u
^JJ
številka 7 četrtek, 17. februarja 2000 180 tolarjev
So se veienjski svetniki res (že) odrekli sejninam in nagradam?
Varčen proračun in ^^radodarnK^ svetniki
Torkova seja bo še odmevala. Pa ne zaradi sprejetega letošnjega proračuna, ki Je sicer za 249 milijonov SIT višji kot je predvideval decembra sprejeti osnutek. Zaradi prve letošnje seje sveta bo verjetno "padlo" še nekaj polemik, kakšen bo l2id, pa je v tem trenutku nemogoče napovedovati.
Svetniki naj bi, po prepričanju predlagatelja dodatnega sklepa ob obravnavi Icliwnjoga proračuna Bojana Konliča, soglasno izglasovali, da sc oba p<id/upana in vsi svetniki in svetnice v letošnjem letu odrekajo vsein sejninam in nagradam, povezanim z delom v organih občine. Vsola je velika, 7,4 milijona SIT naj bi namreč /a sMije delo dobila oba nepro-
fesionalna podžupana, torej Bojan Kontić in Ana Roza Hribar, dobrih 11 milijonov SIT pa s"velniki in s'vctnice. Po predlogu Bojana Kontica naj bi lako prihranjena sredstva, torej IH milijonov SIT, župan v rebalansu proračuna namenil za potrebe izgradnje prizidka Varstveno-delovnega eentra Ježek in za ptilrebe urgentne službe Zdravstvenega doma
Velenje. In zakaj se nekaterim ta odločitev zdi sporna? Mnogi svetniki so prepričani, da ob soglasnem dvigu zelenih kartončkov niso glasovali za Kontičev predlog, ki ga n: predložil pisno, ampak jc z njim "potrkal" na vest in humanitarno noto v.seh v sejni dvorani izza govorniškega <idra. Zato naj bi svetniki zanj glasovali v prepričanju. da bo predlog iic obravnaval odbor za finance, poiem pa naj bi o njem odločali na eni od prihodnjih sej. Več o seji sveta MO Velenje na strani 3.
■ bš
Minister nima denarja
SOLČAVA - Prejšnji teden je Zgornjo Savinjsko dolino obiskal minister za mah» gospodarstvo in turizem. Janko Razgoršek. Z župani in županjo ter turističnimi delavci seje pogovarjal v Solčavi, denarja za turistične naložbe ni mogel obljubiti, zelo zadovoljen pa je bil s predstavljenimi razvojnimi projekti.
Tudi z naložbami v RTC Cîoke,
ki Sla jih predstavila prokurist in direktor RTC Golte Richard
Siampll in David Senčne (drugi in tretji z leve).	Ujp
Ob koncu tedna bo prevladovalo suho In hladno vreme.
ISSN 0350-5561
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 063/851-704
in
STROPNIK IGOR s, p, tel.: 063/869-288 GSM: 041/599-838

Padel proračun ''nekje v
visim...
»»
o

Glasbena šola - ni denarja
Klinika za jazz
Spet
dohodnina!
Tega, da je treba vsako leto. najkasneje do 31. marca, na davčnih izpostavah oddati napovedi za odmero dohodnine za pretekhi leto. smo se že navadili. Tudi letos bo tako. Obrazci so na običajnih prodajnih mestih že na voljo, enega pa smo priložili v tudi v današnjo številko Našega časa. Več in podrobneje bomo o napovedi dohodnine pisali takoj po tem, ko bodo znani podatki o poprečni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za preteklo leto, ki jc tudi osnova za vse olajšave, ki jih država prizna davkoplačevalcem. Običajno te podatke ministrstvo objavi proti koncu druge polovice februarja.
Spomnimo, da so lani na Davčnem uradu Velenje, v dveh izpostavah. Velenju in Mozirju, prejeli blizu 35.500 napovedi.
■ mkp
Katarina, Zoran, RK Gorenje •••
Predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik izroča lep kristalni unikatni pokal, te je prispevalo podjetje Naš čas, Katarini Srebotnik. Na posnetku je tudi Petra Vihar, ki je skupaj z Jolando Čeplak (ta se prireditve ni mogla udeležiti) prišla v ožji krog izbora.
Prejšnji petek so v Velenju razglasili najboljiie na področju športa v minulem letu. Katarina Srebolnik. ki je po zadnjih dobrih igrah na 5(1. mestu svetovne lestvice, je prejšnji petek dobila Še novo lepť) priznanje: izbrana je bila za najboljšo športnico velenjske občine v
minulem letu. Najboljši i^portnik je balinar Zoran Rednak in najboljima ekipa Rokometni klub Velenje.
Podrobno o tem nastrani i 7.
■ vos
Dobro obiskan informativni dan
stran 9
5. sejem

FLORA
SEjiEM ZEtfiklGA ŽIVLJENJA STOPIMO POMLADI NAPROTI
vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo
Celjski sejem, 24.- 27. februar
vsakdan
9.00- laoo
Generalni pclra^j: VfTTM/MíSWO cei3e
9770350556014
7finaldd82424.gxd 2/18/00 11:57 AM Page 2

2 KAS im
DOGODKI
17. februarja 2000

n ONOVitEC e
PD Kažipot o novih načrtih
VELENJE - Jutri, ob 18. uri, se bodo na rednem letnem občnem zboru sešli člani Počitniškega društva Kažipot Velenje. Pripravljajo jo v prostorih sejne sobe sindikatov v 4. nadstropju sodišča v Velenju.
Društvo se je v preteklih letih otepalo z upadanjem članstva in precejšnjimi finančnimi težavami pri poslovanju. Od lani je na mestu predsednika izvršilnega odbora društva Martin Kopušar, ki je zamenjal dolgoletnega predsednika Gustla Tajnška. Na zboru bodo poleg nadomestnih volitev v organe društva podali tudi poročila o lanskoletnem delu in začrtali program aktivnosti za leto 2000.
Mbš
Proslava v Osreških pečeh
RAVNE - 22. februarja, ob 11. uri, bo pri spomeniku v Osreških pečeh proslava. Pripravljajo krajevna organizacija Zveze borcev NOB Ravne skupaj z učenci podružnične šole. Z njo bodo obeležili 56. obletnico pohoda in bojev XIV divizije.
Zdravstveni dom bodo prenavljali
ŠOŠTANJ ■ Že lani so začeli prenavljati zgornje prostore zdravstvenega doma, ki jih uporablja zobozdravstvo. Letos bodo z deli nadaljevali v spodnjem delu, tam, kjer je dom najbolj poškodovan, kjer je vidno ugrezanje. Obnovili pa bodo tudi kanalizacijo. V Šoštanju pravijo, da bo to za letos kar dovolj, glede na možnosti, kijih ponuja proračun. "Običajno gredo tovrstne prenove po ključu, da eno tretjino sredstev zagotovi občina, eno tretjino zdravstveni dom in eno tretjino država. Ker pa so državna sredstva precej problematična glede na število novo nastalih občin in ker so potrebe zelo velike, bosta v našem primeru prišla v poštev samo dva vira. nekaj bo prispeval zdravstveni dom Velenje, nekaj pa občinski proračun," je razložil župan občine Šoštanj Milan Kopušar.
Boniteta bo nalila čistega vina
ŠOŠTANJ - Na februarski seji naj bi šoštanjski svetniki že obravnavali osnutek letošnjega proračuna. Težak bo približno milijardo tolarjev, a v njem kljub temu ne bo ostalo skoraj nič za nove naložbe. Najprej bo treba urediti stare račune in pokriti dolgove iz lanskega leta. Župan Šoštanja Milan Kopušar pa bi si rad nalil čistega vina, zato je pri Boniteti naročil finančno revizijo poslovanja občine za lansko leto, ki naj bi bila končana do konca aprila.
Policijska pisarna
ŠOŠTANJ - Pred letom in pol so v Šoštanju, na željo občanov, odprli policijsko pisarno, ki je odprta pet dni v tednu. V njej je precej manj obiskov, kot so predvidevali, da jih bo. Zdaj razmišljajo, da bi bilo čisto dovolj, če bi bila odprta tri dni v tednu, ob ponedeljkih, sredah in četrtkih.
■ mkp
Minister Rop obiskal Premogovnik Velenje
VELENJE, 14. februarja - V ponedeljek je bil na obisku v Premogovniku Velenje minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop. Z vodstvom podjetja se je pogovarjal predvsem o prestrukturiranju podjetja. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin je ministru predstavil strateške cilje podjetja ter poudaril, da je premogovnik uspešno zaključil prvo fazo prestrukturiranja. Nadaljnje prestrukturiranje podjetja in doseganje postavljenih ciljev (postopno zniževanje cene premoga, rast zaposlovanja v hčerinskih podjetjih) pa je odvisno predvsem od tržno sprejemljive cene premoga, ta pa od letne količine odkopanega premoga.Premogovnik pričakuje od ministrstva pomoč pri pridobitvi sredstev iz fondov za zaposlovanje in prestrukturiranje podjetij. Minister je omenil možnost pridobitve teh sredstev iz evropskega socialnega sklada pri Svetu Evrope, pogoj za to pa so realni programi zaposlovanja. Za enega takšnih je minister ocenil predstavljeno novo, sedmo hčerinsko podjetje premogovnika Higiena, tehnika, zaščita, ki je začelo delovati 1. januarja letos. Njegova ustanovitev pomeni prilagoditev organizacije in poslovanja Premogovnika Velenje vstopanju Slovenije v Evropsko unijo, predvsem pravilom odprtega trga blaga, kapitala, dela in storitev ter načelom konkurenčnosti na trgu električne energije, kijih uvaja nov energetski zakon. V IP HTZ je zaposlenih 760 delavcev, od tega 377 ali 49,6 odstotka invalidov.
Mejni prehod Pavličevo sedio
Motorni promet že letos?
Nekaj desetletij trajajoči zapleti glede mejnega prehoda med Slovenijo in Avstrijo na Pavličevem sedlu bodo letos vendarle razrešeni. To bi lahko sklepali po nedavnem srečanju predstavnikov avstrijske uprave za varnost, koroške deželne finančne uprave, slovenskega notranjega ministrstva in celjske policijske uprave.
Vesti z omenjenega sestanka pravijo, da naj bi prehod že letos odprli za motorni promet. Doslej je bil prehod odprt od 1. julija do 30. septembra od petkih, sobotah in nedeljah od 8. do 19. ure, seveda ne za motorni promet, po novem pa naj bi bil odprt od 1.
aprila do 31. oktobra vsak dan od 8. do 19. ure, od 1. julija do 15. septembra pa od 6. do 22. ure. Na prehodu bo v tem času na obeh straneh delovala mejna policija in carina. Dejstvo namreč je, daje cesta na avstrijski strani že posodobljena in jo bodo pomladi le še převlekli z asfaltom, na slovenski strani je del ceste od Logarske doline proti mejnemu prehodu tudi že asfaltiran, dela pa bodo nadaljevali v pomladanskih mesecih. Projekti za stavbo, ki bo stala na slovenski strani in bo služila mejnim organom obeh držav, so tudi že narejeni, gradnjo pa naj prav tako začeli še letos.	■ jp
Ceijslii sejem od 24. do 27. februarja
Uvod v pomlad Flora 2000
Celje, 10. februarja 2000 ■ Mešana družba Cespo bo v dneh od 24. do 27. februarja pripravila na sejmišču Celjskega sejma že peti po vrsti specializiran sejem za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo. Odprl ga bo minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, prvič pa ga bodo postavili v novi sejemski dvorani L.
Kot so povedali na novinarski konferenci organizatorji, se bo na letošnji Flori na 7500 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo 198 razstavijalcev iz 12 držav. Obiskovalcem bodo poleg cvetja in drugih okrasnih rastlin predstavili in prodajali še cvetličarske in vrtnarske potrebščine, semena, sadike, lonce,
Priznanja inovatorjem
VELENJE - Jutri, v petek, 18. februarja, ob 12. uri, bodo v mali dvorani hotela Paka v Velenju podelili priznanja in diplome inovatorjem.
Podeljuje jih Savinjsko - Šaleška gospodarska zbornica. Slovesnost bodo začeli s prispevkom dr. Matjaža Muleja z Ekonomsko poslovne fakultete Maribor z naslovom Konkurenčnosti brez inoviranja ni.	■ mkp
korita, rastlinjake, zimske vrtove, vrtno pohištvo, cementne izdelke in podobno.
Ob tej priložnosti so organizatorji opozorili tudi na zanimive spremljevalne prireditve. Na njih bodo prikazali izdelovanje cvetličnih šopkov, načrte za urejanje sadnega vrta, pripravili bodo predavanje o prihranku energije v rastlinjakih, o presajanju rastlin, celostnem oblikovanju in ureditvi vrta,... Za mlade in tudi druge, ki jih zanima ta dejavnost, bo gotovo zanimiv posvet o možnostih izobraževanja in zaposlovanja cvetličarjev ter vrtnarjev. Predstavnik sekcije cvetličarjev pri Obrtni zbornici Slovenije je pri tem še posebej podčrtal vprašanje neustreznosti davčnih stopenj za cvetje. Pri nas je cvetje obdavčeno s 19-odstotno stopnjo, v večini evropskih držav pa je ta precej nižja. Cvetličarji se zavzemajo za znižanje DDV-ja na 8-odstotkov.
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, vstopnina za odrasle bo znašala 700 SIT, za dijake, študente, upokojence in skupine pa 100 tolarjev manj.
Ob koncu novinarske konference so predstavniki organizatorjev napovedali še eno sejemsko prireditev, in sicer sejem Avto in vzdrževanje, ki bo od 15. do 19. marca. Tako kot lani ga bodo tudi tokrat združili s sejmom Moto boom in s prvo veliko razstavo gospodarskih vozil.	■ tp
KREKOVA BANKA d.d
Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva
DO 5 LET
za komitente in nekomitente
Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
Poslanec Bojan Kontič uspel
Enota Zavoda za zdravstveno varstvo tudi v Velenju
Državni zbor Republike Slovenije je v drugi obravnavi obravnaval predlog nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije z naslovom Zdravje za vse do leta 2004.
V njem je med drugim zapisano, da bodo zavodi za zdravstveno varstvo v planskem obdobju delovali v vseh zdravstvenih območjih. Velenjski poslanec ZLSD Bojan Kontič je predlagal, da ustanovijo enoto Zavoda zdravstvenega varstva tudi v Velenju. Njegov predlog so kljub nasprotovanju vlade poslanci podprli.	■

L)
77
Marsikje se zatika^ a se vseeno vrti
"Ne vrag, le sosed bo mejak!" Ta Prešernov verz je tudi po tolikih letih, ko so se stvari v Evropi že močno spremenile, se zarisale nove meje, zavladali novi gospodarji še vedno aktualen. Pri nas morda v tem Času še bolj. Ne zato, ker bi dobivali nove sosede, ampak ker dobivajo naši sosedje nove oblastnike. Tudi pri sobotni proslavi pri grobnici talcev na Stranicah, kjer so Nemci obesili sto talcev, so nekateri s strahom pomislili, če se res še lahko zgodovina kdaj tako krvavo zavrti. Se res lahko še najde novi Hitler, ki bi zbral toliko somišljenikov, da bi začeli črtati nov zemljevid. Tako kot pred okoli 60 leti? Nekateri pravijo, da smo pri nas do političnih sprememb pri severni sosedi preveč mlačni, morda celo ponižno hlapčevski. Drugi pravijo, da morda preveč prijateljski in pri tem mislijo na novoletno srečanje Heiderja in našega premiera. Ta sicer zdaj pravi: Ko bo treba, bomo ostri, vsega nezadovoljstva pa še le ni zgladil.
Bolj odločni so nekateri, ko gre za naše preljube preiskovalne komisije. Tu smo dočakali veliki dan, ko sta se soočila Kučan in Koder Za tiste, ki so pričakovali spektakularen preobrat na škodo našega predsednika, so bili presenečeni, rekel bi, da kar razočarani. In ko se naši preiskovalci še niso pretolkli skozi vso to Elanovo dogajanje, so se stvari v tem podjetju, kije bil nekoč paradni konj slovenskega gospodarstva in naša najbolj znana blagovna znamka, znova zalomile. Ker so zdaj večinski lastniki Hrvatje, bi lahko rekli, da se je zalomilo njim. A kaj ko so v tej firmi delovna mesta v glavnem za naše ljudi.
Tudi Zdravilišče Rogaška Slatina, dolga leta pojem našega zdraviliškega turizma, še vedno preživlja težke čase. Drug za drugim propadajo načrti o celoviti oživitvi. Hoteli pa menjavajo lastnike. Slovenska razvojna družba, kije večinska lastnica, sicer še kar trdi, da bo "enotna" Rogaška spet kmalu zaživela, vendar zdaj ni mogla preprečiti, da še dva hotela ne bi menjala lastnika. Pravijo, da nimajo dovolj denarja, da bi lahko kupili hotela Sava in Zagreb, ki jim ju je ponudila Banka Celje. Se pa nekaj premika z zdraviliščem Rimske Toplice. Država je razpisala novo ponudbo, tokrat bodo oddali zdravilišče v 50-letni brezplačni najem. In upajo, da bodo uspeli. Krajani Rimskih Toplic tudi. Ti so že tako prepričani v nov razcvet, da so se že odločili, da začno postopek za osamosvojitev. Da se bodo ločili od matere občine Laško.
In ko se razmere v Rimskih Toplicah umirjajo, v Ločicipri Vranskem in Mestinju vre. VLočici krajani opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi gradnje avtoceste. Bojijo se hudih posledic, ne najdejo pa pravega sogovornika, predvsem pa ne nekoga, ki bi jim bil pripravljen plačati povzročeno škodo. V Mestinju pa so krajani odločno proti temu, da bi zasebnik v njihovem kraju postavil betonamo. Tak objekt blizu šole, vrtca in stanovanj?!
Vsi upajo na uspeh; a se hkrati bojijo tistega reka: Psi lajajo, karavana gre dalje!
m (k)

KAS €AS izdaja Časopisno, založniško In RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foltova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 Siï, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1.980 SIT, polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 srr.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor In glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik}, Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika}, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), Damir Šmid (oblikovalec).
Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečník, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 202, telefon (063) 89817 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas,ca$@slol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode Informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.

