_[(iOM»()l)AlUK Cepano, žagano in okioglo kolje kakor vsake debelosti rezan les prodaja ali zamenja za izborno vino tvrdka Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. Gentralna sadjarska zadruga. V ča- sopisih so se pojavile vesti in tudi naše uredništvo je prejelo predlog, da bi se ustanovila centralna zadruga za izvoz sadja, in sicer v Beogradu. Zoper ta predlog se je že mnogo ljudi oglasilo in tudi mi nikakor ne moremo zavzeti stališča, da bi taka organizacija kaj omogočila izvoz sadja. Sadje ni pšenica, ni vino, tudi je treba hitro odpremiti, sicer je velika škoda. Tudi vse poslovanjo preko Beograda bi oviralo točno prodajo sadja. Poleg tega bi za tako organizacijo bilo treba dovolj kapitala, ako bi se naj v gotovini izplačevalo. Naši sadjerejci hočejo na vsak način, da denar dobijo. Nujno je, da se pusti sadna kupčija vsaj po banovinah povsem prosta, naši so dovolj pripravljeni, da bodo izvoz pravilno organizirali. Država je pa itak že s pšenico imela take izkušnje, da ni treba, da bi še pri sadju toliko ali še več izgubila. Pa tudi kmetje bodo bolj zadovoljni, ako bodo točno dobili denar namesto bonov. Zato.se naj vsi merodajni faktorji izjavljajo proti ustanovitvi take centrale. Kredit za modro cjalico. Dovanska banovina je šla vinogradnikom zelo na roko. Oskrbela jim je modro galico, in sicer tako, da je plačajo le polovico, pa še to na jesen, polovico pa je vsak dobil kot podporo, ker ne morejo vinojjradniki prodati vina. Podpora iz Becgrada. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih je dobila od ministrstva za kmetijstvo 100 tisoč Din podpore v gotovini. Na ban.vinski vinarski ia sadjarski šoli v Maiiboru priene novo šolsko leto dne 15. septembra tega leta. Šola je dvoletna. Z njo je v 2vezi internat za gojence. Kolkovane, na celo I olo pisane prošnje (kolek sedaj Din 25.—) za E-prejem je poslati ravnateljstvu banovinske vijiarske i.n sadjai-ske šole v Mariboru do 20. julija tega leta. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odr.osno zadnje šolsko izpričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, kf ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha (kolek Din 2.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. ob.vezna izjava staršev ali varuha (kolek Din 2.—), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih 6.in ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpare iz javnih sredstev. — Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspeliom dtovržena osnovna šola. Sprejemajo se predvsem pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). Pii vstopu v šalo napravijo mlad^-iči kratek sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so cpro.eeni absolventi dveh ali več razredov me.čanske ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša.do preklica mesečno Din 400.— in se plafeuje meseeno vnaprej. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma, do polovice ali tričetrtine prosta mesta v internatu. Prosilci za banovinsko prosto mesto morajo pviložiti davčno ali občinsko potr.dilo o velikosti posestva ii_ višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole. Prošnje za sprejem se rešujejo pisineno. Ali ima umet ii_nar? Na izvajanje jugoslovanskega finan.nega ministra glede stalne vrednosti dinarja in zakaj da je pomanjkanje denarja smo prejeli od nekega čitatelja dopis, kjer pravi, da je vse to prav, samo, če bi kmet denar splob. imel! Resuica pa je, da kmet nima denarja. lv temu pristavljamo to-le: »Slovenski Gospodar« je objavil tisto o dinarju in o denarju, da je pojasnil Ijudem te stvari tako, kakor jih tolmači državni finančni minister. Glede skrivanja denarja doma smo pa istega mnenja, da ga kmet nima, razven morda prav maloštevilnih. Zato. pa smo povdarili, da ga imajo bogataši, pa iz vseh stanov. Kako bo pa kmet, ki komaj za dom pridela, imel kaj denarja? Kmetijski pridelki nimajo nobene cene, niti ni za pot, če neseš poln koš na trg. Kmet dandanes niti davkov ne more plačevati, kajšele, da bi imel za kaj druge- ga. Vse to vedo vsi, tudi po mestu, tudi oni, ki imajo oblast v rokah. Toda, kako odpomoči? Kmet mora zopet priti do denarja! Če ga on ne bo imel, ga nihče ne bo imel. Kmetijski pridelki morajo dobiti svojo ceno. Sedaj ima kmet, ki je kaj dolžen, res mir za pol leta, ako ni dolžen denarnemu zavodu. Toda trgovci ne dajo ničesar več brez denarja, in tudi teh šest mesecev bo kmalu minilo. Kako bo kmet tedaj plačal dolgove, je treba že sedaj misliti. Vse gospodarstvo je dandanes sezidano na podlagi višjih cen, kakor so clanes. Kmetje so najemali posojila, fco so bila posestva draga. Trgovec in obrtnik se je založil z blagom in se zadolžil, ko je vse imelo visoko ceno. Industrija je najela veliko posojila tedaj, ko je bilo veliko denarja, računala je na stalnc visoke cene, sedaj pa se ruši ves račun. Cene so padle hitreje kakor se je pričakovalo. Vsi, ki so zadolženi, vpijejo po rešitvi, vpijejo, da se morajo cene zvišati. Kako si bodo drugi stanovi pomagali, je njihova briga. Nas kmete v prvi vrsti skrbi, kako bo z nami. Teli razmer, „0 za svoje pridelke ne dobivamo skoro nič.sar, nc moremo stalno prenašati. Ali naj padejo vse cene, ne samo za kmetijske pridclke — pa tudi kmetijski dolgovi in druge dajatve — ali je tieba doseči višje cene kmetijskim pridelkom. In tedaj bo kmet morda zopet imel denar. Danes pa je suh kot poper! Vinogradi so v splošnem dobro prezimili, le tu in tam jc kako oko pozeblo; večje škode pa ni. Dolga zima je precej časa zadrževala razvoj trsja, zadnje ugodno, poletno vreme pa je skrbelo za bujno rast in če bo tako ostalo, bomo koncem maja ali pa začetkom junija že našli cvetoče kaverke. Nastavek je povsem zadovoljiv, dcževno in hladno vreme pa bi utegnilo v času cvetja precej škodovati. Pomladna dela so izvršena in zdaj se je začclo z drugo kopjo. Ponekod so skrbni gospodarji tudi že začeli s škropljenjem, boječi se peronospore, za katero so dani vsled toplote in večkratnega deževja vsi pogoji. Šmarnica se je že lani marljivo precepljevala z žlahtnim trsjem in bo kmalu izginila iz naših vinogradov. Vinogradniki pa tožijo, da še obljubljcnih premij niso dobili. Vinske cene so, kakor tudi v drugih državah poskočile za 10 do 15%, čeprav miruje vinska trgovina. Tembolj živ pa je promet direktno med vinogradniki in potrošači vina v korist prvemu in drugemu. Prvemu se polagoma praznijo kleti, drugi pa pride poceni do dobre kapljice. Tudi zamenjava vina za zrnje in di-uge življenjske potrebščine lajša bcdo revnejših vinogradnikov, ki morajo živeti samo iz donosa goric. Prvo in najvažnejše delo bo sed;.] škropljenje in žveplanje. •— r. i in oagofori. Vprašcnje: Imam 10 hl vina, ki sem ga čistila s tenincm in _ lelatino, a vseenG so vino noče sčistiti, Kako či.iim vino, kjer želatina in tanin nista učinkovsla in je čistilo nsjbrže obtičalo v vinu? Gdgovor: Da se vino z želatino in s taniaom noče sčistiti, bo najbrže krivo, da ste vzeli preveč želatine (pravilno se vzanie