik po li pripravi doli iti. ali komej se vsede, telebi z vso napravo na tla in si ude polomi. — K veliki binkoštni slovesnosti iz dveh katoliških kraljestev ni bilo nobeniga škofa iz Portugalije in llrazilije. — Redovni general usmiljenih bratov jc bil 25. v. travna izvoljen v Kimu dosedanji tajnik, O Alfieri, poprej prior v Veroni in vitez reda Franc-Jožefoviga.
Scrl>«ko ill tlirsko. Veliko so une dni časniki pi-
sali zastran poboja med Serbljani in turki v Belim gradu; vzrok je bil mende tale: Serbski deček in turkinja prideta po vode k vodnjaku; turkinja hoče perva natočiti, deček pa ne pusti, ker je bil pred njo prišel, in ker lo silo dela, jo preč sune. Turkinja začn^ kričati, se jokati iu javkati. Serbski žandarji hočejo mir storiti, — turški podložni branijo turkinjo in v prepiru neki turk s handža-rain umori serbskiga žandarja. Serbljani se nato zbero in napadejo zunanji del terdujave, ktero imajo turki v posesti. Straža enih vrat se poda in serbski častnik jo v terdnjavo spremi; nazaj gredočiga pa njega in 2 spremljajoča tui ka svinčenke iz turških pušk ubije. Pri pokopu ubitiga častnika je bil ves Belgrad skupaj, ko se pa množica proti cerkvi oberue, začno turki s terdujave karteče spušati na njo. Ne ve sc, če ne mara turki niso vedili, čemu se ljudstvo zgrinja. Serbljani, razdraženi, gredo v tako imenovano .,turško mesto" iu ga ropajo, iu nato začno turki s terdujave mesto bombardirati. Pogorelo jc kacih 15 hiš, iu velika cerkev jc močno poškodvana. Boj med serbskirui in turškimi mestnjani je bil kervav. Avstrijanski general Filipovič pa je tirjal in pridobil priniirje med obojno stranko ter je na parobrodu avstrijansko prebivavstvo ondotniga mesta v varnost odpeljal. Puljave so bile 15., 16. in 17. u. m. Turki pravijo, de vzrok bombardovanja je bil napad Serbljanov. Pervi strel iz terdujave je zadel poslopje avstrijanskiga poslanca, in bil bi kmali poslanca ubil. (Vaterl.)
Zdaj ima to zmešnjavo diplomacija v rokah. Ker so si kristjanje in turki že po veri tako razločni v svojih šegah, dc ne morejo v miru skupaj stanovati, se misli, de bodo Serbljanje iskali, dc naj razun tcrdujavinc straže vsi turki zapustijo serbsko deželo, in še več druziga. (Turki n. pr. po svojim neumnim izlamu še psov ne pustijo pobijati , de sc pojajo sem ter tje iu ljudi nadlegajo. Po nekterih krajih se te pasje čedo po noči veliko veliko skupaj stepe iu tako tulijo, de človek nc more spati. Gorje človeku, ko bi v njih trop zadel.)
Po drugi strani pa tudi serbska vlada sama s turško obravnava in enake pogodbe stavi. Vsi poslanci, razun avstrijanskiga, menijo, de turki naj terdnjavo zapustijo, in morebiti jo bodo še razdjali. Turški poglavar, ki je dal mesto bombardirati, je odstavljen in turšk upravnik (komisar) jc prišel iz Carigrada zmešnjave poravnavat. Pozneje naznanilo pripoveduje govorico, de so Serbi terdnjavo Belgrad premagali in de se je Scrbija vzdignila zoper turke. To jc zbudilo siin strah med turki; vendar pa je ta govorica očitna izmišljija. — V pervim pogovoru je serbski knez tirjal, tle naj se vse turške terdujave na Serbskim razderejo. Turško vojaštvo pritiska na serbsko mejo. Na Serbskim je vse pripravljeno za vojsko. — Neko naznailo pravi, dc je v puljavah 15. in IG. u. m. padlo do 200 Scrbljanov in de so se turki z veliko silo branili; poslednjič pa so Serbljani premagali turčinstvo po mestu, tako de je bilo mesto za turke zgubljeno. — Nar hujši boj v mestu je bil pri neki tlžamii (turškim tempeljuu), v ktero so bili turki pribežali. — Kazdraženje med Serbljani in turki je strašno; lurškimu ogledunu, ko so ga v mestu zasačili, so precej glavo odrezali. — Zdaj je mir, vender sc pa pripravljajo na boj.
M)uhor*ke spremembe.
V I a v a n t i n s k i škofii. Čast. gosp. Martin S c v-n i k je izvoljen farmešter pri sv. Petru pod sv. gorami, — g. Matija Dol in ar pa farmešter v Slivnici pri Marbur-gu. — Prestavljeni so gg. kaplani: Juri S tu nec za na-mestniga kaplana v šent-Janž ua Dravskem polji, — Janez Rcisp za kaplana v llajdin. Cmerla sta č. g. Luka T r a f o n i k, farmešter v Crešencah, — Andrej Cule k, farmešter pri sv, Benediktu v slov. goricah. R. L P.