7Cinaldd&2424.qxđ 2/l$/00 llsST AM Page 3

IT.februarja 2000
AKTUALNO
KAK CAS 3
10. redna seja sveta MO Velenje

Varčevalno, ostro proračunsko leto 2000
Vefenjski svetniki so v torek dopotdne zasedati prvič v letošnjem tetu. zato so imeli pred sabo res obsežen dnevni red. Kijub temu so det o oprav/// v dobrih Šestih urah, saj je seja tekla mirno in dokaj usklajeno. Zavrsaio je šele po njej, ko so svetniki dobiti v roke sporočilo za javnost, ki ga je po glasovanju za predlog o odpovedi sejninam in nagradam, o katerem pišemo na prvi strani, napisal Bojan Kontič v imenu svetniške skupine ZLSD, katere predsednik je, Nekateri so zato dogajanje na seji že označevati kot začetek předvolil' nega obdobja za letošnje državnozborske volitve.
Tolcm ko so svetniki uvodi>ma spel nanizali kar nekaj vprHî^nj in pobuJ, jih jc pc^bg ahravnitve proraCun« za Ido 2000 čakalo k: veliko dela. Dnevni red, v kaicrcm jc bilo yapi&iino 24 loćk. so skrOili za eno • z njega .so umaknili obravnavo odloka o pokopališkem redu. Komunalno podjetje Velenje, ki gaje pripravilo, bo mornlo po mnenju svetnikov Í7 VTT^l pomladanskih sirank, gradivo pripravili nalanéncje, predvsem pa v njem upoSieVitti analizo pripomb i/ prve obravnave,
Bogatejši proračun
(ilavna loika sejo jo bila obravnava riizdeiitve srcdslev leioSnjc občinske blagajne. Svetniki sti predlog le loi njega prora^^una poirdili s 25 glasovi za in 7 proii. Siednjc "pri-spc-vali" člani strank slovenske pomladi, ki so svi>jc glêusove v sicer nc preveč kriiični obravnavi (udi obrazložili. Poglejmo dejstva. Proračuna je naravnan zelo varčevalno in o.'slro. Dobra novica je, da je
bodo, jih bodo med proračunske porabnike razdelili z rebalansom. ťctuJi se to ne hi zgodilo, leloŘnji proračun po županovih besedah zagotavlja vsem pro rač unski ni porabnikom preživetje. Poraba naj nikakor ne bi biJa viSja. kot bodo realni prilivi v občinsko blagajno, /aradi varčevalnih ukrepov ?ato veijetno ni proračunskega porabnika, ki hi bil s dodeljenimi srudstvj zadovoljen. /upan je nekajkrat poudaril» da nekateri ludi nočejo razumeli, da bodo
obvczn(«li poravnavali šele. ko bodo denar liidi dejan.sko prejeli na ?iro račun. To pa pomeni. da morda vsi ne bodo dobili sredstev v laki vjSmi, kot je zapisana v pr<iračunu. Nalořb letiïs ne bo prav veliko. Proračun bo prednasino paskrbel za izplačila osebnih dohodkov vsem, ki te dobivajo direktno iz občinske blagajne. Sledila b<^ poravnava materialnih sLroSkov, da se ne bi. recimo, zgodilo, da kakina žola ali druga ustanova ostane bre/ grclja. poiem pa fc zapadlih obveznosti. Se\'ed<i ludi župan in njegovi sodelavci niso zadovoljni z globino občinske bla» gajne, zalo pravijo, da bo ircba vbodoCc iskali n<3ve vire financiranja, za kar bodo potrebovali dobre razvojne projekte, /a MO Velenje je dobro, da bodo občine naprej dobivale 35% dohodnine. S naslova predvidevajo lelos kar eno milijardo in dobrih 670 milijo-
nov Sfl' prihodka, /a nadstandardně prc^grame v S(ilsivu. vrieih, âporiu. kulturi ... pa ho sredsiev vedno manj. Obzagouwljem socialni varnosti ííbčanw naj hi več ^'»bvczno-sii nobili občani sami, kar bo občutno v letu 2(HI0.
Dolgovi
'Ib. da je MO Velenje že nekaj mcsecevv finančno nezavidljivem položaju, ni veČ vroča novica. V tmančnih službah so izračunali, da občina trenutno za že zapadle obveznosti dolguje (Í90 milijonov SFF. V vsoto je že vitel dolg za gta-sbeno šolo. Letos naj bi poravnali .117 milijonov SIT lani in v preteklih letih zapadlih obveznosti, leta 20(11 pa naj bi dokončno odplačali dolg za glasbeno 5olo, Oiiialo ga bo se za dobrih 87 milijiïnov SIT
H Bojanâ Speget
Svetniki so potrdili tudi približno 17% povišanje ekonomsko cenc varstva v velenjskih vrtcih. Veljala bo od i. marca, več o vzrokih za podražitev pa bomo pi.sali prihtxlnjič.
viiiji, kot je predvideval decembrski t)snulek, in to za 249 mili-jomw Sn. Tako bo letošnja občinska blagajna težka ^ milijarde 300 milijonov SIT, pronjćun pa je u.sklajen tako na dohkjdkovni kot odhodkovni sirani. Prihodki proračuna so po besedah župana .Prečka Meha ocenjeni zelo realno, lahko pa se zgodi, da bodo viiiji, kol jc predvideno. Cc
Ogrožena sklepčnost prihodnjih sej?
v imenu poslanske slcupine stranke SDS nam jc vodja svelniiske skupine stranke Franc Sever ki rad poudari, da sc za liobi ukvarja s pravom in da jc "priučen" pravnik - po lorkwi seji sveta zatrdil, dii sTctniki niso soglasno glasovali za Kontičev predlog, da se odrekajo vsem sejninam in nagradam. Med pi)hudamj in vprašanji svetnikov je namreč Sever predlagal, da občinske službe preučijo možn^ísi, da .stranke del sredstev, ki jih dobijo za materialno delovanje, namenijo za gradnjo VDC Ježek, kar naj bi takoj storila stranka SDS. Sever jc ob obravnavi proračuna med drugim očital sestavljavcem. daje nagrada za delo nepoklicnih podžupanov previsoka (postavka zna^a 7,4 mio SIT bruto), saj predstavlja ptîUivi-CO sredstev, ki jih za svoje delovanje v letu 2000 dobijo krajevne skupnosti. Po njegovih besedah so potem svetniki obravnavali
pismeno vložen amandma neprofesionalnih podžupanov Konliča in Hribarjev«, da sc i>drekata 1 milijonu SIT njune nagrade za delo podžupanov v korist Zdravstvenega	doma
Velenje, Ob obrazložitvi tega predloga pa je Kontič u.stno podal predlog sklepa, da se svetniki in svetnice odrečejo vsem letošnjim sejninam in nagradam in lako "humani-farnost dokažejo z udarcem po iasint^m /epu in ne s sr«d* s(vi stninke, kijih ilirvktno ne ťulíjo" . Sever in njegova posîan.ska skupina so prepričani, da predlog ni bil pravilno vložen in da svetniki niso glasovali zanj, "Pravni» Ici na lak način ni Í/.vť<lljivo. Prepričan sem, da Župnn le^^l sklepa ne b*t podprl, ker ima zato zakonska p(M>blasti-la. Z izvajanjem le^a s Id epa hi namreč povzn^iN nesklepčnost na prihodnjih sejah svefa. V lo sem prepričan, saj sem se 2e pogovarjal s .številnimi svetniki, "
je zatrdil. Napiwedal je, da bo la íjWinskim pravnim službam ludi d(ika/al. Tajnica občine Andreja KatiČ nam jc včeraj d(>poldnc povedala, da jc iU: enkrat poslusala magnetogram sejc in da odločitev svetnikov ni sporna. Potem ko so svetniki že izglasovali vložene amandmaje in tekstovne spremembe v dveh členih, je Bojan Kontič podal predlog "spornega" dodatnega sklepa. O njem so svetniki glawali, ko je župan že zaključil razpravo o proračunu in to res v "pake-lu", saj je ž.upan dal na glasovanje hkrati Seveijev predlog dodatnega sklepa, da se sredstva za cestno dejavni>s( porabijo v dogovoru s KS, občino in izvajalci, ter predlog, da sc svetniki v celoti odrečejo sejninam in nagradam. Zalo po njenem mnenju odločitev svetnikov pravno ni spi>rna. ostaja pa vprašanje, ali no svetniki res vedeli, zakaj so fasovali?!
Minister Ciril Smrkolj:
"Denarja za turistične naložbe ni!"
Prejšnji teden se je na povabilo županov in županje šestih občin Zgornjo Savinjsko dot i no obiskat minister za malo gospodarstvo in turizem Cirii Smrkoij, z gostitelji in turističnimi delavci pa se je sestal v Soičavi,
Najprej sose lemeljito pogovorili o usíaniwíi\i lokalne turistične organizacije, pri čemer je minister poudaril, da se morajo v dolini sami odločili med zavodom ali gospodarskim interesnim združenjem, denar za delovanje pa bodo zagoiavljali s sredstvi u-sianoviieljev, s turistično tiikso in s članarino, ki jo lahko uvedejo za vse turistične subjekte, ki s turizmom nepcsredno povezani in imajo t)d njega korist. "Mbiisirstvo za le namene nima
srcdslev, siccr pa sem zelo zadovoljen, da se v enotn<^ turistično organizacijo vključuje vseh Sest tibčin, saj je to edino pametno in smiselno," je dejal Ciril Smrkolj.
V nadiiljevanju so gasiiieîji ministru celoNÎto predstavili projekte, ki jih pripravljajo na celotnem področju. Minister jc pt5zorno prisluhnil in prispeval Se nekaj svojih zamisli, na kotKU je dejal: "Neodgovorno bi bilo, če bi vam obljubljal denar, saj ima ministrstvo za naložile vsega 1 milijardo tola ne v. So pa va^i projekti zelo zanimivi, zato sem prepričan, da boste uspeli na različnih razpisih."
MJP
PRIHRANITE CAS IN DENAR!!!
Imetnikom tekočih računov nudimo udobno in varno poslovanje brez gotovine. S pooblastilom banki si zagotovite avtomatično poravnavanje obveznosti iz vaSega tekočega računa. Ponujamo vam možnost poravnavanja:
#	naročnine
•	Ptt storitev
#	elektrike
•	stanarine
#	komunalnih storitev
•	obveznosti po plačilnih karticah Postopek je enostaven. V banko prinesete katerikoli dokument v katerem so osnovni podatki o Izvajaicu in uporabniku, kot npr zadnja položnica, račun in potrdilo o plačilu, itd..,,
O vseh opravljenih plačilih boste prejeli obvestila z rednimi izpiski, vi pa se boste izognili gneči pred bančnimi okenci in proviziji za plačilo položnic Povprašajte v vaSi enoti!
0
banka Velenje
Banka Vě/enje d.d.. Velenfe,
hanina skupina Nove ljubljanske hanke
IJIIBLJANA - Od torka velja nov zakon o upravnih taksah, n^ podlagi katerega bo držéivna blagajna bogatejša za dobrih 5 milijard tolarjev, novih laks siccr ni, vendar so nove tudi do desetkrat višje, t>jsivcnosose pudnižilavoziíi^ka di>vo!jcn;a z ^ÍM) na 2250 tolarjev, prom«tm»dovoljcnjcs45(Jna 2250 in podobno.
RIMSKE lOPI.ICE • Agencija R.S je objavila razpis za inJda-jo cek)tncga premoženja mcdicinsko-rehabilitiicijskcga centra Rimske 'n)plicc v brezplačen najem za največ 50 let. izbran; ponudnik bo lahko nepremičnine ludl predča.sno cxikupil. nadaljevati pa ho moral zdrtivilfSko dcjavn^^stvp^ivczavi zgostinsk(Hn turistično.
liEi/lfNJE - P<i letu dni je inlsiopita tričlanska uprav,i Člana, kriza begunjskega podjcija jc tako na dnu: kljub Jobremu pos\i> vanju in dobrim naptA'cdim za to p<^lovno leto.jc podjetje pre-zadolžcno, zaradi n(Wga zakt>na o llnančnera poslovanju naj bi ptisialo trajno nchkvidmi, rcSitevpa jevstečaju, prisilni poravnavi ali upniškem prcv/cmu.
CEIJE • Nekdaj ugledno celjsko pi^djcljc Mcrx sc jc pred ilirimi leti začelo pc^tapljaii, zdaj ga bo prevzelo mcsno«prcdclo. valno pt^djcijc Jurracs in Šentjurja, oživitev Kido izpcIjalivSiirih letih, p^'ic.^dobili in razSirill bodo hotel, restavracije in kavarne, prav lako pa kopaliSke dcjavn(*»ti s pokritim bazenom ob hoielu v Celju,
KKSKO - Čeprav %c v Posjvju ponaSajt^ z jedrsko elektrarno, ki pokriva četrtino slovenskih putreb. jc oskrba z električno energijo v P»">&avju in na Dolenjskem ^ vedno motena, saj od nuklearke ti pokrajini nepc^srccino nc di^bita niti kilovata, rcáitcv jc v razdelilni trajisťormatorski postaji, zanjo pa šc vcdnii ni denarja.
POLZELA • Svetniki občine Polzela so v drugi obravnavi sprejeli Ictoánji proračun, ki znaša 374 milijona tolarjev, največ denarja ( 107 milijonov) so namenili za okolje. prt«tor in komu-nalo. 63 ^a otroško varstvo, 57 za izobraževanje, za občinsko upravt) pa 64 milijonov tolarjev,
ÍXiMC -	občinski svetniki so soglasno podprli predlog
zvijanja cen programov predšolske vzgoje v vrtcih, ccnc \xvSo po 9odstotkw poviSali najprej 1. maaM in prav za 9 odstotkov íUí 1. junija, obenem pa so menili, da tak-ína piídražitev Zii večino slariev ne bi smela biti prehuda.
UfDULlANA. V tej lovski sezoni, ki traja oil I. aprila 1999 dt^ 31- marca 20^)0. sc je Število medvedov v Skwenij) zmanjšalo za 44 živali, in siccr za 17 medvedk in 2') medvedov, nekaj jih jc končalo na řeleznKkiji tirih in na cestah, dva so preselili v Italijo. 27 pa so jih ustrelili lovci z rednim in izrednim odsirelom.
LJltBLJANA • V parlamentu sc je znaScI predlog novele z-íík<ma o lokalni samoupravi, na podlagi katere bj J^upanom manjših občin pcwlsali plače, sprememba pa bi p<íVzročÍla, da bi kar 95 ^upancw prejemak> 444,(>(H) tolarjev plače, ki bi l>ile primerljive s plačami sodnikov okrožnih soilišč, docentov na ťakul-lelah in zdravnik<iv specialistov.
L.H'BL.I'^A-Slovenske žclcznicc. ki SOS preko 11.0(K) zaptv slenimi največje shwensko podjetje, bodo maja zj<Čcle iskati ponudnike za čiščenje potniških vlakov, lokomotiv in železniških prostorov z okolico, za kar naj hi lelno namenile preko 940 milijonov tolarjev.

7finaldđ82424.qxđ 2/lâ/OO 11:57 AM &&ge 4

4 KAS
DOGODKI
17. februarja 2000

Odbor za negospodarske Javne službe pri MO Velenje
1 nadstandardi bo še veliko dela
V okviru sveta pri MO Vdvnjť <Jdu]v ludi «xlbor /a nci^tispidarskc Javne služI», v ksitcrcm clnnK vccrnoma (udi z:i|>osleni v službuh, ki Jih s tem iKlImrom "pokrlvji-pripravijo mnenje /:a t>brHvnAVAnJť p<is»mc/iiih itt^k h njihovťf^» pofini^jH DH scjuh mesinci^H sveta. Odhor sestavljajo Anic» Drcv, MHjda Cinhersck, Herminu Gro/nik, Jo?^ K»vtičnik >n Iviin Blaxin^'k. predsednik pa Je Ivnn Janežic, ki smi> tokrat povabili k klepetu. "ť'lani íKU>oiafitf rtfdno.wMa« jamo pred vsako icjo MO Velenje in obravnaviiino ijsie dnevnega reda, ki se kakorkoli doiikajci ^olstvd, zdravstva.	kulture.
prodivoLskega vjrstvii. sociale in ^piHia. Sc^tavd oUbiua nam omogoča kritično presojo ptciiliiganih predlogov in ukiepov iz vseh nailetih po dr j i h." je na5 st^govornik povedal uvodoma in dod^l. da je udeležba na njihovih $cjah dobra.
Odboi /s negospodarske javne službe v .seciaiiji ses lavi deluje tako dolgo, kot sedanji mcfilni svcU Torej dobro leto. in s Ciin so d(«lej imeli največ deia: "V preteklem leiuje bilo najbolj razgibano na področju loi siva in predšolskega va rs Iv a predvsem zaradi mi&njiíevanja Slevila oirok, ki obiskujejo ali pa 5e bcxiiï obiskovali osnovno šolo. Problem se bo postopno pieselîi tudi na pi>dročje srednjega šolstva.
Kot vedno se vsa slvar zaplete pri denarju, ki ga ni nikoli dovolj. Prav pomanjkanje investicijskih sredstev in pre-
ívan Jan^žiČ: "Der7dJ^d je na vseh koncih premato.'
razporejanje denarja je že pred časom privedlo odbor do spoznanja, da bo pi>ireb-no proračun občine Velenje na novo zssiavili. letos smo predlagali, dć» bi proračun vseboval samo sredstva za zagolcivljeno porabo, medtem ko bi morali sredstva za nadsianJard na novo prerazp<Hedili. 'lu mislim nadstandard na vseh podíiíčjih. ne le na i^okkem, o kaierem smo res največ govorili"
Leto« proračun yû negospodarske javne službe ne bo najbolj v/podbuden. Se manj radodaren. Ivan Janežič pravi, da odbor nima pravega vpliva na odločanje v sveiu.
da pač podaja le mnenja, ki niso Vedno upoštevana. Ob lem je dodal: "III je seveda vpraSanjc, ali bomo imeli boljše eeste in slabže Šolstvo, ali pa bomo na račun ttianj^ili vlaganj v ostal; standard vlagali več v izobraževanje in s Icm dolgortíčiio veliko bolj obogatili lokalno skupnost. Večinsko mnenje članov odbora je seveda na strani ohranjanja di«e danje ravni izobraževanja, ki duhovno bogatijo ljudi, kar dolgoročno prinese ludi napredovanje na vseh ostalih področjih, predvsem v gospoiiarstvu. Pomembno spoznanje na področju nego-sptidatskih javnih služb je že v lem, da se višina proračunskih sjedsîev. ki jim je namenjena, niy.sd predvsem «'^radi	mi^njSega
pn>računskega prihodka, /.aenkrai stvari ie veže)o konec s koneent. toda fea^^v ni več piav veliko, tako da nas največja problematika, predvsem finančna, ic čaka v icm ali pa prihodnjem letu." In kako vidi Ivan janežič vlogo odbora v prihodnosii? Tudi v prihodnje se bomo inidili. da s konstrukiivnimi predlogi skuiairt<i čim prej razreSitj probleme na področju vzgoje in izobraževanja, pa kulture, kjer naj {>menim prizadevanja za novo knjižnico, sporiu. ne pozabimo pa tudi na pcxlročje zdravstav in socialnega v.irsiva."
I Bojana Špeg6i
Slovo od spoštovanega prijatelja
Vlil.lCNili - Mnoj«! pryatelji. stklelnvci, /Jianci so se skupaj h svojci v s<ilH)to na pokopališču I^KlkraJ pohUnlll od 1'Vanja Koruna nekdanje« ga velenjskega /.upana in dulgoletneu» dirťk« lorja velenjske EKK. ki Jc |>o hudi bnk^.ni umrl v torek prejšnji teden. Dan pred zadnjim slovesom st» se spominu l'ninjn Komna poklonili na žjilni seji v orgelski dvorani velenjske glasbene iiole.
O liku Franja Koiuna je spregiworil njegov dol-gi^letm prijatelj in sodelavec Božo Lednik.
"Franjo je bil vednt^ in piwsod človek z veliko začel ni eo.liidi v časih in trenutkih, ko sta se skrb in čut za pasamcznika uradno morala podredili korisli za skupnost. Koje Slo /z Človeka. Z2k njegove pravice in dostojanstvo, je bil neomajen. Prav tako ni poznal iwir in strahu, ko je Slo Ta razvoj Velenja oziroma za požicn odn^^ do ljudi v Velenju. Prav ta lastnost mu je prities-la veliko priljubljen asi in i5ievilne iskrene prijatelje." je med drugim dejal na žalni seji Boža> Lednik.	■
m J


I
Đv<oranaye rtapd/njena ào zadnjega koUika
Vinska Gora
Upokojenci so ocenili delo
VINSKA (;OKA - Med prvimi .so letni občni 7.lHir pododbora velenjskega društva upokojencev opravili v Vinski Gori, (a pintcnlbor pa ^teje bli/u .VHl upokojencev In upokojenk, /bora v večnamenski dvorani seje udeležilo veliko Mc» vil«! upokojencev in }{ostov. med slednjimi predsednik Medobčinske rveze društev upi^kojcncev Velenje, prcdstiivnik. Zveze drui>tev upokojen» cev Slovenije. DeSUS-a in krajevne skupnosti Vinska C*ora. Za krajši kulturni spored so po-
skriH'li pevci inmkajsnjc^ me^neija pevskega /1)ora in učenci osnovne šf>le. jiajpiej so udeleženci pi«lui5ail porinilo o enoletnem delu p«xlodbora. ki ga je podal premised-nik Leopold Viher, o delu velenjskega dniŠiva pil je spregovoril njegov predsednik Ivo .losip Povh. Sledila je razprava, na koncu pa sospi-cje-11 Šc leti^šnji delovni pi'ogmm.
B. Mugartů
Med žatno sejo v orgelski ttvorani ($. Vovk)
Mestna občina Velenje Franju Komnu
Osmega fťhniarjtí je iinirl Frtinjo Kpnm.
'/.nun in tt^e^Un Vehnjùan. ůfovek, vpet v gii!tp{HÍfirsko. ílriišíveno.	in poH-
lično življenje Veicnja in oko fice.
/AipUMlil mis jc moi. z ve/iko encrpjf in širine, ki je hil volno prifTnnfjcn s(Movaii. ko je ^/o sa razvoj in nuprc-dek. sk' posebej lakrai ko je ih Zli {H/samvznc^a Chveka; le zase in zu svoja tlntéinu mu je vntoijkavnh Cn^u. Pritv zato num je dul loUko ve^ in liidf nfijdm(;<K'c'nejše ■ del yi'ojegi/ prckmrkeíia zři^ť-njrt-
I-rmjo jc lul h'ino poi-czun z Velenjem. V lihih se mu je preUiktila kri znane thniine Konmoxih in v genih je imel zupis njenih \TÍin, Rojen je hil v 1.juhi juni. no-vembm 1933. oCeru Francu in mi/ierí Mariji, ki jc umrla, ko jv hil Fninjo siar hymaj iri letu.
Po zaCeiku vojne, lew Í')4Í. oče se. je med iem dru^ù por<fčiL je hihi dnižinu pre-mešCena v Avstrija pokoncu vojne pa sose\miii ť Vcknje.
Osnovno .^oío in nižjo ^snna-zijo je končat v li^lenju oziro-mu v SoŠliinjti, sff^ojno lefiniCno pn v l.jfihljani. Ob delu je končni vi.'ijo Selo zet of^anizudjodelo vJO^injii. Vsako ohdoiije njegove po-klicne poli hi zashtiila pose-hen pn.'qMvk. saj se je nalog loiťixil z n.'nvarja I nosijo, z Hko mert) vztrajnosti in odgtj-vomnsti in z zanj značilnim pa^hihom za sodehvee in
fjndi. Zato gu je (ioklicmi pet K'odila k wdno zahtevnejšim in odgovornejšim fimkeijam. Hiko je imeJ jm/oínasi xpli-vati na nm'oj H'/cnja. Leta /954 se je zaposli! v Rsidnikii lignUii Veie3ye. kia 1059 je poslal direkujr teda-njega Chnmimviuiit. ki ga je vodil do Jcia 196*). ko seje podjetje prii)ojilo h Corenjit.
Od leiu J969 do J97S je hil sekretar občinskega komiteja ZKinnatofKl tmda m2 predsedniJi Skupščine /)bčine VeJenje. Zatem jť dwnajs! let vodil ERO. ki se je v tem času razvila i' wlikú veleprodajno
in maloprodajno trgovsko
družba
Slik z Ero, d.d..je olininilkijt član njenega nadzornega swta tudi p fHcm. ko.sc je iipo-kojilleta I</>4.
Osem hi je hi i predsednik SavinjskO'Šaleške območne gíxspaiarske zbornice in štiri leta član iipraxiiegri odfMra (rosptjdarske zhomicc Slovenije.
Hil je Čfan sveta
Zdrai'sfvenegii doma Velenje. K hiďnih časih, oh koncu osemdesetih lat. je hil prt^-seiinik mfbemi teritorialne ohramhe za zahodna Štajersko.
Fninjo Kpnin jehd »' udarnik v izgradnji Velenja, ob tem pa si je znal najti čas tudi za kul-tnmo'umeiniško življenje in z/i .ipon.
y Amatcr.'ikem gledališču Velenje je bd reSiserin igrfilcc. liil je mal tistanovitelji Rokometnega kluba ^lenje. Rad je Ziihujal v gore in še pred kratkim jc bil zadnjič v fOimniikih AipaJi. Trideset let je hi! člitn hiskegu druStvu. Prejel je wliko priznanj, nad dvajset, hil je utdi Kajiihov nagrajenec.
Franjo je hil odločen človek. Neomajen je bil, ko je Slo za pravice in dostt^ansttri delav-
ce\-.
Franjo, mnogi ti tudi osebno dolgujemo velika ZiaŠČen si hil z utrrpom nastajajočega mesta. Taksen čas je bil Mesto je raslo s teboj, ivnj si vpletel globlje sledi, sxvje sledi,
.Hlivli na tnlru, i* naravi, v vezeJt lovarisitva. i' imenu družine Koruncjvili. v mestu oh Paki. ki jc l>ila in ostaja nnj dom.
Čas globlja bo uganka, brez njega.
Sivt ho dmg.... pravi Menart.
/I Vinke Šmajs, Božo Lednik h Vladimir Verdnik