le 12 do 13 gramov želatine in 8 do 10 gramov lanina na 1 hl in ne več) alida čistila nisle pravilno pi-ipravili ali pa da vino ni bilo godno za čiSčenje, to je, da ni popolnoma pbkipelo ali pa da ima kako napako, da na'prim._ rjavi. . Če vino še sladi, potem povzročite, da bo popolnonia pokipelo, na način, da ga pretočite, prezračite, rnu dodaie čislih vinskih drož in 3krbite za primerno kipehio teinperaturo v kleti 12 do 15 siopinj Celzija. Če vino rjavi, ga morate poprej ozdraviti kakor smo pisali v zadnji številki 0 porjavenju. Če je pa vino zdravo in (udi popolnoma pokipelo, tedaj je najbrže krivo, da ste želatine vinu preveč dodali in je čistilo v vinu obtičalo. V tem slučaju čistite vino s spansko prst,jo,_ki jo dobite v drogeriji v obliki sivega, ajdovi moki podobnega prahu. španske prsti vzamete na 1 hl vina 100 do 500 gramov; koliko, pa se najbolje določi z majhno predskušnjo. Kako se to napravi, pa najdete v strokovnih knjigah ali vpi-ašajte najbli.njega viaarskega strokovnjaka, sicer bi Vam morali tukaj nnpisati ce!e pole, za kar pa ninamo prostora. V_rašanje: L. D. v T. pri R. S. Kaj _aj storirn, da se mi ba vino sčistilo? Odgovor: Večkrat je vino trajno motno all postane motiio in se noče čistiti. Vzrnki te motnosli so lahko zelo različni. Največkrat postane vino motno vsled delovanja kipelnih glivic — kvasnic, ki v mladem, nezadostno pokipelem vinu se ob toplem vremenu pričnejo razvijati. To je naraven pojav, ki se ga ni deba ustrašili, kajti ko kvasnice porabijo v glavnem kipenju zaostali sladkor, se zopet usedejo na dno in vino se očisti. Da pa se vse to .imprej zgodi, pretočimo vino, ki vsebuje še večjo množino sladkorja in ga dobro prezračimo; žveplati pa ga ne smemo. Po končanem kipenju, ko se je vino sčistilo, ga zopet preto.imo iu pri tem nekoliko zažveplamo (na 3 hl 1 azb. žvepl. trščico). llu.jša je motnost, povzročena po Skodljivih' mikroorganizmih kana, cika, zavrelka itd. Tukaj je predvsem skrbeti za (0, da se nadaljnje delovanje teh raikroorganizmov prepreči. V, tem slučaju vino pretočimo in močno zažveplamo (na 1 hl 1 azb. žvepl. tržčico) ali pa da vina ne pietakamo ia mu dodamo na 1 hl 5 do 15 gramov kalijevega metabisulfila. Ko siuo ustavili i-azvo.j teh .kodljivih mikroorganizmov, jili skušamo spraviti iz vina, in sicer s čiščenjem ali še bolje 3 filtriranjem. Od mikro-: organizmov očiSčeno vino po možnosti zrežemo z boljšim zdravim vinom in ga čimprej porabimo. Drugi vzrok, tla postane vino molno, so lahko snovi, ki so v vinu raztopljene in se iz njega izločujejo. Poleg vinskega kamna so to prav posebno beljakovine, ki postanejo v mladih vinih pbd vplivom zraka, toplote, čreslovine itd. neraztopne in se iz vina izločujejo. Če se izločijo v zelo drobnih kosmuljicah, ki so prelahke, da bi se pobgle, se vino noče sčistiti. Tu moramo čiš.enje umetno pospe.iti bodisi s filtrh-anjem ali čiščenjem. Tudi lahko tako vino na novo prevremo, ker se fini delci, ki vino kalijo oprimejo sluznate kožice kvasnic, ki po vrenju p.padajo na dno. Nadaljnji vzroki motnosti so še lahko pofrnenje vina ali mlečno belkasto vino ali motnost, ki nastane vsled delovanja bakterij, ki se redijo na odmrlih drr*ah ali pa vsled lastnega razkrajanja drož. Vzroki molnosti so tedaj lahko najrazličnejši. Najprej je t.eba dognati vzrolc motnosti in .ele po tej ugotovitvi se more ukreniii vse nadaljnje za eiš.enje vina. Kupite si Kmetski koledar za leto 1932 v Tiskarni sv. Cirila, tam je vse podrobno razloženo.