o
17. februarja 2000	UTRIP	KAK iAS 5
		
Gost Je lansko leto uspešno sklenil
Največje zadovoljstvo -zadovoljen gost
H(:erini>k<» piKlJťtJť velenjskega Premogovnika, (ii)st Vele* nje, je vpelo v vsa do|;ajiinju na športno turističnem ptHiroCjii v tem okolju, pokrivajo pu tudi precejšen del gostinske ponudbe, skrbijo za «kIiIIIi v hotelu ISurbaru v Fie-si« se ukvurjjjo s turistično dejavnostjo« la matično lirmo pa pripravljajo tudi malice. Pokrivajc» torej dejavnost« ki lani ni bila v zavidljivem položaju, preteklo leti» pa so vseeno df»kaj uspešno sklenili. O tem in o novih načrtih /a letos je tekel pogovor z njiho* vim direktorjem Martinom Steinerjem.
^Dokončnih Jína/iáíih pfíkaza-feljťv za hni vtrjtifno še ni.sie zhraiiy }»t)íovo pa je slika že iolîko jasna, da jih tahka komentirate? MARTIN STEINER: ''Icžav jc bilo veliko in marsikaj je bilo polrebno ruciomiJi/irali, v, bojaznijo smo sprejemali tudi uvedbo davka na doJano vrednost Varčevanje na vseh področjih in prizadevno delo zaposlenih pa je i>hr<^dÍlo sadove- Veliko smo storili v
Martin Sterner; "Tudi ietos bo prireditev veliko."
îaslnih lokalih, turistični agen-eiji in v hotelu Barbara v Fie-si, pripravljali pa smo tudi številne prireditve, lako nam je uspelo podjetje ťinanóno konsolidirati, ustvarili smo celi> nekaj dobička." 0 Ena največjih tialožhenift aktii'iinstij ki síe jih opravili v laiLKkifm leiu je hita prenova vašega najstarejšega lokala, Khiha v središču mesta. MARTIN STEINER: " la lokal je hii resnično p^Urel^en prenr^-ve. ki menim, da nam je dobro
uspela- Ni pa še v celoii uresničena. V pomladanske ní časii btîmo oh lem kîkalu urodili tudi vrl. P<mudbo kluba smo prilagodili sodobnim potre-hiim sodobnega časa in &j>re-menjeneniu delovnemu času. lako tu ponujamo hitro pripravljeno hrano (bogata je ponudba malic in poceni kosil), manjše obroke, velikt> je šolal, p<»hvalimo pa .se lahko ludi z odličnimi slasčteami. med katerimi je še posebej veliko povpraševanja po kremnih rezinah."
9 Iloiel Barbara je hil nekaj
časa zaprt. MARI IN STEINER: - Julri bc^ spel sprejel goste. Med nekaj-ledenskim premorom pa smo lam uredili dvigalo in klimatizirali vse sohe. V novo sezono torej stopamo še bolje opremljeni. zato upamo, da se IxkIo naši goslje tam se bi)lje piu^ulili.**
0 In .v kakšnimi načrii ste sUfpi^
li leíašnje leto? MARTIN Sl'ËlNER: Zadovoljen gosi je porok našeca uspeha. Tega se bomo mi^rali še bolj zavedati, lo bomo
morali še bolj pc^udarjaii na strokovnih izpopolnjevanjih naših delaveev. Ponudbo h^mo skusiili kar najbc^lj prila-gajad potrebam in okusu naših gostov. Večjih naložbenih aktivnosti letos ne bo, seveda pa načrtujemo veČ manj.Ših posegov, predvsem pa bomo skušali §e lepše urediti vrtove pred lokali."
0 lio tudi letošnje leto bogato s prireditvami, tta katerih htt nudilo gostinske t4sluge pod-jetje (lost? MARTIN STEÎNER: •'Prav sedaj sestavljamo program letošnjih prireditev in moram reči, da se je nabrali^ marsikaj. Najprej .se lx>do zvrstili maturantski plesi, pa ra/ličnc prav Uiko že iradieionalne prireditve in plesi- Najobsežnejše pa bo vsekakor srečanje slovenskih upokojencev, ki se bt) zgo dilo na pr(isli>ru našega rekreacijskega centra Jezero. Na njem pričakujeint> od 22 do 25 tisoč giislov.
■ M. Zaf<o$ei<
Obeležitev desetletnice tam, kjer Je bila ustanovitev - v Velenju
Podpis listini o sodelovanju SKEI - SPESS
VELENJE, 9. februarja • "SHEI je med prvimi sto« venskimi sindikatí dojei nujnost novega, drugačnega poslanstva sindikalne orga^ niziranosti, sindikalnega boja in socialnega partner' stva, "Je v pozdravnem p/s-mu udeležencem 10. obletnice ustanovitve Sindikata kovinske In elek* troindustrije Slovenije • SKEI, zapisal predsednik republike Milan Kuian. Ni naključje, da so jubilejno slovesnost pripravili v Velenju-Tu seje, natanko pred desetimi leii. takratni Republiški odbor sindikata predelave in pridelave kiwin preoblikoval v samostojni Sindikat kovinske in elek-
l roi n dus trije Slovenije, SKEI in tu so začeli korak za ki)ra-kom gradili organizacijo, kakršna jc danes. Tudi članova ima la sindikal v tem prostoru veliko. Predsednik območne organizacije SKEI Branko Amtm je povedal, da jih je okoli .S-20(i. Slovesnost je pt>tekala oh prisotnosti predstavnikov drugih sindikatov, zbrane so med drugim nagovorili in pozdravila mestni župan Srečko Meh in predsednik združenja delodajalcev Joie Stanič, osrednji govor pa je imel predsednik SKEI Slovenije Albert Vodovnik. kije dosedanje delo ocenil kol dobro. "Čiika pa nas še veliko nalog, najmanj iri bi želel posebej iz-fxisiaviii: izboljšali la.stno orga-
niziranost. aktivno sodelovati pri zdrui^evanju sindikatov in nemud()ma začeti pogajanja za pa nož ne kolektivne pogodbe,** je med drugim dejal. Po felvuarju pa b<i tesnejše sodelovanje tudi med SKEI-jem in SPESS-tim. Albert Vodo-vnik predsednik prvega in Joiw Janežič. predsednik drugega, sta pc^dpisala listino o sodelovanj«. Listina temelji na spoznanju, da so le močni in povezani sindikati lahko kos izzivom sedanjega časa in kos zagotavljanju varstva pravic delavcev in njihovih interesov v boju z globalizacijo in povezovanjem kapitala.
■ Milena Hrstič • Planine, fotografiji: Stane Vovk
Dvajset plaket
Plakete ob 10-letniciSKEI so prejeli tisti, ki so najbolj zaslu>!ni za preoblikovanje takratnega Republiškega odbora sindikata predelave in pridelave kovin v samostojni SKEI; Vladimir Bizo-vičar. Pavel BL^^ič, Boris Fink. I/idor (îomilsek, Branko Kaker. Edvard Kitvčič, Marjana Koren, .lu-rij Lesizya, Mela Marink'k. Branko Medik. Miloš Pavlica, Marjan Pire, .lanez Pičeni, Fnmce P<»dle-snik. Milan Ramsak. Vîadiv Rančigaj, Danilo SipoA, Vinko Škot\ Altxni Veler (posmrtno) in Albert Vodo vnik.
Udeleženci slovesnosti v Velenju.
Jože Janežič in Albert Vodovnik podpisujta listino o sodelovanju wed SHEi In SPSS.
Združene obiine Slovenije
Se okvii (U'se! mesi'cev mis /okU od tretjih pdrhnncnUirftih vofiwv, ki se fxj^lcj, .^tcto od osiimosvojitve, zgíKlile pri fuis, Ncnich ni se .sprašujete, čennt nesirpnost, saj smo sepi) Jre/} poizkusih že naučili, du se pri poshmcih mefijii snmo dlaka, nravi pa ostajajo t^re. A nvi^ativnc spremljevalne efekte predvolilnega leiu, kol so prenapih-njen proračun in neskončno dol^ propit' gandni hloki s priliznjenem/ plesasùmi dedci med filmi, pustimo tokrat ob strani in se spomnimo raje trenutkov, ko so pofitiki prijazni, .se rudi sHkajo in dajejo soglasja zu gradnjo česarkoli.
y te trt poi^ledii je prihodnost .\ret/a. V mislih imam morebitno uvťdlxj dvokrozne^i volilnega .\istema, čeprav lahko seditnji d0i^\'orpredsednikov ključnih strank za njegcjvo sprejeije takole mimogrede ocenimo za trhločnivonažaga-novpmJ^ljtvega. Kljuh temu prcdpo.stavimi/. da .'Sprememba !x). Pn o kar ugcjtovimo jc dejstvo, da Ixjdo lokalni interesi z novim volihiim sistemom pridolnii na pomenu. Dobro odigrana županska vloga bo pfjstala odskočna deska za državnega poslanca. Po.sameznikove možnosti za izvolitev se ho<io namreč večale izključno z njeg<)vo prepoznavnostjo v domačem okolja, kar pomeni, da se fyosta v drugem krogli najverjetneje pomerila dva dolgoletna prebivalca svoje volilne encite, z čimbolj uglednim poklicem in čim daljšim 5/7/-skom za.slitg za svoje mesto. Tu pa je dober in priljubljen i-upan brez konkurence.
Ce se je pri proporcionalnem načinu razdeljevanja glasov dogajalo, da so na izvoHtex' kandidata, s svojimi ^ijasovi pripomogli predvsem volivci iz drugih slovenskih volilnih enot, je pri večifiskem sistemu vpliv na izi olitev strogo omejen na volilni okraj v katerem kandidat nastopa. Zato so v dosedanjih kampanjah prednostno vlogo igrale teme, ki .^e liČejo vse državljanov. Tako imenovani županski večinski sis le m pa ho r pfvi vrsti r(iz\'esetil pristaše decentralizacije. Volivca, ki nima urejene osnovne infrastntktnre. denimo pitne vode, kot se dogaja krajanom Vinske Gc/re, paČ ne zanima predvolilno krakanje o prihodnjih go.spíxlarskih kazakih in .spremembah i' pn.stopni strategiji priključevanja k Evropski uniji. Ne, kandidat Ixj swjo priljubljenost moral graditi na vsakdanje upijrabnih lokalnih priduhitvah. ter duhovni in zunanji /x}dohi mesui. Vse obljube bo moral v Siirih prihodnjih leiih tudi izpolniti, če ne želi svoje kariere končati v enem samem mafidatu. '/.a to se bodo prihodnji parlamenti du Šili r sprejemanju zakonov o jlnanciranju lokalnih ccst, vnce\' in dnigih na makroravni gledano nejyomembnih stvari. In kaj so bile doslej zmagovite lokalne teme v Velenju? Tisti, ki so hih doslej irwijeni na kaki no od ptmembnej.Wi funkcij, ali pa so i' naših okrajih dobili v.uij uj>ošlev(/nja vredno Številu gla.sov, so hili Ixjdisi kandidati katere od velikih strtink, ali pa bolj ali manj radikalni pij.samezniki, ki so si podpijro vollvcex' zagcjtovili s temami, zaradi kuierih je te dni r kol po.stavljen .loerg I i aider Naj vas spomnim, z nehtj lucidnosti je Adolfu Šiormanu na zadnjih volitvah uspelo, da je za krščan.skini demokratom, sicer uglednim .skricem iz le doHnc. Ivanom Kraljem, zaostal .'^amo 0,02 odstotka glasov. Na državni ravni to ni pomenilo nič, poslej pa ho. Pa brez skrbi, naše mesto, ki je zaradi specijlčne vloge v prejšnjem sistemu proizvajalo politične ekstremiste, ne bo postalo valilnica novih haiderjev. Lastnost večinskega \x)Hlnega .sistema, da krha >,krajneže in izključuje male, h) poskrbela, da se izvoz unrstnih političnih kadrov, ki so sicer po pest rili tukajšnje politično dogajanje, nehal. Kvristi bodo za državljane torej neizmerne, (ilediino od spodaj, je re.sitev skorajda v.seh problemov na dlani in za nedopustno odlašanje lahko slovenski politiki prilepimo le strogi ukor. Napake .se začno p(jjarij ali šele, ko zlezemo vi.šje, na gledišče države kot celote. Za za.^ t opa nje njenih interesov pa .xo iz\xiljeni, zadolženi in plačani p rt/v isti politiki, ki sestavljajo koalicijo in .so se pred ča.som odločili za .sprejetje novega volilnega zakona. Ce .skrbi za glolwJna vprašanja ne tarejo njih. zakaj bi se z njimi ukvarjali jaz in vi. ki za življenje potrebujemo le elektriko, vodo, telefon in kabelsko. 'Zunanje in gf)spo<lar.ske politike, davkov in še česa, pa vsaj na pr\ i pogled niti ne tako nujno.
■ Dare Hribersek
6 KAK VAS
NASI KRAJI IN UUDJE
17. februarja 2000
Naravno zdravilišče Terme Topolšica
Leto 1999 med najboljšimi v zadnjem desetletju
P*i zagotovilih dircktnrkť Nh-ravnvjjii z<lr;ivjliscu Terme To» pc»t:iK'H Liihjv I'ijiivi^ Speh je bílo lansko leto najuspc.^ncjSc v zadnjih dc.seliii letih in lo kljub prcccji>njim (cžav^im lako na ptKla»čju klasičnega kot zdrav-stvvncgii luri/nia, Usivarili so za U • odbloikov vct^ prihodka v primcrjavj z Iciom poprej, za-dovojni pa so ludi /. dohiCkom. Leto 2oan bo za zdraviližie telo nniožh.
Lani so /ah^iležili 5K livid nočitev, kar je približno loliko kol W načrtovali- Od lega so jih ustvarili le 2U -odsioikov na lu-jem irgu (predvsem Avslrija in Nenu^ija). Delež slednjih je bil pod pričakovanji, razlog za množiCnc odpovedi Že dogovorjenih noćiiev iz zahodne Evrope pa so bile • po mnenju Ti-javP^eve - vojne razmere na Balkanu. Obřulek zmanjšane vnrnosîi je preprciil mnogim tujim goslt>m dopusi v Sloveniji kot zanimivi deslinaeiji, za katero sose v preieklosii ře od-Ic^Cali. I/pad na tujem trgu so zapolnili d(^maCi gosije, kale-rim so v danih mt>?nosiih po-skui>ali čim bolj priiagoilili svojo pnudbo. "Polovico prINodkn uMvarimo s lurintično. preostii« lo polovico «IrHVsivcno dc-jHvnostjo. Tudi na tem področju sm» nc glede m tc/jtvc i/pointli priči^kovnnjn lastni* kov. Moram poudariti, da je povprai^evanje po storitvah iz pro}*rama a ml) u la nine tlzíolc-rapije. ki i/vajamo, preccj večjc kot nnn) todopui^a jjív»-rovalniea. i^pruv snu> po njť* nih jitni^ib merilih dosegli letni plan ^e v /jtřelku lanskima decvmbr;^. vrat prav /aradi potřel) ljudi, ki v tej regiji '^.ivijo ter delajo« nismo /uprli, ampak iskali rc^Hvť v drugih .sme* reh. Med drugim smo opravili nekaj takih terapij, katere vemo. dn ne bodo nikoli dohili plačila."
Leto 2i)l)l) bo za zdravilišče le-
Decembra lani sta Urika Stropnih fn Tine Vrh posffkata vezni hodnik med hoteioma Vesna in Mladika, Na svojstven iikovni način so Izrazfil misel Oremo na poàiinice. Odzivna popestritev
Je bil pri večini gostov dober.
to Jiak^žb. Ki^t je povedaki Fi-javženasťí.se na velik íjí «î1o/j<-hieven zalogaj pripravljali dol-gi> ćasa. i.<>kali re.^iive, leic^ pa btxJo k i/pradnji zunanjih vodni p^vr J iii bi pcwlcdično lemu k temeljiti preureditvi notranjih vodnih površin tercclotnc-ga Ift lel starega metlic in skega
dela zdraviliška kojiCno tudi pristopili. Ukrali /omenjenim bodo zgradili §c prizidek k hotelu, v kaiercm bodo uredili 120 pi>-
sielj- Tijavřeva meni.da so na obilico dela. ki ga do sedaj niso bili vajeni, d<ibro pripravljeni in da se bodo Se zavzeicje trudili upravičiti zaupanje go-
stov. ki v zdravilišče prihajajo. 7. nalo^.bami naj ne bi samo obdržali teh , ampak pritk^bili nove lurúiie. ki bodo /a ohranitev .wjega z-dravja koristiliob-stoječe lurističnc in zdravši vene d^inosti naravnega zdravilišča 'IcrmclbpolSica.
REKLI so...
Lidij» Fijavit Speh, direktoric» /dnivitisču Terme Topoli^ka o mnenju nekaterih, ki si te^k<» predslavljaji» ra/voj zdravili^a glede na !itrukluro njegovih gostov, na precejšnjo mero nccnostnosfi med nosilci ra^oja luriz-m» v kraju in v dolini. Ibri/eni jc resna gospodarska dejavnt^si in želje, pričakovanja tistih, ki vidijo v njej le prijeten na^iu zapravljanja prastegačasa.se ne da opravičili, Mi moramo i/iiajati iz nagega osnovnega cilja. Topa jc ustvariti dober poslovni rc/ullat. imeli delo za vseh 120 zaposlenih. 'Icrau cilju prilagajamo tudi razvojna razmi-^ljanja. Seveda bi bilo idealno, če bi združili nujči, prizadevanja in zniogijivt«iio na (cm podroCju v dolini, ampak žal. uwrslni ptiskusi n iso bili u^ipc.^ni. In
to včasih, ko so bile zadeve bolj ceiilralizira-ne. ram^y gospodarsiva bolj plansko usmerjen, kol je danes. Mislim, d» je dnna^nji čas takim odUičilvam manj naklonjen. Iluzorno je pričakovali, da bi samo na osnovi neklli dogovarjanj prii^li do razvoja, kijevspremvnjenih časih izrazito podjetniška zadeva. Liihko se usklajujemo le vgk^balnlh smernicah, kar jc ptD-trebnti in primerno, razvoj Wvakega pwaniez-nega pt^djeija pa je povsem ekontmska kategorija. Struktura naSih gostov je značilna zdraviliška. Sem prihajajo ljudje, ki cutijt> potrebo narediti nekaj za lasmo zdravje. Mi nis-m<izabaviičnicenlcr, lurlsliCni kraj. zanimiv za mlajJe goste, /a kaj takega nimamo pogojev. Imeli na Uiem prostoru ob istem času ljudi z zelo različnimi pričakovLinji pomeni, da bodo v.si nezadovoljni-To pa ninaScilj in ludi neciij tLstih.ki jemljejo turizem kot svoj resen posel"
Govedorejsko društvo Šaleške doline
u
Za svoj denar zahtevamo kakovostno storitev''
Novi časi, drugačne zahleve in potrebe na eni 1er moŽJiosti na drugi strani so pred sedmimi leti združile kmeie. ki se v Saki^ki dolini ukvarjajo s proizvodnjo mleka in pitanjem gi'^vedivdru-Stvo. Îîcenili so namreč, da b<v dasskupnimi močmi lažje dosegali zastavljene cilje, se pribgajali danemu trenutku in izzivom - Kol je povedala pred-se<lnic» <><»vedorcJskcgH dru-šXyh Šaleške doline Sonja Arllê so v delovni prtigram zapisaliSe nekaj aktivnosti, s katerimi delujejo na iirSi ravni v različnih pasemskih Aezah. v zxlruženju 1er v /vozigovedorejeev Slovenije. V začelku leta sprejet ok-
virni delovni program tinti t va dopťklůjuiejo glede na poircbe članov, saj vseh težav, ki doletijo kmete pri omenjefii proizvtid-njj. pač ni mogoče predvideti. Nanje se v dru.sivu odzovejo pt) .svtijih močeh, Kiikisi sodelujejo pri re^vanju konkretnih vprašanja alipa vîvajcHigtTVomeopozii-rijo nanje,
Lani so v dru-štvu kar precej Časa namenili re^'vanju te/av glede kakovosti in visokih cen storitev veterinarske službe. "Kmetje smo plačniki slorilev veterinarjev, vpliva na njihovo opruvljenti <lelo in cene sti^ritvv pa nimamo nikakr.^nega. To je Zii nas nesprejemljivo dejstvo.
V Šaleški dolini se je pojavila na tem p<KÍr(»é|u konkurenca, a jc povzročila nemalo zaple-(m*. Po.sku.sali smo Jih umiriti, dopovedati nekAierim. da za-htevamtt z^ svoj dcnur le k:i-kovostno storilev. vendar nai»a prizjidevnnja m zdaj kc nis<» tak^n»« kot .smo }wleli.'* So bdi pa zato bolj uspeini pri ure-s-uičevanju drugih pomembnih nalog, kol M) izvajanje zastavljenih rcjskih ciljevza rjavo pasmo oziroma program osemenjevanja, tvorno sodelovanje s selekcijsko službo. kmetijsko svetovalno službo, ki je lani pripravila za govedo rej ce več strokovnih predavanj in delav-
nic, prizadevno se vključili še v pripravo občuegii zb<ira Zveze rejcev rjave pasme Slovenije, stekle pa so ludi priprave na organiMcijo razstave živine, ki naj bi bila prihodnje leto v Sa-le.^ki dolini 1er na volirve vsvet knteiijsko-gozdarske zborniec Skivenije.
V tem letu bodt^ v društvu nadaljevali že omenjene aktivnosti,, pozormfti pa bcnlo seveda namenili ^c težavam, ki se kažejo i^b vstopu Sliwenije v evropsko skupnost. "Ni jih tako ^niemar« Uivo malo, pa ^ večplastne so.'* pravj Arličeva. ''Začnejo se že pri rcjskih ciljih za ni/Jićne pas» me. saj imajo nuM kmetje m/.-
Ljubno ob Savinji
Planinka nič več sramota?
Nekoč izredno znun in daleč na<^krog priljubljen gostinski lepkal Planinka je z leií padel tako nizko, da nižje ne more. hkrati pa poslal prava sramota za ožje središče Ljubnega. Napi>rov, d.i bi vse skupaj zjiova dvignili na vižjo raven, je l^ili^ na Ljubnem precej. Sele zdaj pa se rešitev vendarle obeta, /daj že nekdanji objekt nekdanjega p^»djelja 'Hi ris t je na dražbi kupil zasebnik Iztok Vriačič. ki seveda želi njeg«wo oživitev. Zalogaj bo seveda zajeten, saj je lemeljita obnc^va proslor<iv pred-pc^oj vsega, /ato /ji letošnje leto obljublja le ureditev restavracijskega dela v pritličju. kasneje paše zgornjih prostorov s st>bami. pri čemer se pomoči kakšnega sovlagatelja tudi ne bi branil, saj bi bili načrti hitreje in lažje uresničeni.
■ /P
I	«^iMr'H'Hiii"
_ l^B .
Ml • -mf	,mi\ il HlTTiif?

Končno rešitev za "packo" na najlepšem mestu
sredi ijubnega
Šmartno ob Paki
Za zdai 326 pogodb
Po mnenju nekaterih občanov v občini Stnannoob Paki so se pri Slgnalu.podjetju.skaierim je župan občine Ivan Rakun podpisal pcîgodboo izgradnji kabelskega omrežja, v napovedih o poteku i/gradnje precej ui^idi..lanez (rodee.direktor Signala, nam jev prigovoru zatrdil, da temu ni tako. Onu'e^c naj bi do začetka zime, kije prekinila dela. v celoti zgradili v vaških skupnostih Šmartno ob Paki, Paiika vas. (Javee ter v delu Rečice ob Paki. Malem Vrhu In Podgore. Kable so pt^jožili ludi v Ski^mem ter v delu Velikega Vrha. v Gorenju pa so naleteli na težave pri pr^dt^bivaJIju soglasij. Takoj, ko bodo re5»ili to vprašanje, bodo predvidena dela nadaljevali in omogočili spremljanje 'IV ter približno 2i) radijskih prograraiw tudi nan>čnikom kabelskega priključka v Sk(>-rnem, V spodnjem delu Ročke ob Paki proU Leiuiu bodo njihove terenske ekipe že v naslednjih dneh. Predvidoma k<Miec letoSnjc pomladi naj bi kabelsko omrežje zgradili na celotnem jx^dročju občine Šmartno ob Paki.
Do dajies so omrežje "pripeljali" do približno stanovanj ozin>magospi'>din|stev, s326 so podpisa!! tudi že pogodbe, od teh pa so jih priključili na omrežje 233,
mtp
p» so cene mlck^i in mesa. 'le določa država. Letos nuj hi se cenespro.stile. kar ])» Zii kisiete ne bo enostavni», 1i> bo m n»s nekaj čisto novega. V tem tre* nutku jma.š» cenn z» liter mfeka ekstra kakovosti s povprečno vselmostjnmaý>ČolK> in iKrlJako-vin 4»d?5 úu()2 SH;pc»sprostil» vi pa n»J hi bila osTtovna cen» za liter mleka 45,9(1 lolnrjev. Z rýo kmetje ne pokriv»m<i nolwnih stroi>kov, <rlede na razmere v slovenskem kmetijstvu lahko med drugim oh takšni politiki pričakujemo zaton dejavnosM in precej večje zjirasčanje po-vrSin," Kol je ie ptweiktia Arličeva. podatka o številu govediv rejeev v oWinalt Velenje. SoSlanJ in l^marinn ob Paki pri druátvu nimaj<î, od približno .^X)ćlani.>v Kmetijske zadruge f^aleŠka dolina pa naj bisejili skoraj poloM-co ukvajjalo zgowtbivjski> prc»-i/vodnjo, VdruSlvti jih jev tem t renuiku vključenih 137.
mtp
Sonja Aiiic, predsednica Go-vedorejskega druétva šaleške doiine: "Lani smo veliko deia usmerili v reševanje teiav, ki jim imamo rejci z veterinarsko službo. Vse kaže. da se bodo ubadali z njimi tudi letos. Ocenjujemo, da Jih lai)ko reši predvsem konkurenca. "
lii^ne interese. Proizvajalci mleka z^jiotovo drugačne ki>t tisli. ki pitajo živino. Glavni problem
17. februarja 2000
SEJA, OBJAVE
9GAS VAS 7
S seje sveta občine Šmartno ob Paki
Padel proračun ^^nekje v višini
//
SmarlniHib P«iki, 14. februarja
- Prva seja Sveta občine Smiirl-noobPakivlctu200{)jc opo/.o-rila, iJa vsiij nekaterim svclni-kom ni vseeno, ali bo obćina sledila piHrebam easy in prostora, ali pa bo ubrala svojci pot. V dokaj burni razpravi so namreč zavrnili osnutek lettisnjegii občinskega proračuna, saj t^bra-/lozitev p^îstavk '^nekje vvišini" ne k<ižejo na njegovo r<i/vojno naravnanost, /a kar se zavzemajoče nekaj časa. Med drugim so imeli kćir nekaj pomislekov se pri sklcpjmju o pristopu občine koi družbenika v Zgornje -sasinjski podjetniški eenter, zaradi nei/glasiwanegii soglasja pa za /daj oslaja bre/ direktoija jitv-ni /avod Mladinski eenter.
Bo devetletka ali je ne bo?
župan tibclne ]van Rakttn je v
uvodni obrazložitvi osnutka letosnjegîi občinskega pn>račima svetnikom predstavil predvsem postavke, na katere so imeli člani matičnih delovnih leles sveta največ pripomb. T?iko so (pi> njegovih besedah) člani odbora zrt gospodarske javne shižbo menili, daje v proračunu predvidenega premalo denarja za ureditev središča občine in za razvoj malegzi gospodarstva o^Jroma obrtne eone. Na odboru za Jru^.lx'ne dejavnosti pa naj bi i/nesli predvsem težave na področju izcíbraiřevanja. Na njegovo obrazlontev se je najprej
odzval svetnik Frančišek Berd* nik (luJi predsednik odbora za gospi>dar,ske javne službe), ki je ponovil ugotovitve članov odbora, k temu pa dodal Še rfiz-mišljanja o ureditvi drugih prostorov za delovanje občinske uprave. Naslednji nizpravljalee svetnik Bojan Pra,snikar. hkrati tudi preclsednik odbora za negospodarske javne sluz.be. ni sti-glašal z i^upanovo rešitvijo o prerazporeditvi denarja znotraj izobraževanja. Na seji odbora so namreč menili, da je potrebno denar za ureditev električne napeljave v šoli poiskali drugje. Prav lako v osnutku, je še podčrtal, ni z besedo nikjer upoštevana pobudo odbora o pripravah na devetlelko. ''Rnï-račim občint je res majhen, a se da sredstva drugače razporedi* ti,*"]e med drugim menil Prašni-kar. Zupjin mu je odgovoril, Ja bi) uvajanje devetletke zelo velik zalogaj za marsikatero slovensko ol"»čino, zalo bo morala država zanjo nameniti več denarja kot nanjerava. sicer... Kot ploha pa so izveneLi vprašanja svetnika imana Kladnika« kí gći je zanimalo: ali o proraCunu razpravljajo prvič ali drugič? Zíí-kaj s taksno 4>bravnavo kršijo poslovnik in statut občine, ki so ga sprejeli sami? Zakaj proračun ni pripravljen v skladu z zakonom o javnih financah? Kako dolgi") nameravajo Šc delali tako po domače? Župan Rakun je na njegova vpnišanja odgovi5-
ril: "Če smo pel let delali lako, mislim, da ni nič narobe, če s staro prakso nadaljujemo". Predsedujoči Frančišek Fiižlr je potrdil Kladnikovo mnenje o kršenju poslovnika sveta in predlagal. da se tokrat pogovarjajo o županovi predstavitvi letošnjega proračuna. "Nisem hotel razpravljati," se je vključil svetnik Jože Robida, ^'a, glede n«t raz^ pravo moram znova op<»zoriti na že večkrat postavljent» za-htevo, da mora bili proračun razvojno nanivnan. Iz te^a. kar imam pred sabi», (o nI razvidno. Obravnavamo osnutek v katerem spremembe niso zapisane, v razpravi pa o njih govorimo.'' Ker je bilo očilno. da osnutka proračuna svetniki ne bodo sprejeli, je predsedujoči obliko-viil sklep, svetniki pa so ga jiato sprejeli- V njem je zapisano, da

íftT -

morata tiba «Klbora v skladu s poslcwnikom sveta obravnavali županova videnja letošnjega proračuna in v predvidenem r<^ku županu posrediwati pisne pripombe nanj.
Če se župani ne bodo za$iil<all ...7
Tako bi lahko na kratko povzeli razpravo svetnikov pri obravnavi sklepa o pristopu občine Smarlno ob Paki kot družbenika v Zgtirnje savinjski podjetniški center in o pripravi regionalnega razvojnega programa. Župan Riikun jim je namreč povedal. da so se o pristopu dtv govorili župani statistične savinjsko-šaleške regije, saj pričakujejo, da bodo združeni za večje skupne razvojne pr<v grame lažje konkurirali z;i sredstva evropskih struklumih skladov. Pri tem sti svetniki brazili
K
j Ě ■
Vd/eni/novo popoldne so č/an/ sveta občine Šmartno ob Paki preži\/eH na burni seji v ma// dvorani smarske^â kuitisrnega
doma.
nekaj p(^mjslek(W.1akoje I^ya-na Pmšnikarja zanimalo, ali se bosta Zťinesljivo lemu pridružili tudi občini Velenje In Šoštanj in kakšna so pričakovanja obCinc. .le pripravljena nu to, saj samo članstvi^ brez ustreznih projektov ne Ki prineslo nič pozitlvne-ga^ J<iže Robida jc znova opozoril na n uj n o razvoj n o naravnanost proračuna, i^ojan Kladnik pa na to, da se m<irajo župani v občinah Velenje, à'istanj in Šmartno ob Piiki hitro obrniti, saj se leto 2002, do katerega hi>do lahko izbrane pilotske regije, med katerimi je tudi .savinjska, koristile posebna finančna sredstva Phare, hitro približuje. Pri tem je potrebno razmišljsiti še o novih projektih in ne samo o listih, ki žc tečejo.
Mladinski center še brez direktorja
Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki <^slaja ludi po tej seji brez direktorja. V polemični Hizpravi namreč predlagan sklep o imenovanju dosedanjega v.d. Jřmeza Dvornika kol edinega prijavljenega kimdi-dala na ri\zpis ni dobil potrebne podpore pri večini navzočih svetnikov (3 so glasťwali Zii, 4 proti, 2 sla se vzdržala). Tisli, ki so podprli Dvomikovo kandidaturo, mimogrede soglasno jo je podpri svet javnegazavoda. so v obrazložitvah, zakaj b<")do glasovali zanj. naglašali njegovo pripravljenost za dokončanje
obnove centra in spost^bnosl pridobivanja piîtrebnega denarja za obnovo. Nasprotniki iz vrst koalieije slrank slovenske pomladi pa so pi^trdiii stališče ki> misije za volitve in imenovanja, iaje k/avrnilvi kandidature zapisala, da kandidat ne izpolnjuje razpisnih pogojev glede izobrazbe. Zavzeli so sc za ponovilev ni/pisii. Pri tem jih je predsednik sveta zavoda svetnik Jože i^ibi-da spiminil, da v stalulu in po-skwniku eentra dovolj nazorno piše. kako je potrebno ukrepali in člani .svela zavoda se [yulo pri nadaljnjih ukrepih tegazago-lovo držali. Ob lem naj hi obravnavali še poročilo v.d. direktorja Janeza Dvornika o dosediinjem poteku obnove centra, Obravnavo so preložili pod ti^ko razno, a so ob koncu seje na dano obljubo pozabili. V nadaljevanju zasedanja si> sprejeli se sklep o naktipu zemljišč za izgradnjo Čistilne naprave. sprejeli predlog Odloka o lokacijskem načrtu zanjo ter Pravilnik o organizaciji in izvajanju socialne oskrbe na domu ter merilih za dokxianje plačila storiiev. Višina plačila bt^ po novem odvisna od materialnega stanja prejemnikov te pomoči ter zavezancev. Ugotavljali pa jo bt)do na osnovi preseganja mesečnih dohodkov na družinskega čkma od denarne pomoči kol edini vir preživljanja.
■ rp
UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
tel.:063 703165, fax: 715 402
prijaznih ljudi
VAS VABI SKUPAJ Z MATIČNIMI ŠOLAMI IN FAKULTETAMI V NASLEDNJE VISOKOŠOLSKE PROGRAME
V skladu z razpisom Ministrstva za Šolstvo In šport do 6. Marca 2000 na obrazcu 1,71 /1» ki ga dobite brezplačno na naši ljudski univerzi. InforaacIJe:
TAJNIŠTVO / REFERAT: Osebno vsak delovnik med 8. In 19» uro, ali po telefonu: 703 16 67 ali 703 16 61 1
^FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ: Program: Organizacija in management (1. in 3. Letnik)
^VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA: Program: Javna uprava (1. Letnik)
a
Čemu velja ać JO. 2. do 24. 2. 2000 oaroma do prodaje zalogi
SIEMENS
SIEMENS
Pallčnl meialnik SIEMENS MQ 30001
Izradno lino sekilanle In meSanla. (12.0DO abr./mln.) • zai6ll8 prsd (Hnovnim vklopom
InskI ilnl stroj SIEMENS MS 69900
moeno w
defflo zaliiUflno rezilo
llhmolor
Sesalnik BOSCN BSA 2200 Sphera 22
D^d^n* l2r0dnD majhen, tatiek, l^h
ifí posebno moSan sesalnik (1600 W) - elektronslia regulael|a moči sesanja z vrtlhlm reflufatorjem. antlmlkrobno obiielani finrl, signal a zamen], filtre * avlomaliSno navijanje labia
K
•i _

Zamrzovalna omara GORENJE F 31 C
^pno bruto prostornina: 3101 4 predali za snrsD evaoje globoko zamrznjenih 2MI 3 predali za hitro binrzovanje zamrzojralna zniMlJjvDst 26 mBre:S6Q,V177ly6Qcm
Pomivalni stroj GORENJE GVI U2 S
•	8 proaramov pomivanja
•	bpacilota 12 poorinjkov
•	nasisvijiva zoomjs košara
•	Infomia C litf I prikazoval nik. U omoflocs popoln preo led nad vsemi lazaml pomivanja > aqua stop
S Kartico Kovinotehna za gotovino do 5 % ceneje! i


nemogoče je mogoče
KOVINOTEHNA
7finaadd82424-qxd 2/18/00 ll?57 AM Page 3

8 KAS ÎAS
OD VSEPOVSOD
17. februarja 2000

Osnovna šola bratov Letenja Smart' no ob Paki
Zimska šola v naravi
Pel(»$olci o!ino\nebole bnitov L«u»T\ja i/ Smitrtne^a oh Paki smi) od 24. <1(1 28. jrtnijarja pr«/.i\ťlí p«( Čudovitih dni v zimski ^>li v naravi v Cmi nu Korc)^k«rfi.
V hok'lu Krncs si^ nas zelo prija/no sprejeli. Nííjveč Casa smo preživeli na sne^nili sirminah. kjer.smo v skupinah preizkušali in dopolnjevali svoje smuCarsko /nanje.
Kadar nismo bili na smuCcli. smo gledali diajxiyitive. poslušali predavanja. ixdeU>vaIi /rapesiniee, verižice, opa/ovali vreme, okolico in podzemlje Pece. pisali jedilnike in hort»kope, risali siripe. reševali kvi/e, brali, pç^slusali glasln> in ^ in še. Spo/nuli smo navade Koro^iX\ m njihovo ^anin^ivo govorico. Na pohtxJu pod vrhwi Pece sla nas presenelila gozdni mo5ć in škraL kralju Maija/u pa smo privoj^ihli zimsko spiinjc. Bilo je odlično, nič nam ni manjkalo, le casa je bilo premalo, da hi hihko do/iveli vse....
Vsi skupaj se bonx> (T'me spominjali vse bele in sonCne.
Počitnice so tu
Sredi zime na morje
I^ALL^KA DOLINA • L« ^t tvdťn <lni in ietoi^i^je /Amska IHiCitnice hodi) lu. K«s. <M limti» tu<li ktus kratk«> » v udnu dni se dii doživeli miirsikuj. Z^io seje Medal>ćinsk:< rye/Ji príjHleljev iiil»díne Velenje jHiirudiln. da paCilnikHrjem ne l>t» Ireb» sedeli le pred televizorji in računalniki, .saj je pripravila pester prodnim aktivnosti.
Se vedno sc lahko prijavite /a zaCcini a(i nadaljevalni lečaj smučanja in deskanja na Kopah. Vsak dan ob 8. uri bodo tečajnike / aviolnisom izpreU RdeCc dvorane ^>dpeljali do smuiJii>ča. v mesto pu se bodo vrai ali okoli 14. ure. Tcůajniki hodo lahko smučarsko \n deskariko opremo pui^Čali na Kopah.
Nekaj Cisiti po.sťbnega pa enodnevni izlei na morje, ki ga pripravljajo skupaj z jgeneijo (îost. d.o.o., in sicer v sredo, 1. marca. Na i/lcl vabijo iudi očke. mamice, dedke in babice. Ob 7. uri/juiraj bodo krenili na p'vl proii morju, avlohus pa se bo usiavii uidi v Soiianju in Smarlaem ob Paki. Po ogledu Portoroža si bodo ogledali R^^line, pa olj^irno, kjer silskajo olivno cUje. Pretxsianek dneva bodo preživeli v Fie?<i, kjer se bodo lahko kopali v prekrasnem bazenu ogrevano morsko vodo. Prijave zbirajo na sedei^u MZPM Velenje na Šaleški ly/a. leL Hf>2-442-
Zu tisie, ki bodo ostali v dolini, pripravljajo Se pustno otroSko kavarno v Mladinskem ceniru. Ui bo prihodnji ponedeljek oh 11. uri. V Ceulek, 2. marca, l«> na OŠ Livada iradieionalna oiroška olimpiada. Tudi pc siimczna druáiva prijateljev mladine, ki delujejo po krajevnih skupnosiih. pripravljajo Šicvilne akiivnosii. V Šmari-nem ob Paki bodo lako zadnji pi>CiiniSki dan pripravili delavnico umetelnega zgibanja papirja • Origami. Prièela se bo ob 10. uri v preddverju lamkajinjego doma kulture.
■ bi
6//0 ]e oh In sploh
Rečica ob Savinji
Jeseni v novo šolo
Zapletom ph iz;*r4ilnji pnpolne osnovne .^ole na Rečici ol) Savinji je bilo v |>retekllh letih veliko in preveč. /Ai\j pa vendarle kale na n;tJlM)lj§e. Težave so bile tudi z izvajalci, vendar so 2e hinl izbrali nove. ki zdaj nenurteno hitijo i deli, kiirje/u{Solovlh), du se Ixido uienei v prostore m>ve in lepe sole nu Rei^ici preseliti že n» začetku novega sohke^u letu.
I/ proračuna mo/irske ot>Cinc lani za gradnjo namenili 99 milijonov tolarjev, s krajevnim samoprispevkom so v leUi /brali prese ne llj ivi h 17 milijonov, Ur/ava pa je od obljubljenih 46 lani prispevala 27 inilijomw lolarjev. Leto.^nji priiUKlki sicer Se nis<i potrjeni, trdna za^jokwila pa dtîkonCanje naloi^be vendarle obdajo. Izvajalci so većino napeljav in drugih notranjih del že opravili, s loplejšini vrcmciunn IxxJo nadalje\ali pretwiala zidarska dela. urejajo pa ludi že del dvorl^Ca, Poi*odb<^ za kuhinjsko opremo so pt)dpisali, /a osialo opa^mo pa irenutno izbirajo najlx>ljîe^i ponudnika.Tehniu^ni pregled najbi opravili konec maja. na ReCici ob Savinji pa se ?e donovarjajo ludi o bi»doii organizira nosi i jJole.
■ iP
MNENJA IN ODMEVI
Nov berlinski zid?
V Velenju je sar nekaj v/ne» mirjenja p^tv/rtïCila gradnja "prcMi-hrupnega zidu" oh Cesti na jezero v neposredni Mi^ni nogometnih siadiimov, Nekaten pravijo, da gre kar za novi berlinski zid. lakána namigovanja najodIi>ineje ZHvraíanxi, Da ne gre za m^^v berlinski zid nam iaki>] pt^ve već primerjav.
1. Berlinski zid je bi ( zgrajen nalogu \7iiodn<^ncmSkc vlade, ver-jemo po direkih'i iz M^%kve v nasprotju z volj;> ljud.siva. Pri odU>Ciivj o n<išem /idu nima oblasi nić zraven, gradi .se po volji ljud-srva oziroma stanovalcev ob Cesn na jezero. 2. Berlinski zid jc bil zgrajen iz betonskih blokov, je 7idan z zidaki. Berlinski zid je
hil visiik tudi preko 5 meiríw. je Vfsok	2..'î meira. 4.
Berlinski /id so grailili s hitrosijo nekaj sco meinrv' na d;in, na<cga (v dolřiniokoli 151J mcirovj/jJajo^e nekaj mesecov. 5. Rerlinski /id je bil varovan z miiraljezi. lopovj. avtomatskimi »iimostrelnimi napravan^l,	bo varovan
kvečjemu z osebnim ort>?jem, 6. Berlinski zid je bil zgrajen, da ljudje ne bi Mi in viUeti ven. na zaht>d. naàl*)/^ajenzato, da dnigi ljudje ne bi videli noter. 'Ibrej. nikakor ne gre za novi l>erlinski zid.
Kaj pravile? Da gradijo .Albanci zidove oktog svojih liWpv> .sviiji volji, da so li zidovi graj«ij z zidaki, da s<i visoki okrog 2.5 mcira. da jih varujejo z osebnim orožjem, da so zgrajeni zato. da kdu nc bi vjdcl noier? Mogoče, loda oni gradijo le zidove s svojim denarjem in z^ilo ludi ta printerja-vn ni ustrezna.	H eft
Danes predavanje Ivča Kotnika
LOKOVICA - Člani Driišn^ prijateljev mladine so v poćastilev letošnjega sloven-kulturnemu praznik«! pripravili zelo odmevno prireditev Pokaži ktfjznas. Olvi^insl-vo v nabito polni dvorani tamkajšnjega doma krajanov je s pelje, igranjem in reeilacijami pričaralo nadvse lepo popi>l-dne 3n oirok. N;ibov nasttjp je ocenjevala posebna SliriOlan-ska komisija, ki se ob koncu kar ni m(»gla odločili o zmagovalcu. Zalo jc soglasno sklenila. da so lo vsi nasiopajc^i. zalo so vsi prejeli skromno darilo ,Siadkega bulika i/ Velenja. K prijeinemu in domaČemu razpoloženju pa so poleg nastopajořčih prispevali
ludi povezovalec programa Emil Juvnn, B^iiljan Derniol in harmonikarji	Roberta
Ciolii^nika.
Navdušen aplavz in spodbudne t>esede c^iskovalcev prire-dilve dokazujejo, da je lakih srečanj Se vedno premalo. Zalo bodo mnogi lamkajSnji ljubitelji planin zagoiovo z navdušenjem sprejeli poval^^ilo za tïbisk predavanja znanega velenjskega alpinista IvCa Kotnika.
S svojimi (liupozilivi jih ho slednji popeljal v >vel nedo* umljive lepote in «uihtevnosti j»ora danes (v četrtek) ob 19. liri v <Jv(iruni doma knijunov v Loko vi ci.
■ Siřva Dermoi
Težav je bito dovolj, sedaj pa se na Rečici že vesetijo začetka novega šolskega teta
Ker dobro v srcu mislimo ...
VEL(lN,IL. februarja - Slovenski kolmrni praznik so s prilojtnostn» sUvesnosljo pnCaslib (u<li ^lani Medobčinskega druNl>:i ^lultib in na}>]u.<nih Velerxje.
Pesmi dr. Franceta Prešerna so zbranim prebirale v .svojem jeziku, v govorici rok. udeleZenkc JeCaja slovenskega znakovnega jezika. kt ga pridno obiskujejo ?e od jeseni dalje.
■ Darja Fišer

s kolesom po Škotski (6)
Od Durnessa do
Piše: Damjan Končnik
Kirkwalla
Ker se je dan prevesil v drugo polovica, sva jo ubrala naravnost do pomola. Ujela naju je plotia p'šećega dc^ja tn pospusiihsva morala krniari» ti zelo previdno. K^ sva prispela zopei na2aj. je Ivi pomol kar /livahno zbirališče ljudi, čakali smt) na prevoz na nasprotno siran. čakanje so motile nebrcneeCc mušice, lako da je Primo? pore^nil puli preko glave, nekateri so mahali z rokami spet drugi smo od neje» volje napenjali koio na obrazu, čeprav snw imeli vsi razliCna sredstva proti mr<icsu»jih nolv» no ni odvrnilo od naše kože. Na rokah so se nama že pojavljali pravi rdeii mehurčki, pa ludi koža na obrazu jc íq kazala temnordeče lise. Pravo poglavje zase pa so bila uS<sa. (XI pikov so kar nabreknila in bila bolj roza kol rdeča. Za najino tolažbo so naju oglodale na (em mestu prcdzadnjič. Ker sva na poli po negladkih tes t ah zdrobila pi.<koie. naju je prazen Mo-dec Ic bolj gnaJ nazaj v mladin« ski hotel.
Nekaj posebneija je bil tudi odhod. Pred njim je upravnica mladinskega doma dala vsake» mu prenočcvulcu dslilni pripo» moček. Dobila wa krpo in pobrisřila vsa okna in umivalni-
ke in po opravijcnem delu sva smela oditi. Nek italijanski turist je glasno negodoval v svojem jeziku in kljubicmu.da ne razumem lialijaoSčine. sem vedel, kaj hi>ie povedali. Meni pa seje zdela ideja povsem na me.siu. Prvič sva se usiavda ob rdeči telefonski govorilnici na samem. Ta jc usirezala vsem kriterijem za loiografiranje. ki sva si jih zastavila: rdeča barva, samotna lega in sprejemljivo vreme. Rdeče telefonske govorilnice ljudem veliko pomenijo in tako jih je veliko ob hišah, kjer nekatere Se naprej opravljajo nalogo povezovanja ljudi, druge pa so bolj shramba za razno orodje ter osialo ropotijo, Ob govorilnici so nama mu.^ice M' zadnjič narekovale takt za aeribiko.
Ce.sla je biia sprva zopet samo enopasovna in kolesar je na tJikSni ceMi relativno precej hiter v primerjavi z aviomobili. Avtomobili se morajo umikali in ustavljati, medieni ko kolesar opravlja kilometrino brez nepotrebne spremembe tempa. Aviomobili so se večkrat ustavili in potrpežljivo čakali na umi-kalJi^čih, da sva priSla mimo njih. Ob lem nisva opazila nobene nervoze na vwoikovih obrazih, prav nasprotno tudi s
prijaznimi nasmeški niso varčevati. Počulil sem se kol kralj na cesii in prav nič me ni
srečanj s m
bilo strah blizn;ih hitrcjSmu vozili.
Prav prijetno je bilo kolesarjenje ob o?inah Eriboll in longue, nakar so naju prehiteli sivi oblaki z zahnda. V vasici Tongue sva biia dcle:^na prvega vecurnega prSenja. Tbkaj sva
lahko testirala neprcmočljivost obleke, torb, čevljev ter delova» nje merilnikov hiirosii v vlagi.
Cc7. čas sva imela premočene hlače in ko je neha 1 o deřevali. se je para vlage kar kadila	iz
namočenih hlač. Čevlji pa so se posuSili na loplih nogah. Suknje je Se pospeSil veter, ki nama je začel pihali v obraz. Naslednji dan je veter prestavil Še v viSjo prestavo. Kolesarjenje v p r o t i v e t r u nama je vzelo ogromno energije in večkrat sva Se ustavila Edina pozjtivna
odpočila točka tega dne so bili tjulenji. Ustavil .«îem se in položil kolo na lia ter vzel s sabo fotoaparat, Spr^•a sem se spustil po pečini do obale. Takrat so me opazili ludi ijulenji. Nezaupljivn so me gledali s skal. na katerih so
počivali. Potem so se skrili v vodo. luko da so iz morja kukale samo njihove glave. Med njimi in mano je bilo še nekaj spolzkih kamnov, po katerih sem previdno hodit, skakal in lovil ravnotežje. Potem sia se dva iju-lenja plaho namestita na kamne, ki so re;^ali iz morja. Dudno sta spremljala vsak moj korak. V znak pripravljenosti, da se hitro skrijcia v morje sta dvignila rep. V tistem trenutku sem ludi sprožil gumb na ťoio-aparatu, kar je NI tudi najlepši posnetek legadnc. Potem sva kar odštevala kilnmeire. ki naju ločijo do konca severozahodne vi,^avske turistične poti. Pri naselju John O (îroais sva končno prispela do črne table, na kateri jc bil bel napis, da je za naju konec poti. Zavila sva samo do istoimenskega pri-sianii^a, ki je ena od dveh izhodnih točk Orkneyske oioke. Ko sva kupila kani za trajekt, sva î^alosino ugotovila, da avtobus do Burwicka do Kirkwalla ne pobira kolesarje. Vožnja s (rajekiom po penečem Atlantiku je bila zelo razgibana in pcvitalo nama je slabo. Ostali pomiki so se odpravili do Kirkwalla z avtobusom, medlem. ko sva midva kolesarila. Ibkrai je veler pihal s severa, ravno iz smeri \ katero sva se podajala. K slabosti in vetru se je pridrui^ila uirujenosi. Po velikem naključju sva izvedela, da je ob najini poti mladinski dom na kmetiji, edinn prenočišče v
bliiini. če odmislimo »»otorjcnje. Pred kmetijo naju je kot nanjčen čakal la.stnik, prijazni Mike. po po/dravu nama je povedal, da naju je že zagledal na kri;Ji^. Ko sva mu povedala. da sva Slovenca, nama je p<uedal.dasva prva iz Slovenije na njegovi kmetiji. Pokazal nama je . kje je kuhinja, tu.^ in kje lahko prenočiva. Simpatični ssvobradi mo^ je bil po postavi in glasu najbolj podoben Bnnclu. le kakšnih dvajset let je bil mlaj:>i- Na podstre.^ju hiše sva se najprej odmrznila in ogrela, /auiita hrana naju je .^pel spravila k Življenju in večer je hitro minil ob klepetu z ostalimi pre nočeva Ici.
/.budil naju je žvi:^gajoči veter. Sledila je najkrajAa etapa. Veter se je Se okrepil. Takrat sva spoznala, da zgodbe o vetru, ki kolesarja po ravni cesti potiska nazaj, niso i/miSljoiina ampak, da je lo lahko kruia realnost, ťe za hip nisva kolesarila, naju je veter kar potisnil nazaj. Napredovala sva zelo počasi. Vsaka najmanjša vzpetina je delovala kot neskončno dolg klanec. Će se je kje cesia sptisti-la in sva prišla bočno na veter, sva morala loviti ravnotežje, dri naju veter ni prevrni L S torbami obloženo kolo nudi ogromno površine, predv.scm z bočne strani. Mimo najsevernejše desiiierije viskija sva končno prispela v Kirkwall.
(Daíje)

7£inâlddô2424.qxd 2/lâ/ÛO 11:58 AW Page 9

IT.februarja 2000
KULTURA
NAS iAS 9

Glasbena šola Velenje
Ni denarja
Fru(i približno šLstlmi U(i prud^tjivnikl vclunjskc }>lnshone 5íok' in Mestno nhCine Vi^lenjť zařdi po$tuvore /. L'niverzo M(tríin>r o or}>niiÍ7;Írnr\iu ^ludgn in>lrunicnlijlne p«daf><>gi}u: v mvMu priio/Jioslí. Kur |iri diulditvi ic mo^nobii ob liinskvm TAzpÍMi 7.SI vpÍ5 v nsoko^olski >tudij i/padlí, glcdc nn kronični) pomnr\ik:injc nvkatvríh }iLisbcnlh |K'(fu}i<>cnv. srí prí^»kc»v:ilí. da bmlo tahkii uin<>i>iiC'ilÍ omenjeno Í7x>bruMvarvť v Studij s kom ieiii 20i)(h'2tHl|. A. sfi ludi lukrai optali pro/mk rok. PriNiojnn rvpu-lilísko ministr^lvo /.a sul>tv<> In 5p<ir( nainrcř tudí v nvdhvim objiivljvnem ra/pÍNU /jí vpU It mi>/nM>(i ixi)l>ni/cviir\j2i v Vclcrúu ni pru(Kldi.*lo. Znlvsij nv in kj^ »o
Mag. Ivan Marin, ravnatelj vcknjskc ida^^cne odgovarja:" Pfcbictn jc	Ni dcwarja. V Icia^njcm rcpubjiSkcin proračunu je logij /a slovenskih Snlslvi^ predviduncgj ccU) manj kol laní in auo je i/padla cjU vrsia progranuw. Nc sanio novili. ampak ludi takíh. kl so jili v míniiiih ivUidijskíb klih ponckmi 2c izvajali, kol JC - na primer • ixrcdcn siudý sploMic gla^hcnc pedagogike. namenjen ufilcIjcmvoMiovnihîobh."
T;ik.šnn ixJliiOilev pristojnega mmislrslva. pi^ Marmovíh bese-
dah. Z.1 velcnj^o glasbeno ío!o ne pi>niení nič pi^giibiegri. V lem jc nutr>.ikalcr;tAiVHr bolj vlo/oicla. nekatere pornanjkljKiKstí, ki j^ispc pi"»kii/ale v pripr.TVaji na i/vedbo Slučíija, .v> bhko odpra« vili brcz poslediw, FitianCnih Xa^^b ;íaradi icpa pa nc obCuiijo toliko pícdv-scin y:,\ lo. ker v <li>poIdanskcin Oasu uíilnicc glasbene šolc tlap(^lílijc> predvsem dijaki Solskcg.í cejuta Vefcnje. Ko bo oíldelek Zii^rvcl. opivarja Marin» ho poitcbno proston.ko sli^ko eenird reiWvali drugače, saj f)ixlo ućilniee in kabine'.u rahilt Stii-denii. "Ici^ave glede pokrivanja niHleiialnih Mro^kov pa inianu* tako in tako ?c sedaj, saj /anje skupaj s ecntioin ne najdemo za vsesironisprejemljlvili rcisiicv. "
TisU. ki na texenu rH/niMljajo o tem. da dejavnost oddelka viîrt^ke /z in.slrumenlalni^ pedag^'giko Univcr/c M.kribor v Velenju ne bo nik«ili zaživela, • p*^ mnettju Marina • prcvetS i^mnglcdj. Cilede na izkušnje, ki si jiJi je piidd)il v let tinja-ji^h prizadevanj i II za ohiikovanje «xldeiku. vcr'Na univerzi je potrebnilï za drobne spremembe kar nekaj let," Sam je glede no i/jave odgtwornih. nu ^ vcdiw veljavne diîgovore opiiniiM, (X> tem. pravi, nc gre pre/reli Je enega dej siva, "Pr.iv seilaj priprftv-Ijajiî na ravni države Studijo o kadrih, hkraii s tem pa naj bi preverili tudi moi^tosii organiziranja Suidija brez poirchnih prevelikih vlaganj, sploh v pikisiorc. Ic mi imamo in prcprčan sem, da bomo ta (.xldelek di>bili. pa čc bomt> morali /a Ui počakali kakino leto."
mtp
šolski center Velenje
Dobri obiskan informativni dan
MlJiuli p<.'lvk in v sobiif» «loptiMun so n)i sli»vvnsMU i^rert-njih MilnU l«r univcr/itli piipm^lU informâtlv Id tlan. Mvd njlinl ^v«-da (udi n» Šolskem ccntru Vťki^ť. kjur N« Je t ino/iiostoil niidu^iueca i/itbinK'^anja iiii h<»vJh ««rcdnjiU Šolah in viŠJIli sir<>ki»«nih >olah se/miiiiU» Vťř btt 1000 siuricv. dijakov in »Kidm^h sludciMov.
Na centru so bill udeležbo /iidovotjni. Tia osnwj odg<ivorov nu anketna vpr^i^nja pii sklepajo, da s<i hill s predstavitvijo pnv granvw /ad«>vo]jni ludi obkbivijl-ci. Na bCV 5;cveda upajo, da bo sei^ina riKd njimi tudi poklala prijavo Vň vpi« v kukregp <xi 24 pni-gramov, v katerih lAibražujejo.
Pc>ix'eii.ih KHlov^>MÍcm leiu 20I«V2(K11 sprcjcii od 600 do
tuivinecv. Oledc na ra/po)<^AIjjve pcslutke omejitve spisi ne piičakuicjo v nobenem program» o/iii>ma poiJdajjaj<».be^ii naredili vse. kar Ixi v korist Hiidočcniu dijakit. Najverjetneje v celoli ne bodo zapolnili strojništva in rudarova /a mlade, 'iaj 5(a to i^e vedni> nanj pri v bO ní panogi, Mimo^ede v celjski regiji je letcvsnjlin 316f< o<;nioSoleeni na voljo 4.'^XUpi«niK fi)cst.
Rok/Ái kxldujo prijave /àï vpis v prvi letnik v prihiKlnjem šolskem lelu je Ci. marce, lega datuma nc smeje» spregledati tudi listi karKli» dati. ki so du icga ča.«a opustili redno šolanje in k nameravajo v ialskem letu 3t)tKi/2tHJi p^jmivno vključiti v Icrnik srednje šole.
tp
Utrinek z dobro obiskanega petkovega Informativnega dne
Šmartno ob Pakl
Slovenci vse zahtevnefši gledalci, bralci, poslušalci
Šmartno ob l*:iki, 12, lebru* jirja • Osredi\jo prirctUlev v puhast i te« lctusr\icBU slovenske-}*n kuliurnť^n pr»^nÍkH so v obCini Smnrlno di hiki ptipm->ili v dvorani (Hmk>i]^njej*a kultu niv^u domii.
Ob tej ptiložntjsii je obrane nagcpvoril predikrdiilk íniar^ke^a ku I lu I nega druidi va Peter P«)dj;ofiek. Menil je. da kxiltuta diibivii v novem tisočletju vedfto ^i pometi. Kuliumi uslvnrjald iti ljubitelji iumrct morajo uporal^-Ijali vedfKi nwc nK*tode zadovoljevanja kullurnih potreb ćlove^ 21. stoletja, i/ra/il je prepričane, da se lx>do ljudje, ki belijo p;l-bliž;ili kulturo kûT iiaj^^i množiri.
trudili izpolnjevati sviije poslati-iitvo tudi v prIliiHinje.	da
nam pri tem ne bo zmanjkalo pogtJniJ. Nitj <mo Siovciîci vedno zahtev nejití gledalci, bralci in poslufciloi: mogoče veiiïkrat kar malo ra/vajeni."
Svi>jc ra/iui^ljanjc o danaî^njctn kulturnem trctiutku jc oklenil 7. ugoutvitvijo. da si kulturo lahko lazlagi^ vs;d: jh) svoje, iir prav je tako, čc s tem te zadosti svi)ji noiranjl duhovni polret^i.
Mat« »številnim obisk<»vuIecm prire<llrve so se nato predstavili člani a mat enakega gkxtali^ Vrba iz Vriîja pu Aalcu. /aigrall so komedijo Mo^.klsl ne u|ki,v reŽIJI domačina Jivcta Ktajnea.
mrp
i ^ t
f
■i
$ pr&BdiM
Rečica ob Savinji
Koncert harmoniliarjev Darica Ateišlia
kECICAOli SAVIN.il- V /lt;oriijl Savinjski in /tidrvvki dolini se vrstijo prireditve v klosnjuin mesecu kulturu. V ta spktje sodil ludt konccrt harmu* nikucjcv In urcncev Diirka AteKka n:i Rcřici oh .Savlr^ji. V pr4>nupi>liycni dMjrunl lam* ki^šiijvuii knliiirn«t><i doma s» predstiivlli m^ndi^^i uCciirl DaHui AicKkti. siartysi harmoni-kMrJI, m nosilcu Ma ^abavula humori'«!», spnrcdjc |H>\«'Zov-iiIa Nati)iya VcrliMicn, ki jc itidl /npc* hi nekaj sv<»Jih uspešnic, kiit gost-je pu so nastopili ťlani orkc^^im harmimikarjev Premogovnika VVleiO^ pi>d vodstvom Nfira Kllnva.
Zares, bil je to kp in piijetui veccr, kakt^nih s ljubitelji tc nts:« pjasbe gi.)tovoSe ?cliio.
Mjp
Veseli zvoki 'frajtonarle' so navduilti številne obiskovalce
Mladinski center Velenje
Subkultuře in Věstník št. 4
Ali je v .sudanji dru/bi i>c cn<vt>i'e go>oritÍ o subkultunib nu viuik nartn kot v prej^r^lh dvelinll ireh desctktjlh? osnmna iczn prcdavarvla Je, daje potrebno v preucevar^ju >uhkullurupo!tloa1l znA(^c^pra^em• bc. ki so scv icni à\sv zfiodlklnk«» /n»lr\Í njih kol \ Mr^l dni?bl. V tem smislu s<Klobnv suhkuiluriic pr.ikse poniikdo mejo Intivolhnv];». Avezť^u, di»mlsvlnvs!a	globlje v dvvh smereh: prviř. preilslav lj;iji»
suhverztvn« oddu^vtanje itd («f^iisll In /2idclo«itl doniinunliiih kultur in jih s tem uetKbiio Irilinyi^ ixnnunijn »silovito In dra/.ljivo iskni\ji: p** še ncmariem. noslutcncm imnu; In drugič, s pribliMaiviem dominam-nlni kulturujn In pristajanjem nai\te v <ibllU kmilivne eficr^Uc subkul* lurnc "u^cne krepijo ra/m>tcrAsi. pcstn»st in tidcnininost znotraj teh d»miuuntiilh kultur In Jih s com ^Ir^o Ivr hoj>Htijo. Y tem Je njihova mnbivnicmna privhiCao.st oi. /ape^ivost. O tem bo ^vx>r v petkovem veť^ni Alci Cmlć go^tl MItjj» \«likoivji).
Dr. Mitja Velikonja pjcdava sociok^gijo kulture na ljubljanski Fakultet) za dru/K'ne vede. je raziskovalec na Contiu za preučevanje kidturc m religije ter urednik ncdavtx) ii^kmc kiijigc tirhana plemena, ki t>piMije s|(Aensk<i subkuliurm» sccnti devetdesetih.
V nadaljevanju veCcra bo Dru.^tvi> /a zaířito aieisijCnih Cukics pral-vajalo Celil Filmski vesinik, ki se je, minu>grede. "prehodil todi |X) Ceslivahi mbdlh kultur Kunígunda Sledil b«i prispevek o /R Jug<isjlvjji. v katerem ovlruibl. kuli uri. fa.ii/nîu in rokenrolu spregovtvri-jo številni ^rb^ki iimciniki. Igr.dei. i/vajalct in kulturni delavci.
Cyber kamra Denisa Senegačnika
v pcick. 2tiUH oh iO. uri bo v (rulerlji Mladiiiskecu centra Velei\je otv«>ritev nirsiave slik Denisa Scnceai^nlkii. vekr\j^ann. vcnla slikspilva mi Uuhljanski Akademiji m likovno umetnost.
Denisii in njeg(>v ustv7>ijalni dih z^isledinjo rui mtK^gih skupil^kil1 raz-siitvoh. rned dni|(im v (talerijl Miklova hl^ v Ribnici in v Mestni galeriji Ljubljana, /Hkzstavo ^tudenC^kih del na ]upírju RazJ<rÍvajoČa teles.1. na (/imna/lji Velenje (raz^lavJ del predmeLi MALI AKT-^tudij-sko leto v ( t.ileriji ' ivaii Naptitnika Vefenje (ra/.«»!ava I Vsi ikonske kolonife studentiw AU' .junij iO^i^-tM^knpna nacuada), v CinIcrijiTR X Lli Proprla'Ljutîljana (rein)spekMvna ra/siavu ZLDS maj 1999). (}alcriju CAS1NÉIJM - Casino Graz (riu^uva z Nataši Tajmk-oktol*;r 19W} in tokrat v Cialcriji Mlattinskcga ccntm Velenje.
Avtor je r3<«iavo naskwil < 'YBER KAMRA, s icm je duh casa tren« dovsko zaki>taůl v galerijski piostor In nam pledalccm j>c>siavil reioriOno vpražanjc; « Slike In 'vkibcrnctiini pmstor«. so slike, povset^i klasi<^te in obdelane s p(Ainu>dcrnûstt6iim dubom, tki posclicn naeln »kibcrneli^ni prostor«... 7«
S.im pravi takole: »Ekspresij,! potcAS iapjia ima učinek, EfckI večih l\>rv nanesenih ruienkrat nu plalno. intenzivne liarve. kontrasti. »Ijaj, •kIscv. nudefinirme ()oteze..-
I 'stvari se prtvs(i)r>kosl, tridimcnzionalnt.>sl, s pol ^anjem, r. ener-gitoim slikanjem, nalaganjem potez tu tetnna iv^itdja posllkjiu < kontrastnimi barvami, ki z.ižarljo m odsvetijo sviij ?ar íelc •Mi siiku z drugo l>arvo. Oko ne u^|ic definirjil roba jKiiezc. ki uj«ivurijo kiUHiastne. intenzivne l>arvc. Pojavi /lvgani5<l, dez<iricntacija pogk:da,., ne iis|«c mi Qk.sirati pc>gleda. nastasie .micd^i in oivncm red. Reil ie takrat, kadnr ic"dikii kot celnia. U:irve «<) te^ke. in up^iiabljam Siiok ra/|K>n Kirvnega spekira. Actim nalininiti oko £ bano.z le|X>iomoko bo (>oskrbelo, da b<.> telo vznemirjeno, zadovoljt«», da bo gledalcc/afiutIL,, J.iz si -,.?clim ?a<^utiti majhnoiit ali ra}§i, velikoi^i slike, svoj delček prlsoinasti v k<vmo-su..,v neskončnosti..,v temno'^ti. Slikam iz teme. tako nc^cmčne. tako neoprijemljive, velike In ncdoscgijhc. da poslane ^ tako povc^n del iHtJvcske^i telc&a majhen, a hkrati velik kadar j-mo ob njemu, ob «liki. v temi. To^u^am uskladiti umirjenost poteze, kontroliran pogled na model« name. ter ekspresivntr risix) tr; anak^gni pixlpis kot prispodobo &Lsi in znaCiinosi tchm^lo^kcg^i naprCilku.ki se ^irl k ni>vtm >iv|jcnskini t >lidobjem-eyl>e r < Jvdohjem «
S p<istuvitv!j<i rc<adtatov njegovih slikarskih la/ml^ljanj v ( "YlžGR KAMRO, nas avtor oj>nzarja na ••veliko. pro?eô) nevarnoct«. ki lx> r.iZ-blinila aiûseSko podiibo in dului, Tircj na/aj li iloveku in prisrino vabljeni naotvorlievia^tavcl
■ Natétša Tajnik
Stojan Spegel razstavlja v Kranju
Vieraj /vcicr so v galeriji Piingei t na koncu «larcgik delii mesla Kianj iKiprli rikzstiivo del ^»^anjskegir slikarja Sti»jana Š^gb. V kuliiunem programu ob otvoritvi je na.^opll (pnv t.»ko N)ílanjíaji) Davor Plaml>er^cr s lolkali. Stctjan ^ tijkrat predstavlja x islji na platnu, ki so na'^iala v njegovem zjidnjem ustvarjalnem oixtcibju. z^inje je poleg pe.'^trega kolorita značilna ludi ^.en^ku skulptura, ki kot rde«^ nil pojavlja v edt^inl ali dvojini n.< skoraj vseh ra/.stavljeiiih plamlh. Otvciritev Tu/.stave je spremljalo tudi prccej šalefant a, pripravilo pa jajc Dra^vM Pungcii Kranj.
Razstava slik janeža Ravljena
v domu î3aii»stnikuv v Criiećaii pri Drav t^adu, siv v počastitev slovenske^ kultumegii praznika fnlprli razstavo slik velcniskega avtivja Jane/a Ravljena.
Janez Ravlfcn jc 7!\;in pre*lvycm kiJt slikar janiarNkih motivov, pred« viem zaxadi tega.kci je bil dolg:« leta člatijamarskegii kUilva S^veleos. njc-ilruga lujljub^ tema z^i ]xi so g(.<re in tudi ostali ruravni motivi (morje, g«rztlovi...).
Raz.stavabt) na ogled do kojiea tnaria.
Prva nagrada za Ivana Jovana
LJtin.lANA^V okviru lanske priredilve Dnevi t» h »venskega i/olv nižvvatija v Ljubljani so orgunizatnrji pripravili tudi tekmovanje z:i Rujbuljii phikul. nMn.>jen z m^inalnikotn in ku^Hrleo pro^ntm-skihoriKlij.
Prejšnji teden pa jc iz Ljubljane prispelo spori>Čiic».<lajc poselv na komisija med zelo velikim ilevifom plakatov prvo nagrado dodelila àv|^kefnu centru Velenje nzimma aviorju Ivanu Jovanu, in siccr /a plakat z naslovom Razisk<vvalnc tKiliigc.
mrp
o

7finaldd82424.qxd 2/18/00 11:58 AM Page 10

10 KAK VAS	107,8 Mhz	17. februarja 2000
		
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Novice
Spodbudno
Odgovornega urednika NaScga časa Stanela Vovka. je Šporlna zvc/a Velenje nagradila z zlaio plakclo za dolgo-Icinii delo na Sporlnem področju..
Priročno
Propagandisl .lure BeriCnik so je spoprijel z novim i/zivom. ki mu ga omogoča njegov glas. Dolgo .sploh nismo vedeli, da se v njem skriva .ie en lalenl. Zdaj, ko ga poznamo, .lure lu in lam posname kakSno radijsko reklamno sporočilo. Zadeva se je izkazala za nad vse priročno, saj napovedoval-eem ni ireba razlagali kako in
kaj. Jure preprosto sede za mikrofon in i/vede vse tako, kot je Ireha.
Ceneje
Oblikovalee Damir Smid, ki doslej ni mogel brez računalnika in telefona, z obema je (bil) dobesedno zasvojen. poskuSa zdaj drugače. Računalnik še naprej, lo ja, .saj je njegovo glavno delovno orodje ... 'Ičlcfona pa se dobesedno odvaja, lako kol kadilec cigarete.
Nesramno
Vse kar je prav. je na valen-linovo vzkliknil nafi upokojeni sodelavec Bogdan iMugerle.
Ena redkih fotografij Damirja, na kateri ob sebi nima telefona. Samo računalnik.
En nagelj X()l) tolarjev, si proiesiiral. Kupil pa ga je vse-lahko mislite ..., je "bentil" in eno.	| mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
ALL SAINTS
Maja izide nov album simpatične dekliške zasedbe AH Saints. Za četverico je sicer kralkotrajna. a uspei^na kariera, ki sojo dekleta začela pred dvema letoma z zelo uspešnim debilaniskim singlom "I Know Where Ifs Al", kateremu je kmalu sledil istoimenski album. Medlem ko so tri četrtine skupine leto 19'W pos-veti-le filmskemu ustvarjanju, jc 23-
ameriškega countrva Na.shvilleu. Že s prvo skladbo s lega albuma, "Wild One", je pristala na vrhu country Icstvi-ce in tam oslaJa štiri tedne. V Evropi je njen prvi album iziSel
letna Sbazey Lewis marljivo pisala skladbe za novo ploščo, ki jo pričakujemo spomladi. Kmalu bo izšel prvi .sinijlc s te pio.i5če, skladba "Pure Shoe.s", ki je mesto našla tudi na zgoščenki z glasbo iz najnovejšega filma Leonarda DiCapria "'l"bc Beach". Soundtrack bo izšel 28. februarja. ko svojo svetiwno premiéro začenja tudi film.
FAITH HILL
Faith I lilije še ena lepotica, ki je, podobno kot Shania 'iwain. začela svojo glasbeno kariero kol country pevka, a doživela uspeh tudi na področju popa. Njen prvi album je izšel leta IW."?, potem ko je sedem let zaman poskušala uspeti v meki
leta 1W7, na njem pa so bile objavljene uspešnice s prvih dveh ameriških plošč. Prvi uspeh na stari celini je dosegla lani s skladbo "This Kiss", sicer pa je zdaj že 32-letni pevki uspel pravi preboj iíele z albumom "Breathe", ki je v Sloveniji ekskluzivno izšel že januarja, čeprav je njegov uradni evropski izid napovedan šele za marec.
JANEZ BONČINA BENČ
Na znamenitem Do.scrjcvcin festivalu, ki vsako leto poteka v spomin na preminulega pevca legendarne hrvaške
rock skupino Atomsko SkioniStc, jc lelos ponovno naslt)pil tudi Janez BonCina Benč, ki se lega festivala sicer rad in redno udeležuje. Nastopil jc skupaj z znanimi slovenskimi glasbeniki (Ratko Divjak, Jani llace, Primož Ora.šič in Blaž Jurjcvič) in navdušil s s'vojim nastopom. Poleg tega so sc oh icj priložnosti, po sedcmidvajsc-lih letih, ponovno zbrali na odru člani legendarne skupine Time, eno najpopularnejših rock skupin nekdanjo Jugoslavije, kalerc gonilna sila jc bil znani povcc in basist Dado Topic.
PLAVI ORKESTAR
Naj vas spomnimo Se enkrat. V soboto. 19. februarja bo v velenjski Rdeči dvorani nastopila legendarna sarajevska skupina Plavi Orkestar. To
lahko prisluneie že danes zvečer v Rudnik puhu). Vslopnicc za .s<ibotni koncert so še na voljo v predprodaji v poslovalnici Kompasa v Velenju, v Študentskem servisu (Velenje, Celje in Žalcc), trgovini Big Star, Rudnik puhu. Karaka baru in Šaleškem šludonlskom klubu.
TRACY CHAPMAN
Odlična avtorica in pevka, znana predvsem po svojih pro-tc-stnih in angažiranih besedilih, je u.spela že leta 19Ki< s svojim prvini albumom. Do leta fyyS je izdala .štiri albume, nato pa jc v njenem glasbnem
T R'A (?Y " Ć' H A P MTN
PLAVI ^ HI ORKESTAR ff
ii>» »MW m ua I um ifun iniiiiim—ctÉW

t
m
bo prvič, da bo ta. v nekdanji Jugoslaviji ena najpopularnejših pop skupin, nastopila v Velenju, odkar po izidu albuma "Long Play" doživlja svojo drugo pomlad.
Za ogrevanje pred njihovim nastopom bosta poskrbeli skupini Tabu in Flirt (slednji

ustvarjanju sledil kar nekajletni premor. Od njene zadnje uspešnice. "Give Me One Rea.son" je tako minilo že celih pet let. Po tako dolgem premoru sc Tracy /daj ponovno vrača na sceno s .svojim petim studijskim izdelkom, albumom z naslovom "Telling Stories", ki bo izšel 2f. februarja. Svoje nekdanjo, pa seveda ludi nove privržence bo najprej skušala navdušiti kar z istoimenskim singlom.
■ MiČ
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
fttefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA
0UEZVE2DA1L	179,90
KAVA BAR 10G	129.90
GOVEJA KOCKA 132G PODR.	269,90
MOKA T50Û 25/1 KG	61,90
VEGETA1KG	899,90
VLOŽENE KUMAflE680G	119.90
NAPOLITANKE 1 KG	409,90
CETLINDAP1AT13L	329,90
ARIEL5,4KG	1.499,90
JERUZALEMĆAN12/1L	289,90
K08BYDOGKONZERVA1200G	249,90
H0BBYD0GBRIKETI15K6	2.899,00
HOBBYCATKONZERVA400G	99,90
PŠENIČNA KRMILNA MOKA 1KG	19,90
POSKRBELI SMO ZA ZALOGO UMETNIH GNOJIL, SEMEN IN SEMENSKEGA KROMPIRJA,
MESEC FEBRUAR JE MESEC DESETE OBLETNICE TRGOVINE KOŠARICA, ZATO BODO NAŠE POLICE POLNE AKCIJSKIH IZDELKOV IN KUPOVALI BOSTE PO
IZJEMNO UGODNIH CENAH. OBIŠČITE NAS. KAJTI KDOR VARČUJE ŽE DESET LET V KOŠARICI KUPUJE!
*KDOR VARČUJĚ- V KOŠARICI KUPUJĚ!*
Punkerji prišli na svoj račun
Mladinski cuntcr Vcleiye je v sobot«. 12. februarja, gostil štiri, večinoma punk usmerjene glasbene skupine. Najprej so nastopili domačini Svetovni prvaki v hitrostnem kuhanju golaža. Nekoliko čudno ime je ob njihovem nastopu takoj opravičilo svoje obst.'yanje.
Vse skupaj je bilo res najbolj podobno golažu, različne glasbene zvrsti, zmešane skupaj v punku podobno, precej nenatančno glasbeno izvajanje. Velja pa pohvalili njihovo vztrajnost; kakopak so Se mladi in iz njih zna Se kaj nastati. Sledili so jim Alkatraz. ki so nadaljevali punk poslušanje in, .sicer nekoliko bolj ugla-šeno kot njihovi predhodniki, naprej zabavali mnogo-glavo občinstvo. Zaradi precejšnje zamude začetka koncerta so kol Irclji nastopili zvezde večera Zablujena generacija, ki so vsem prisotnim pokazali, da punk še ni umrl, z ostrim nastopom so nam postregli i. dobro urico prepričljive glasbe. Zadnji, instrumentalni Beach Boys, punkovsko surfali po naših, že utrujenih glavah in poskrbeli za prijeten, ne tako divji, konec koncerta, ki je tokrat dodobra izčrpal energijo Mladinskega centra.
Pa Udiko noč.	■ Zalika
JAZZ KLINIKA - FINALE
Rad bi začel na koncu, kajti konec navadno pomeni tudi vrhunec. A enotedenski seminar jazza. ki je potekal v času od 7. do 12. februarja v organizaciji kluba Max in Kulturnega centra Ivan Napoinik Velenje, je imel več vrhuncev. Pravzaprav jc bil vrhunec zase prav vsak večer, ko so v Maxu potekali jam session] slušateljev in profesorjev ali seniorjev, kol sami sebe raje poimenujejo, ki so sodelovali na tem edinstvenem seminarju.
A pravi vrhunec je, kljub vsemu, vsaj formalm), pomenil petkov zaključni nastop sodelujočih, ki jc potekal v odličnem, sproščenem vzdušju v Kulturnem domu v Velenju. Čeprav uniformiranost dvorane sama po sebi nc dopušča lak.šne sproščenosti, kol jo nudi (in jo po koncertu tudi jc) atmosfera klubskega prostora, je bilo v petek tam čutili dobro razpoloženje, ležernost in humor, za katerega so poskrbeli prav vsi. ki so se pojavljali na odru. Prvi je bil seveda spet Boško Petrovič, nekakšen ravnatelj seminarja, brez katerega vsega .skupaj verjetno na lak način nc bi bilo mogoče izpeljati. S svojimi, /daj /e večjemu številu ljudi znanimi, duhovitostmi in hud{>mušnimi domislicami, je takoj uspel razbili tisto začetno napetost, značilno tako za publiko, kot nastopajoče in organizatorje, pred vsakim lakšnim dogodkom. Iz njegovih ust že navadna zahvala sponzorjem, običajno tako suhoparna in moreča za občinstvo, /veni smešno in simpatično.
Koncert je bil namenjen predvsem demonstraciji znanja, ki ga je štirinajst .slušateljev seminarja osvojilo v tem, to so v.si poudarjali, kar prekratkem tednu. Njihovi starejši kolegi. predavatelji, so bili tokrat ob strani. Nastopali so v vlogi dirigentov, medtem ko so lastno gla.sbeno znanje uporabili le kol neke vrsle servis svojim mlajšim kolegom. Ti so se v dveh delih predstavili predvsem v zelo poslušijivih in znanih jazz standardih, sprejemljivih tudi jazzovski glasbi nc ravno vajenemu ušesu. Medlem ko .smo v prvem delu sli.šali nekaj standardov sodobnih avtorjev (Miles Davis, Joe Zawinoul...). smo v drugem delu slišali standarde (Duke Ellington), ki so to bili že takrat, ko so prej omenjeni šele začenjali s svojo glasbeno poljo. Slušatelji seminarja so v spreminjajočih sc zasedbah demonstrirali svoje znanje in z njim navduševati publiko, ki seveda ni ostajala ravnodušna. V.saka izvedba in vsak solo sla požela gromek aplavz, začinjen z vzkliki navdušenja in odobravajočimi žvižgi.
Za zaključek so se na odru pojavili prav vsi, juniorji in seniorji in skupaj izvedli prav za to priložno.st napisano skladbo z naslovom "Mad Max Midnight Mood", ki jo je v tednu seminarja skoniponiral Bo,ško Petrovič. Tudi vizualno zelo simpatičen nastop z impresivnim številom sodelujočih in angažjiiajem vseh razpoložljivih inštrumentov (ludi nekaterih nevsakdanjih), je pomenil pravi finale sedemdnevnega dela. Maralt>nska izvedba, trenutnih navdihov polne skladbe, je pomenila formalni zaključek dela predavateljev in njihovih slu.šaleljev.
Drga faza zaključka je potekala v Maxu. Še bolj spro.ščeno in predvsem bolj "tekoče". Tokrat so vsaj v prvem delu glavno besedo imeli profesorji in z virtuoznosl-jo navdu.šili nabito poln klub. Kasneje so oder prepustili mlajšim kolegom, nanj pa so se še zadnjič v okviru letošnje Max Club Jazz Klinike povzpeli v soboto, točno opoldne, ko so .se na lako imenovanem High Noon Farewell Blues partyu dokončno poslovili od Velenja. Z željo seveda, da se prihodnje leto spel vrnejo in nadaljujejo delo na II. Max Club Jazz Kliniki, Upamo, da res...
M/C
LESTVICA DOMAČE GLASBE	(Št.355)
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter	
vsak četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 13. ^bruarja:	
l.ŠALEŠKI: Metlin ples	14 glasov
2.K0VACI: Jajca so jajca	13 glasov
5.FTD: V soboto na gavdo	Iglas
5.R0SA: Koroški pjebi	Igias
5.ST0PAR: Za dežjem pride sonce	Iglas
Predlogi za nedeljo, 20. februarja:	
1.G0TER: Šubidub Marička	
2.HENCEK: Očetova navadica	
3J0ZI K.: Tudi ti nekoč boš mamica postala	
4.PLANSARJI: V Brniškem gaju	
B.VAGABUNDI: Spet smo pri vas	
	■ Vili Grabner

7finaadd82424-qxd 2/18/00 llîSa AM Page II

17.februarja 2000
TO IN ONO
KAS CAS 11
HOROSKOP
OVEN 0P21J. DO 214.
lo VQ] se 20cenj0 zeio ploino ol>iobje. IJ^ini bcsie na mnofth
^ rtojbolj po rta poslovnem. Vie von bo idilo \m olodkú. do bosie kmciu po^eioli fežove in izzive. Polrudii? ie in Joiiie vie mi^ moči v d0(S90 ieljenegs (íIjq. ki m loko dol«, iioi iě vom ^di. Kar le Hffi ^uiKene^o področje, bciie k vnJno Hftini; ko) ko bi ^lof ?Q ipremembo poiluloti uce in prenefioti prelirono rtumiiljoh.
BIK OD 22A. DO 20.5,
ludi k botle vefino presveti ker doma, kjer vam bo zelo Í!po. se ne boste dol^sčoiili. Lofio k zgodi, oo te botfe loUi rre;frejQnjo sWr9i{a. vam bo i$fo rc2poiedilev pohlilvo m iorv? lien počosi preiedla. U\ it l^o v nctlednjih dneh pripro-^lie no nekci pre]»rov 2 domo^imt, ki bi te jim, če ne bi imeli fáo dolgega jezika zlo^oio izognilL P<i finorKnih zûdevahne ivegojie pcevec. Iijdi pxau » doleč pnde.
DVOJČKA OD 215. DO 21.6.
^ nQtínInicm kdnu te vom bo zçoJilo veliko zommivega. 2elo Dzgibono m dinamično zivljenje va> rieopozno izcipava zolo ne bi klo odveć, if bi ^e zomitliii r^od volo pooo^ic unvjenosV- ^^
t bcsie vzeli dowl|<fliozapo(ilck in k rt^rcj pazili, ki^ botle doli v utto, bo kmalu bolje, te boHe znoli poikibeli zo tproiMev ID iáoobfoojnoH i ;lreii. po ie boije. lofoje ludi prav, do te po-90fto odzoveie vobiloin na zobove, le 2 opojnimi mm ne preHiQv(|le,
RAK OD 22.6. DO 22.7.
^liko vQtih mitii le vrl) okoli denarja, kor vot boli di mani tprov-ljQ v tlobo voljo. Bolje bo. do o fem ne gownie prev». toj Ùi v «idviji t^KfOciji velja do bo cot poskrbel zo vte. ^icer po se sfvori ie vrlijo ven v prid, kor vot bo v io le pr^ido. No ljube?w-tkem podni^ju bo vte romoniični in itežrti boiie kol že {0I90 r«, k9 bc ie nojbolj stseiilo voie^o porinerjo, ki bo v?e. kor mi boiie nudili, vpijoi kol iejno çoba. Hroudě * povprečno, tq ie vedno prebolevo-le roHel pi^lod
LEV OD2J.7. DO 23.8
fo dolg«n coflj botle pcJni energije ift viiolnotli. lo te vam bo vi-telo ie na ddeć. Siccr po botle znali koiitino preživeli vsoko mi-fufo. Ker le boib dobro poiyliíi. botfe dobro voljo Wili povtod (koli tebe, zdo te zna zgodili, do boi^e náomu potloli tilno \íK. îo vam bo najprej pokazd ditkrelro. toj ve. da sle vezani, daleč bosle tli.jeodvim sjno od vot-d?JtlvDpoje, do te zenekq tmo obnoíole. kol do tr celile bežno ovonluro.
DEVÍCA OD 24. 8. DO 23. 9.
He rczmitljajie vet čot le o ddu. toj je losno. do le mora vttádo lu !n lom liidi pozobavoli in loko {»^obifi no ležave, ki jthje ^edrto dovolj. Voie » boile kar preveč ^oli k ^rco. zdo bode ii bilko bolj polî^i ipíorfilve, VćoJih pomogo. « te nogrodile vmi. morda t káii^im kotom gorderobe, ki u go ze dol^o žclile. fri tem te ne ozirojle na polcebe dn^v^iK (Oj vet im skrbile le zsife* tedaj je Čot. dete zorele imeli rodi
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23.10.
I<er bosie d^ro roipolcieni in vedri, le bodo bdi drugi dobro Will v voli dnjibi. Če botle orgomziroli kc^irto zetovo, ob pa «lie nanjo le povobljerti. bosle viekokor bletleli. Pelr^er bo tpel ndte ijubotgmen. o mu bode znali odgovorili na vis zopmo spralanjo. No delowiem mctKj wr dela sicer ne bo zmanjkalo, o go botle kor 2 lahkolo opro^joli. so; te 90 bo;le lolili i prove tlroii. Rnorvgio slartje bc tolidno in r^R več.
ŠKORPIJON OD 24.10 D0 22.il
ljudje bodo spotlovdi vat mocon znocq, vam po bo lo silno ugo* jalo Do hi vsem pokozd^, kèû nezmolljivi \n gertiolni tle, ne ^«tfe pri tvojih dolo(ilvali odHopili nili zo ped. po teprov bosle nordo t lem naredili več tkode kakor kontfi. Oenor • nikar loko noćno ne zohskojle posu. tO| vam te ne ye kako slaic. Živijwje J? králko, zalo 9a je Irebo živeli, fn pri lem prislulmili ludi dru-grm. Pariner SI bo zdel večiivljenjo vvat.
STRELEC OD 23.11 DO,22.12.
ido botle nemim], leleli ti botie vei svobode, kol ti jo Irenvino vzomcie. kar ti iz različnih rozlogov nili ne upale. Prilegel bi se vom vtoj nekojdnevni dopvti. Ce je le mogo(e, ti ^voičik o sfrojkih po rojene rozmiljajle. toj imak dovolj d^ rorjo. da ie vedno loli^ dobro potkrbile zo tvoje zdrovje. Preden botle v notlednjih dndi ocilols porlnerju. do je bloden, se vproiojie ki^ slenQre{i[i zolo. da nebi bil. ^le polem tproiujle. titer bodilero^eliho.
KOZOROC OD 23.12. DO 20.1
Provila potlavljole čitlo po tvoie in te pri lem ne ozirde no lo. koj (ulijo drij^i. Nili opozile rte. kako se moroto vsi okoli vos tlol-ro prilogojdi vatim muhom. In ce kdo od njm m priprovljen sb* nli Idw. kol tiželile, ževiholenot inkijide muio.Oolgo vot ne Kcdo wč preriatah. zalo te roje malce vzemde v roke. 8otie po vipeini potlovno. tcy se bo voto denomica v notiednjih mese<ih precej okrepilo. ludi pc zoslugi vole frme irt poguma pri poJowih Ivegorjih.
VODNAR OD 211 DO 19.2.
['rzile obljube> ki sle jih doli tvojim todelovcem. V nosprolnem primeru t) boile nakopoli več problemov kol ugodnotl(. ljubezen: ^sluiiçle, kaj vom hoče pcveddi porlner irt 90 mkor venomer ne frepnčujele v t«j prav. Pomembrgiekol do te tlrinjole je. da te rovodile dr\jg dnjgego razumeli m spoilovali. ^ ob voti noravi re ho IqH(o, o <e da Nobeno ipr^nembo ni lahko, c Idtrof k vonret splača poirudil].
RIBI OD 20, 2. DO 20.3.
(e botle delo, ki bi go lol^o oprovili ie donet, prdogob nojulri. te vom bo hiiro motćevolo. Ko te go bo nobrolo preveč, botle rl^ nimi m (zćrponk zdo vom deio ne bc slo nK ku dobro od nk.
tle prićeii prejtnji leden, se be reiib hjfreje, kol tle prič^o-^di. Vte ne bo láo kol ti želile, te vedno po k dovolj kmalu, do Kctle zodovoljni Notli botle nov konjiček, vkderem bssle lahko pokozoli vso SVOJO udrarjolnotl. ki vam je res ne manjka Porlner bo pozoren m pnJ^ len. zalo botle trečni "udi. če botle le v dvoje.

Grđdu Vrbovůc bodo dati pravo in pristno vsebino
Grad Vrbovec v Nazarjah
Slovenski muzej lesarstva in gozdarstva
v nsixhrjilh so po.sj>emli iiH|x>re pri u sIh navijanj u mu/eja lesar-Ktva in ^o/tlarslv», tii kar je občinski svel že sprejel u.stre/ne skie* pť. Pririno i>»pisuj«jo Ichnično dedíi^éíno, veliko ^nidiv» s» («idi /.br^tU, 6isiivmi pd s» pn>jeM2i /.iislikvili UiktK <l» IxhIo mu/«j mlpiii .sredi prihodnjega lef<i. Nalo^.ha 1>c> vrvdnu okoli 55 milijonov lulurjev, kijih bodo prispevali na/arska oličina, d^/a^a in (»línova podjetju. Slednja .so /.amisvl t ve^eljvrti podprla, Mij bodo pras pri* hiidnje leto sMvili HKMeinico lesne induslrij« v Nazsirjah« pa liidí sicer je že skntjni C21S. da	in obranijo n e přece rt Ij ivo
dedKčrnii lesarstva m }io/.darst\u.
V Sloveniji jc sitxír okrog 100 muzťjcv. 56 jih je vćlanjcnih v skupnost slovenskih mu/ťjev, /clo redki pa síí mu/cji, ki ohranjajo lehniOno dediSiino. /aio so v ohćini Nai^arjc brc2 omahovanjii odloCiii /a asuinovitcv niu/eja. ki bo edini v Sloveniji ohranil na lem področju zelo bogalo i/roCilo in dcdiSiino lesarstva irj go/dar-siva. ki v vsoj zgodovini opredeljuje delo in življenje lukajj^njih prebivalcev.
/a usianoviltív mu/cja st^ v Na/jirjHh imenovali delovni sveu ki operativno vodi delo. m strokovni svet. ki pri ustanavljanju pomaga po strokovni plaii. v oha pn so zajeli preiistavnike lesarstva, gozdarstva, celjskega muzeja novejše zgodovine ir druge sodciavee. muzej pa bo organizinin kol javni zavod. Imenoval se bo Mu/ej Vrbovec. s\'oj prostor pa bo naSei v gradu Vrbtwcc. na prostoru navcarske lesne inJu.sirije in v pristnem naravnem okolju. Ob stalni razstavi v gradu ho tudi pro.stor z občasne razstave in prirediive, veiiji raz.stavni primerki bodo na proslem med (îlinovimi podjelji, kjer bodo postavili tudi prika/ delilnega postopka mizarja in munjSo resiavrutnrsko dcluvnico. gozdoiji pu bodo v blii^ini gradu pt\skrbeli za gozdno ućno pol. na kateri bodo prikazali ludi prika/ življenja go/darjcv.
Do knnea marca naj bi bi) izdelan projekt muzejske postavitve, do konca aprila projekt arhitekturne postavitve, do oktobra pa še projekt ureditve lohniOnih in upravnih prosiorov, odprli pa ga Iwdo sepiembra ob prazniku občine Nazarje. ( )beinski svet seveda mora sprejeti usianovitveni akt in imemwati vrSilca dol^nasti direktorja mu7«ija, bodočo organiziranost pa so tudi /ti opredelili.
mjp
V nedeljo zbor krajanov
^untilj • Tudi v KS Šentilj so »e «»dhiCilL da r. dvlom v kraju se/* nanijn vse krajane, lu jih to /^nim». Rji/i>irjeno&ejn sveta. kf>( se pri njih uradno inicniiju /lK)r krajanto'. bodo pripravili lo nedeljo oh 9. uri.
V dvcjrani doma krajevne skupnosti hodo tokrat spregovorili o delu v minulem letu, ko botSo ptxlaliuidi finančno piwcilo. V nadaljevanju bodo sprejemali plan dela za leto SïXKi. tna glavnih točk pa bo odločanju o km, ali naj razpišejo referendum ^a samoprispevek al i ne. ZiUo v nedeljo vabijo krajane, úw se pridružijo predstavnikom krajevne >^upnoiii in MO Velenje v kar največjem številu. | bš
Pust MozirskI
Nekaj privlačnih novosti
l^lo.snji pustni dntvi so na ^idc/ se dakè. v resnici pa lik pred vrniti. P(»spbej 7.n tisti!, ki pustnih prireditev ne prepuščajo naključju In jih )£ mnoti^i desetletja pripnivljajn / vvMko vnemu. i/:>'fmostj in doniÎM'lnosti. Med c^je i^otuvo s<Hlijii člani dru.^tva Pust Mo/in>kU ki sv^^jcua poshin-.srvn /adnja luta ne i/|)olnjujej<) lu v j)us(Riini č»su, :iiu|>ak s svojo dejavnostjo preko cvlv}*a Ivla uveljavljajo Mozirje doma in v Kvropi. V i^vrop» skeni merilu zato. ker so bih lani sprtjcli v evropske» zdroÁ^njv karnevalskih mest in se pri ie posolwj izkkvstli.
Zelo bogato lansko dejavnost so pred nedavnim ocenili n:i al>čnem zboru, sprejeli leioSnji program, nov predsednik druitva pa je poslal Franjo Bartiîlac. Seveda síi natančno opredelili priprave na leii^Snje pubtovanje. Te so ti v polnem teku, ob h: uveljavljenem sedemdnevnem Npt,>redu pa pripravljajo neknj privlačnih ntwosii. ki st» bile. resnici na ljubo, ludi potabne. Pripravili bodo Saljfvt> prireditev z r/bc,»n5m karnevalske kraljice in zabavno ter humoristično prireditev z naslovom "festival vesel ilî ljudi."
Iz letošnjega delovnega progriima velja omenili udeleî?bo na vi^ako-letnem srečanju slovenskih pustnih skupin na Ptuju, predstavitev na sejmu Alpe • Adria. udeleřlx'» na letnem kongresu evropskega združenja in udeležba na enem od evropskiii poletnih karnevalov, n0\'0it bo ludi izvedba poletne prtredilve "pust Sirokili ust." pripravili pa hido tudi sli-kiwno nn>m)graíijo ter z nji^ obeležili lliVletnko pisnih dokumentov o pustovanju v Mozirju.
UJP
IZ DELA GASILSKIH DRUŠTEV
PGD Salek
Zaradi sporov odstopil predsednik
L«toSryi oIkhi /.iHir članov |>ro!>tovoijne^ društvu ŠHlek je bil či^li odniz rlo^^^junju v zadnjih le(ih> ki ,|e bilo, kol Iui2e poročilo ïied^j z« bi>iesa predsednik» drti^hu Frnnc» Jošt^i. prežete» s prepiri, in lobinit^leni nied člunst^ont, ki ga izv^f» nekaj posn-nie/nikov. To je hil (udi vzrok, da Je Fntnc JošI po ^esitili Ivlih vodenja druživa na ^olK»(nem oljnem Jx»rii odstopil. Naveličal Sť Jegnvorie in mi^uprnja. Predse<inik je postaji Marjan Prislan, izvolili pa tudi novega poveljnika. Na to mesto so imenovali Fr^iriesi Simonêii:a.
"Crasilstvo je píwezano. da bi s .skupnimi moCmi zavanwali življenja in premoženje st)CIoveka- S hitrim ten^pom življenja se socialno nezadovoljstvo prenaSa tudi v gaslLske vrsto. Ne bi ?clci poudarjali, kar smo že dorekli na prejšnji!) sestankih, vendar ne morem mimo misli, da nist» v<ic pt^zliivne. V našem društvu je ptviiivno.da smo veOinoma složni pri različnih akcijah, pa i^erav. no samo peščica ljudi. Negaiivnti pa je, da prevcC ljudi stoji ob sirani. Nekaieri samo besediiijo in loliirajo, s lem pa negativno vplivajo na druge. Tu je rak rana Salcskili gasilcev." je v svojem govi^ru uvtulonia ptwedal Franc tól. ki je opozoril, da se bodo krajani njilim'ih preptrtw sc naveličali in dobili pomisleke, alt sc Se lahko zanesejo na njih.
V PGD Salek. ki ima 130 članov, so v Oasu .loitovcga predsedovanja naredili vtliko; dogradili si^ prizidek k gasilskemu domu in zamenjali stavbro pohISivo v njem. Dom so popolnoma obnovili, ludi fasado in okolico doma. Lansko leto pa si bodo zapomnili predvsem po lem, da so dobili novo avtocisterno MAN IQ/2.\ ki jim jo je pomapala kupili MO Velenje. Uspeáno so izvedli ludi dva veCja tekmovanja: .^2. mednarodno tekmovanje za pokal Šaleške doline in 2. Veteransko tekmovanje za memorial Ralia GorSka.
V	lanskem lelu.^o na nalečjijti /-a najlepši gasilski dom vSkweniji zascilli prvo mesto, kar si SaleSki gasilci lahko Jlcjejo v ćasJ. Letos pa hodo p<^kušali obnovili stavbno pť)hišlv<) v domu. pripravljali pa se hodo ludi na .številna tekmovanja.
m»š
PGD Lokovica
Ponosni na opravljeno delo
"Preteklo let<» je hilo zii nasedrusho mirneje* od prejbiijeua. A, klub temu je zmotno razmislju^je, da se v društvu ni nič dodajalo. Naspnitno. Člani smo p<»nosni na opraNljeno delo/ je med drugim v svojem p4»roČilu o dvlu PCrD Lokovica v lotu I^HK) na rednem obenem zboru v dvorani lokoviskejia doma krajanov piiudaril rye^ov predsednik Cmil .luvan. Med najpomembnejše pridtîbilve dni^lva je uviMil nakup novega avtomobila za prevoz moš^iva in priključitev gasiLskc^ja doma na topíovtxlno omrežje. 7. ob^no SoSlanj si^ se dogovorili, tla bcxlo gasild svoj dolg 50011 nemških mark /a priključek plaCali tako. da bodo Člani društva razlii^ill kamione materiala za izgradnjo omrežja. Svojo obveznost 50 v celoli izpolnili. Pri naštevanju opravljenega dela je.Iuvan omenil Še srečanje s pc^braleniin gasilskim dru.^ivom Ribno pri Bledu. p<ihod na Smrekovec, zgledno sodelovanje s î^ii^lanjsko lemioelekiramo ter pohvalil delu desetin.
V	nadaljevanju je Andrej .îuric, poveljnik druistva. našlel uvr>îii-ve, ki so ji?i d<^egJc dosctine draštvn na najrazličnejših tekmovanjih. Med drugim je izrazil zadovoljstvo nad pripravljenostjo mladih pri urjenju. Precejšnjo mero osve.^ćeno.sii na področju pt>?ame varnosti med krajani pa naj bi, pii njegovem prepričanju, dokazovalo tudi to. da lani i^a svojem območju niso zabeležili nobenega pt^^ara.
V	letošnjem delovjiem programu so največ ptizomosi namenili usposabljanju in izobrai'c vanj u članov, urjenju deseiin za tekmovanja. nakupu p^nrcbne opremo terdrui^abništvu.	■ tp
RABLJENA ^^^

VOZILA ^^^ NA ZALOGI:
•rp
LfniK
zm
Su2Ukl Swift 1,3 6L 1993	700.000SIT
Su2tjkiBâieno1,36L 3D 1996	1.2dO.OOOSlT
Lasa Samara 13DQ S 1996	630.000SIT
Yugo 55 Koral 1966	100.000 SIT
R3tRftmû65 1985	lOO.OOOSlT
MercedBsBenzCiao_1999_^.400.0^» SIT_
Mmeí^k^BíM^

o
12 KAS fAS
VRTIUAK
17. februarja 2000
-Marjana Koren, dobitnica piaicetc sindikata SKEI, se je na slovesnosti ob 10. obletnici v imenu dobitnikov zahvalila za priznanje. Potem ko je bilo že vsega konec, pa: "Joj, kaj sem pozabila... Pa, saj ne moreš imeti vsega v glavi!"
-Mag. Marjan Hudej, predsednik atletskega kluba in član uprave nogometnega kluba: "Jaz pa, Im se česa ne spomnim, pa vem, kar takole nared im ... Potem pa malo počakam ..."
Direktor VTV. Rajko Djordjevič: "Ce se pa jaz česa ne spomnim, pa enostavno pokličem."
FRK/KHJE^^'^.^ein
Nič kaj domače
Skci JO proslavo dcscllclnicc delovanja pripravil v Vclunju. V Cîorcnjcvcm holdu Puka. Pa pravijo, da sc prvi mož Cio-rcnja kol predsednik dcloda-jalccv med sindikalisti ni počutil čislo prav domaic.
(Samo)zaljubljenost
Dan zaljubljencev še dolgo ne ho driiavni praznik. Saj so politiki v glavnem zaljubljeni le sami vase.
Voda ima ceno
Krajani Vinske (îore bodo kmalu spo/nali. kako visoko ceno ima pilna voda; ko bodo st>l'inancirali gradnjo vodovoda. Seveda je voda Se bt>lj dragocena, čc je ni.
Kultura in prosveta
Le kdo pravi, da mladi ne za-iiajajo radi v kulturni dom. V pcieksoga dodobra napolnili. Na informativnih dneviii za srednje 5<ile.
V pričakovanju
Nekateri v Velenju že komaj 6ikajo, da bo golovo "velenjski" zid. Dobili bodo spet novo povrSino za grafite. Morda bodo kakšnega dodati Sc laki, ki sc s tem sicer ne ukvarjajo, jih pa ta zid močno bode v oči.
Novo, novo...
Načrtujemo in dobivamo nove in nove šolske programe. Programov dovolj, le olrok bo kmalu premalo.
Abraliamovci
Na Vinski Gori hodo konec meseca spel pripravili srečanje Abrahamovcev. Nekateri pričakujejo tudi udeležbo predstavnikov (Jorenja, ki tudi lelos slavi 50-Ielnico.
Koalicije
Po Koaliciji Slovenija smo div bili 5e Koalicijo za boljSo Slovenijo. Nas čaka še koalicija Slovenija nad vse!?
Zakaj tako?
Za Vcicnjčuni in za vse o.slalc obiskovalce je s|irclu)d okoli Velenjskega jc/cra velik u/ilek in sproslilev, Pozimi in ptileli. ob vsakem času in ob koncu Icdn« .šc ptwchcj. Vse sfirchajalce pa zelo moti sredi poli postavljena "rampa /x\ rolkanjc," kol tej napra\ i pač pravijo mladi, ki sc veselo spii.ščajo z ene na drugo slran. Icpi> in prav, vendar Cc hočejo sprchajaki mimo. morajo po travi aii po grobem nasipu oh jezeru, še najvci teřav pa imajo mamice / otroškimi vozički. Zato bi se odgovorni mi)rali zamislili in "napravt)" prestavili na bolj primerno incsio.
■ Ď.m.
REZANJE $0$TANJA
zmià
Slovenski kulturni praznik še odmeva, čeprav s(in)o se ga nekateri že naveUčaU. Konoentracya umetniških dogodkov je za sladokusce medvedja usluga. Februaija je nemogoče »ob-letati" vse, kar zvedave^ človeka zanima, potem pa pride suša preostalih enajstih mesecev. To se pri nas ponavSja že desetletja, Se 12 one države tn če ne bi Světlana Makarovlč s svojo načelno držo letos začinila praznovanja z govorom: »Gospod predsednik...«, potl^ bi imeli še eno duliamomo mrcvarjenje Prešernove dediščine, ki »Slovenceljnem« upogiba kolena pred Evropo, ki je za premnoge najvišji ideal potrošniške post-industrijske praznine. Světlana in mogoče še Prešern'-roU na Valu 202 sta svetli i^emi v naši samozadostni »hoj-ladrijadrom« kultiirl. Světláni in njej podobnim pa ni treba iskati poti v Evropo, saj so ti in takšni »fpajgajsti« že zdavnaj ugnezdeni v njenem jedru. Upajmo, da bo »mašinerija« prešer-novskega praznovanja prihodnje leto stisnila zobe in Světlano, kyub zavračanju nagrade v celoti, povabila za slavnostno govornico, da bodo vsi slišali tisto, kar je bilo letos med vrsticami že povedano.
Kuteurm prazmk je tudi v Šoštanju pustu nekaj sledi m žarkov upanja, da se bo mesto rešilo iz časovnega stroja, ki po zaslugi frustriranih staroselcev nenehno sili nazaj. Letos so že 8 plakata za kulturne prireditve sijale vesele barve. Tako je bil zamenjan lanski plakat, ki nas je v meglici patine, preko lesenega mosta izginulega Šoštanja vabil nazaj v sv^o preteklost. Koncert pihalnega orkestra Zarja, promocija diplomske naloge Melite Ločnikar, praznični koncert skupine STOP v kulturnem domu in pre^dna razstava Likovnega sveta ctook pa so šoštanjske prireditve, ki so še zgostile bogato februarsko kulturniško ponudbo v celotni Šaleški doUm.
Na sam praznik nas je v kulturnem domu pričakal oder napolnjen s tolkali vseh vrst, ki Jim vsem niti ne poznam imena. V desnem kotu Je bila postavljena improvizirana »dnevna soba« z nepogrešljivim televizorjem. Nad 15J0 se Je razpenjalo
belo prosojno platno, na katero so se iz ozadja projicirale slike, napisi, animacije in video-posnetki. Scena je delovala vzpodbudno, nastop skupine STOP (Slovenski tolkalskl projekt), pa Je pričakovanja ne le izpolnil, ampak močno presegel. Še tolkalisti očitno niso pričakovali tako navdušen aplavz na koncu, saj niso (še nimajo) imeli pripravljenega dodatka, ki si gaje publika zelo želela.
Koncert Je tipičen in dober primer celovitega »performansa«. V lyem ne vidimo in slišimo samo igranja po raznih tolkalih, ampak se v funkciji »pojasiyevanja« ^asbe prepletajo video posnetki skupine na vaji, računalniške animacije, posneti zvočni efekti, pestra mlzanscena, odlomki risank in še kaj. Vse to je zlepljeno v učinkovito celoto, katere rdeča nit je zvočna kulisa srčnega utrij»., kar je bilo vsem prisotnim »nemo« sporočilo, daje ritem/utrip temelj vsemu živemu in tako tudi glasbi. Še več; STOP je dokazal, daje samo ritemAitrip že glasba sama! Poslušalca-gledalca v koncert uvedejo posnetki dtyjih živali v prostranstvu neokrnjene narave. Sporočilo je nedvoumno. Ritem/utrip je sestavni del življenja od vsega njegovega začetka. Ni si ga izmislil človek, ampak je njegov večni spremljevalec, ne da bi se ljudje tega zavedali. Je pa to seveda naravno, saj Je ritem/utrip materinega srca prva glasba, ki Jo sliši otrok še v maternici, ko leži pod tem bobnom življenja. Nezavedno utripanje/bilge življeiya uravnano z vsakodnevnimi ritmi in zvoki. Je v skladbi »glasba dnevne sobe« postalo popolnoma zavedno. Če bi Slovek bana.lizlral In po koncertu znancu razlagala, daje na nJemu »ed'n po notah špilal na kufer«, je to vsekakor premalo za razumevanje »dodatka«, ko sta »glasbo dnevne sobe« STOPovcev spontano dopolnila dva otroka obiskovalcev. Prvi, ki Je prilezel po stopnicah čisto do igralcevA^olkallstov, daje od blizu videl, kaj se v »dnevni sobi« pravzaprav dogaja in dru^, kije vekal nekje v mraku avditorija.
Naj mi bo za zaključek podoživljanja koncerta dovoljeno malo patetike. Iz preteklosti si za zgled ne jemljimo minulega nenadomestljivega blišča, ampak iščimo ritem/utrip v so-zvo^u z bivanjskim okoljem sedanjosti, ki spremlja blva-nje/buye od vsega njegovega začetka. Bitje je bivarye.
■ Perorez
ACi
Mariborska 202, 3000 Celje, Tel.: 063/425-50-10
novi letniki
po starih cenah -
to je
Racionalist
odločitev
1500 cm -f- alrbag + klima + srevo + centralno zakl. + dl. pomik stekel + naloipnl pogoji pri acl avtu* = 1.749.000 SIT
* nakupni pogoji: l^editi že z osebno izkaznico, na položnice, brez porokov...
/uro_
MOTOR

RATIO
Racionalna odločitev —'
Kmalu za vas tudi v Velenju!
14 KAK fAS
TV SPORED
17. februarja 2000
ČETRTEK, 17. februarja
PETEK, 18. februarja
SOBOTA, 19. februarja
NEDEUA, 20. februarja
PONEDELJEK, 21. februarja
TOREK, 22. februarja
SREDA, 23. februarja
SLOVENIJA 1
08.55	Mostovi
0925	Kollćek-pisanadelavnl' ca
09,35	fed klobukom
10	25	Zgodbe Iz školjke
11	00	Vodnik v svei ndravô.3/10 11.50	Vino rrvoje debele
1230	Zgodovinski parki in vr»
tow Slovenije
13.00	Poročila, vreme, šport
1-1.00	Inlerviu
H 50	Zoom
1630	Slovenci po svetu
17.00	Tedi. oddaja 2a mularijo
17	35	Slike C Sećudna 16.00	Obzornik, vrem&.^port 1810	DetovlÊku,7/7 18.40	LMje Evrope
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik
19.55	Sport
SO.ÍX)	Tsdnik
21 00	Homo lurislicus
21 20	Osmi dan
2210	Odm«vi, vieme, šporl
23.00	/na/2nanl oder
23.30	Ozrisevgnevu, SNGďra-ma Ljubljana
SLOVENIJA 2
10.00 SlrejdZ|âsnegâ,9/13 11 t5 Nič svetega. 5/20 12.00 OP v rokometu (M). Celje pivovarna LaškoPrule G7, posnetek
14	30 Svetporočd
15	30 Seg v svobocto, amer
ang. (ilm 1720 Are;SPvalp smučanju. VSL(Ž), 1 vožnja, prenos
18	30 PoSloveni(i 19.05 Simpsonovi. 19.30 Vitleoring
20.10 l|Ubljana; evrop liga v košdrl<i (M), Union (ïimpii9*Cfvena 2ve2da. preno»
22.00 SPvalp.smuć.VSLiŽ),
2. vožnja posnetek 2240 Poseben pogléd 01.00 40. |â22 festival LMana
06.00	Dobro luCro. Slovenija
09.00	Top shop
09.30	Div)i angel. nan.
10	30	2a tvojo ljubezen, nan.
11	25	Moč ljubezni, nad. 12.^	Udan:i prav^. nan 13.50	Ihagnoza; umor, nan M.45	Pasfí pc^icist. nan. 15.15	E^užina za umret, nan 15.45	Moške sknvnosti, nan 16.15	Qvji angel, nan 1715	Za IvojQ ljubezen, nan
18.10	1.2.3-kdo dobi'?
1815	Močljubezn, nan
1915	24 ur
20.00	Policijska âfâdemija 4.
am. film
2135	Ko živali napadejo 2, dok
oddaja
22.30	Dragi John. nan
23.00	Filz, nan
0000	M.A.SH..nan. 00.30	Oybill. nan.
01	00	24 ur. ponovitev

kanali
2T 4e
62
9.00 NAJ SPOT DNEVA 9.0S NAJ SROXgl. oddaja Goslie: MARINA TOMAŠEViCinBIG FOOT MAMA 10.35 VABIMO K OaEDU 10.40 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICi 19.05 OTROèKl PROGRAM
ZNAMENJE ŠTIRIH; 2. del 1925 TVIZLO&A 19.30 œVESTILA 19.S5 OGiJ^SI 20.00 KLEPET NA KVADRAT Gosi PAVLE JAKOPIČ 21.C0 'VALENTINOV* KONCERT 22.30 MOTOR SPORT MUNDl-
AL, 13. oddaja 23.00 REGIONALNE NOVICE 23.05 TV IZLOŽBA 2310 NAJ SPOT DNEVA 23 15 VIDEOSTRANi
SLOVENUA 1
09.30 Ockiřqa za olfoke 10.00 Slike iz Sećuana 1010 Tedi< oddaia za mulanjo 10 45 DetovlekL.7/7 11.15 Ljudje Evrop« 11.25 Alpe Oonava-Jadran Î1.55 Spomirv na prvo
ljubezen. 112 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 /ne/znani oder U 10 Potepanja 15.10 Po domače
16	30 Mostovi 1700 Rdeéigrafn
17	35 Miškolin
18.00 Obzorn^. vreme, špori 1810 Resrečna resničnost 18.40 Do$e»<j 1910 Bisanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Peite 21.35 TV poper 22.00 Dobro je vedeli: olimpijski kotiček
2210 Odmevi, vreme, áporl 23,00 F^nočrvklub 0010 Resmčna resničnost 00.40 Dosežki
SLOVENIJA 2
10.00 Vo}a^dopu9, franc lilm
13.00 Muzika, koncert 1-145 Dvojnica, amer, film 16.15 Evropska liga v košarki (M}, Gibona Pivovarna Laško 1730 Po Sloveniji 16.05 Skritapodročjaznanosti, 5/15
1900 Parada pl^ 19.30 Videoring 20.05 Bramvkrell, 3/10 21,00 Gr^ce na udaru, 7/25 21.20 Hamsun, koprodukcijski tlim
23.55 umori. 14/22 00,40 Umori slopnje, 15/18 01.20 NoćzDickom. nan.
0600	Dobro lUtn:, Sk)V6ni|a
09	00	Top shop 09.30	Drvj[ angel, nan
10	30	Za tvojo ljubezen, nan
11	25	Moč Ijubezm.nad. 12.20	Pop'n'roll
13.50	Diagnoza, umor. nan
14.45	Pasjipoircíst, nan.
1515	Družina za umret, nan.
15.45	Skorai popolni par, nan.
1615	Divji angel. nan.
171S	Za tvojo ljubezen, nan
1810	1,2,3-kdodobi?
1315	Moč ijubezm. nad
19 15	24 ur
20.00	Peklenski val. amer film
2115	Odpadnik, nan.
23.15	Dosjeji X. nan.
0015	Popolni spomin, nan.
01.15	24 ur. ponovilev

k4inail| 87
«e
BS
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTO lOOS VABIMOKOGLEDU 10.10 KLEPET NA KVADRAT Gost: PAVLE JAKOPIČ 11.10 MOTOR SPORT MUNDI-
AL. 13. oddaja 11,40 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 16.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 1905 OTROŠKI PROORAM* -OBISK ŽIVALSKEGA VRTAVUUBLJANI 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19Í5 OGUSI/VABIMOK
OGLEDU 20.00 FILMI NA VTV
SAVATE, am. lilm 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO
JUTTÍO 22.25 TViaOŽBA
22	30 NAJ SPOT DNEVA
23	35 VIDE08TONI
SLOVENIJA 1
07 55 Zgodbeizškol|ke 08.30 Radovedni Tače k 0845 Spretiodi v naravo 09.05 Pod klobukom 09 55 Feniks m preproga, an t. 11.30 Lassie.nan. 1150 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Homotunsticus 13.35 TV poper 14.00 Pelka
15.20 Mlada srca d.0.0.. am I.
1655	Mozartova druščina. 7/26 17.20 Can začimb. 16/20 1800 Obzornik, vreme.šport 16.10 NavrtJ 18.35 Ozare
18.40 SpelnapotisSimonom
Oríngom, 2/8 19.05 Risanka
19	30 TV dnevnik, vreme, ^fl 19.55 Utrip
20	16 Oiion
21.40 Skrlvfiosrt, l'a 22.20 Poročila, vreme, šport
22.50	Nenavadna druščina. 7/13 23.15 Hrošči. 3/20 00.00 Svetniki in grešniki, am f.
SLOVENIJA 2
09.10 Nevarnizaliv 10.05 SPvatp.smuč.VSLiM),
1. vožnja, prenos 11 20 SPvalp smuč smuk (Ž}, 1 vožnia, prenos 1230 Košarka NBA action 13.05 SPvalp.$muč..VSL (M). 1 vožnja, prenos 14.20 SPvsmuč smuk (Ž),2.
vožnja, prenos 17.45 SPvsmuč potelih. posn 19.15 SP vsankanju na naravnih progah, reportaža 19.30 Vkleonng 20.05 Zaupnosti neznancu.
franc.ňlm 2135 Nič svetega. 5/?0 22 20 Svemik,6/43 23.10 Sc^otnanoč 0110 Srečanje s tujcem, 1/13
07 OO	SrečnaNess, ns. ser^a
07 30	Kasper. hs. serija
0800	Guliverjevapotovanja, ris.
08.30	Zvennice, hs. serqa
09.00	HroŠčebcH-gi. nan
09.30	Pri Addamsovih. nan.
10.00	Kaliíormjske sanje, nan.
10.30	Mlajši bratec, nan.
1100	Navihanka. nan
1130	Knjiga o džungli, nan.
12.00	Mladačarovnk:a,nan.
12.20	Modna popotovanja, pon.
12.50	Ko) v lilmu, amer film
14.40	Poroka. 2/4
15 30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'roll, glasb, oddaia
17.30	Herkul, nsi
18.20	Xena, nan
19.15	24 ur
20.00	I.Û . amer, film
21.45	Ko jagenčki obrTKiJknep.
amer lilm
?34S	Erotične lantazije.erot ser
00.45	24 ur, ponovitev

kAMAli ST
63
09.00 NA.I SPOT DNEVA 09.05 MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 VABIMOKOGLEDU 10.10 FILMI NA VTV
SAVATE, ameriški lilm 1140 VIDEOSTRANI 1855 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM CESARJEVA NOVA OBLAČILA; otroška igra 19.35 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 19.55 OGLASI/VABIMO K
OGLEDU 20.00 871.VTVMAGAZtN 20.20 NAJ VIŽA STOLETJA. 1. del finalne prireditve posnetek iz dvonine Golovec Celje 22 00 ZVONE ŠERUGA-DRU-GAČNE ZVEZDE z motorjem prek Afrike 6. oddaja PUŠČAVSKI PASTIRJI 22.30 a71.VTVMAGA2IN,pon. 22 35 TVÍZLOŽBA 22.40 NA.I SPOT DNEVA 22.45 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 1
03.00	Risanka
Oa.lO	Čarovnik iz Oza. 12/18
08.35	Fračji dol. 19/23
09.00	Babar. 36/65
09 25	Telerime
09.30	Dobri duh iz Avstralije
09.55	Ozare
10.00	19. tek pitiatn^ti orkestrov
1030	List m cvet
11.00	Neverjetna popotovanja
11.30	Obzorja duha
12.00	Ljudje m zem^a
13.00	P^ročSa, vreme, špon
13 40	Pomagajmo Si
1410	Carizačimb, IB'20
14.40	Orion
16.05	Prvi in drugi
16.30	Po domače
18.00	Obzornik, vreme, Spori
1810	Slovenski magazin
1840	Zgod parki in vrtovi Skiv
1910	Žrebanje lota
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoofň
2130	Žlč^tni pdeikl komedijant, gospod Zlatko Šugman
22	30	F^ila. vreme, i^jort 22.SÛ	Les sylphides, balel
23	05	VečerzMarleneC^etncli 00.00	ÏQod. parki in vrtovi Slov 002S	Sk>venski magazin
SLOVENIJA 2
08.20 Tretje oko, 10/10 0920 SPvslp SÏÏ1UÇ SLÍŽ). 1.VCŽ 1010 SPvalp smuč SLiM), 1 vol 11 20 Pn pravljeni, oddaja o
skivenski voiski l?œ SPvaiMfflue 5L(?).2 vol 13(Ë SPvatp.smuć SL(Mk2 vol M 15 Nevarni Záliv 1505 PDpolnaiu|ca.2;24 15.30 SPvbiallonu lOkmza-sledovalno (Ž): 12.5 km zasledovalno (M) 16.30 SPvsmuč.po]etiti,posn. 17.30 SP v sankaniu na naravnih pR>g^, reportaža 17 45 Evropska liga v rokometu (2).Knm NeulTo Roberts: Motor Zaporožje. prenos 19.30 Videoring 20.05 Hladna vojna, V2 20.65 Raymonda imajo vsi radi 21 15 Cikcak 2150 Šport v nedeljo 22.50 Divie živlfer^e. nem. lilm
07.00	Srečna Ness. ris. senja
07.30	Ka^er, ris. serija
D8DG	Gulrverjeva popotovania, ns
08.30	Zverinice, ris. senja
09.00	Hroščebor^. nan.
09 30	PnAdamsovih,nan.
10.00	Kalitomijske sanje, nan
10.30	Mlajšr bratec, nan
11.00	Navif^nka, nan.
11.30	Herkul.nan.
12 30	Xena, nan.
13.30	Eldorado, amer (ilm
15.30	Mala Danijela, nan.
16.30	Otroci ne lažejo, nan
17.00	Sam z dojenčkom, nan
17.30	Modna popotovanja
19.00	Pod sre^o zvezdo 19 15 24 ur
20.00	Ko moM ljubi žensko, am f
2210	Športna scena
2310	Vesla, lilm
01 00	24 ur, ponovitev

kanali
ar
sa
09.00	MISMAS.pon.
10 00	IZ PO« OOD. DOBRO JUTRO
10.60	870. VTV MAGAZIN
11.10	ŠPORTNI TOREK
1130	ŠPOflT«GOSTt;RŠKAROŠ
11!>S	IZSH OQD.DO^OJUTRO
12.45	OGLASI
12.50	871. VTV MAGAZIN, pon
1310	fiiJVlŽA STOLETJA. 1 dêJ
14 50	IZPET(fflD.[)08fl0JUTR0
15.40	MINISTRSKI STOL:
Gost v studiu ANTON ROP
1S.40	TVIZIDŽBA
16.45	VIDEOSTRANI
17.00	SAVATE, pon. am.filma
18.30	NA.I SPOT gl oddaja
Gostje-BIG FÛ0TMAMA
20.00	KLEPFT NA KVADRAT Gosi. PAVLE JAKOPIČ
20.45	TV IZLOŽBA
20.60	VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 1
09.00	Risanka
0910	Miškolin
0915	Rdeči gmhl
09.50	Resnična resničr)ost
10.20	DoselW
10.40	Návrtu
1105	Spet na poti s Simonom
Dringom, 2/8
1130	Osmi dan
1200	Ulrip
12 15	Zrcalotedna
1230	Prviindrugi
13,00	Poročila, vreme, šporJ
13.15	Fenks m preproga, ang f.
14	45	Pomagajmo SI
15	15	Polnočni klub 1630	Dober dan. Koroška 17.00	Radovedni Tdč^ 1715	Kotiček - pisana ^Havrticd 17 25	Dobrt duh IZ Avstralije 18.00	Obzornik, vreme, špoft 1810	Recept za zdravo življenje 19,00	Risanka
1910	2rebanje3x3plus6
19 30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Klinika pod palmami
2100	Gore in ljudje
2210	Odmevi, vreme, šport
23.00	Gospodarska panorama
00.05	Recept za zdravo življenje
SLOVENUA 2
10.00	Bramweíl, 3/10
1050	Sobotna noč
1250	Skritapodročjaznanosti
13.45	Hladna voina. 1/2
16	30	Cikcak
16.00	Pripravljeni, oddaja o
slovenstu vojski
16.30	Veliki skladatelji, 8/8
17.30	PoStoveniji
18.05	Snežna reka. 33/52
19.00	Lingo, tv igrica
1930	Videorfng
20,05	Jasno in glasno
2100	Studio city
2300	Brane Rončel izza odi3
0025	Dvojnica, amer film
09.30 Drvji angel. nan. 1D30 Zatvojoliubezen.nan. 11.25 Moč ljubezni, nan. 1220 Športnascena Î350 Diagnoza: umor. nan
14	45 Pasji policist, nan 1515 Družina za umrel nan.
15	45 Skoraj popolnr par, nan 1615 Divji angel. nan. 1716 Za tvojo ljubezen, nan. 18.10 1.2.3-kdodobf?
1815 Moč ljubezni, nan 19.15 24 ur
2000 Kaleidoskop.amer tlim 21.40 Ladja zadubljenih, r^n 22.30 DragiJohn, nan 2300 Na jugl, nan 00.00 MA.SH,.nan. 0030 CybiQ, n;)n Ol.OO 24 ur. ponovitev

Umnmll »T
92
09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUÏÏ^Ojnforma-livno - razvedrena oddaja 10,05 871 VTV MAGAZIN 1Ù25 VABIMOKOGLEDU 10.30 NAJ VIŽA STOLETJA. 1.
del finalne prireditve 12i0 ZVONE ŠERUGA. mu-GACNE ZVEZDE, pc^ 2 motorjem prek Afnke 6. oddala. PUŠČAVSKI 1250 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PftOGlítóí
OUVER TWIST, l.dd ris. I. 19.25 TViai)Ž8A 19.30 OBVESTILA 1955 OGLASI 20.00 ODPRTA TEMA.
KOALICIJA SUDVENUA Gostavstudiu: MARJAN PODOBNIK, predsednik SLS. dr FRANC ZAGOilEN. predsednik Glavnega odbora SLS 21.15 REGIONALNE NOVICE 2120 KOŠARKA, posnetek tekme; ZAGORJE: PlVC^ VARNA LAŠKO 2240 IZ ODDAJE OOBRÛJLITRO 23.30 TV IZLOŽBA 2335 NAJ SPOT DNEVA 23.40 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 1
09.00 Mostovi 0940 Radovedni Taček 10.00 Dobri duh iz Avstralije 1025 Recept za zdravo řiv^enje 1115 Znamenil umetmki 1210 Klinika pod palmami 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Alica, evropski kultumj
magazin 14.35 Gore m ljudje 15.25 Gospodarsl^ panorama 16.30 PnsIuhnimo tišini 17.00 ZIdtkoZakladko 17 15 Kako rada imam šoki 17.30 Moja tival m jaz, 7/26 18.00 Obzornik, vreme, šport 1810 8esede 1910 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Petahiš3nal8vi,10/10 20.30 Izbrana poglavja ii 20.
stoletja 20.50 Sicilija
22 10 Odmev;. vreme, šport 23.00 Spomini na prvo
ljubezen. 2/2 00.00 Besede
SLOVENIJA 2
10.00 Snežna reka. 33fi2 10.45 Videonng IliO Mtadasrcad.o.o., am. I. 12.55 SPvbiaUonu I5km(2),
prenos 15.00 živahni svet IZ zgocfl)
Richarda Scarryja.11/26 15.30 Studio city 17.30 PoStoveniji 18.05 Vetervhrbel. 19/26 19.05 Liubezen in zakon. 5/9 19.30 Videonng 20.05 Dama ne piše. ang.
dokum oddaja 20.55 Postojanka, mad2 fúm 22 15 Svat poroča 22 45 Pesem strasti, portret so-pramstke Julie Varady
09.30	Divji angel, nan
10 30	Za tvojo fjubezen. nan
1125	Moč ljubezni, nan
12.20	Ladiazafjublfenh, nan
13.50	Diagnoza; umor. nan
14	45	Pasji polcjst. nan.
15	15	Družina za umreî. nan. 15.45	Skoraj popolni par; nan. 1615	Dr^i angel, nad. 17.15	Za tvoio ljubezen, nad. 1810	1.2.3-kdodobj'>
1815	Močljubeznt, nad
1915	24 ur
2000	Nihče m brez greha. am. i.
2140	Urgenca. nan
22.30	Dragi Jotin, nan
23.D0	Najugf, nan
OO.DQ	MA.S.H.,nan.
00,30	Cyt»il, nan.
01.00	24 ur, ponovitev

kan mM 2T 46 «2
1)9 00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 ODPRTA TEMA
KOALICUA SLOVENUA Gostavstudiu. MARJAN PODOBNIK, predsednik SL5:dr FRANC ZAGOŽEN, predsednik Glavnega odbora SLS 10.20 VABIMOKOGLEDU 10.25 KOŠARKA, posnetek tekme. ZAGORJE: PIVOVARNA LAŠKO 11.45 VIDEOSTRANI 18.55 NAI SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM
OLIVER TV^IST2.del ris. t. 19.25 TViaOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 OaASI 20 0 0 872 VTVMAGAZIN 20ÍD ŠPORTNI TOREK 20.40 ŠPORTNI GOST.
Goslia KATARINA SRE-BOTNIK 21.10 IZPRODUKCUE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE
oddaja MOJ VIDEO. SEL-NIČA OB DRAVI 21.40 872. VTV MAGAZIN, pon. 22,00 ŠPORTNI TOREK.
ponovitev 22.20 TViaOŽBA 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 1
09	00 TV prodaja
09.30 Japonske pravljice. 6/13 09.50 Ztatko Zakladko
10	05 Kako rnda imam šoto 10.20 Moja žtvai in jaz. 7/26 10.35 Babar,6/6ô
11.00 Mozartovadruščina.7/2S
11	25 Besede
1215 F^ta hiša na levi, 10/10 12.40 izbrana poglavja iz 20 stoletja
13.00 ftjnDčila. vreme, šport 1340 Prisluhnimo tišini 141Q Obzorja dut)d 1440 Ljudje in zemlja 15 30 Sicilija 16,30 Mostovi 17.00 Male sive celtce. kviz 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnikvsv«lnarave,4/10 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 00 Tajni agent, a ng Nm
22	10 Odmevi, vreme, šport 23.(3 Umetnost klavirske igre 00.00 Vodnikvsvetnarave,4/13
SLOVENIJA 2
092S Velervhrtiet, 19/26 10.10 Dama ne piše.
ang. dokum. oddaja 11 00 f^stojanka, madž. lilm 12.20 Videoring 1255 SPvtwatlonu:20km(M).
prenos 16.00 TertJfisti, amer film 17.30 Sloveniji 18.05 Strela z jasnega. 10/13 1900 Sorodne duše, 7/14 19.30 Vkleoring 20.05 Šport
23	00 Cadlael.
00.30 Nogometne zgodbe. Čilski film
02.00 Grammy 2000. prenos
09.30	Divji angel. nan.
10,30	Zatvofoljubezen.nan.
11.2S	Moč ljubezni, nan.
12.20	F^ srečno zvezdo, pon
1350	Diagnoza:umor,nan
14.45	Pasji policaj, nan
15 15	Družina za umret, nan
15.45	Skoraj popolm par, nan.
16.15	Dtvji angel, nad.
1715	Za tvojo ljubezen, nan.
18,10	1.2,3-kdodoft?
18.15	MočljubeznLnan.
19.15	24 ur
20	00	BÍIZU nevarnosti, am f.
21	40	Udarci pravice, nan 22.30	DragiJohn,nan. 23 00	Na jug!, nan. 00.00	MA.S.H,nan. 00.30	Cybill. nan
01 00	24 ur, ponovitev
©

09.00 NW SPOT DNEVA 09.05 DOBRO JUTRO inlomia.
tivn>razvedrilna oddaja 1005 872. VTV MAGAZIN, pon 10.21 ŠPORTNI TOREK, športna inlom^ativna oddaja 10.45 VABIMOKOGLEDU 10.50 ŠPORTNI GOST:
Goslja; KATARINA SRE-BOTNIK 11 20 IZPRODUKCUE ZDRUŽENJA LTV oddaja MOJ VIDEO SELNICA OB DRAVI 11.50 VIMOSTHANI 18.55 NAJSPOTDNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAt^: URŠARUE. oddaja za otroke in starše 19 25 TV IZLOŽBA 19 30 OBVESTILA 19.35 OGLASI/VABIMO K
OGLEDU 20.00 NA OBISKU pnANII^EJU
IN IDI CENTRIH 20.45 VIÍKO TOR oddaja z glasbenimi vkJeospoti
21	30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO
JLITRO 2225 TV IZLOŽBA
22	30 NAJSPOTDNEVA 22.35 VIDEOSTRANI
17. februarja 2000	MODRO KRONIKA	MS OS 15
		
Dragocenosti v čakalnicah?!
v ponedeljek, 7. februarja, je neznanec v čakalnici Zdravstvenega doma v Velenju iz žepa bunde Aleksandra M. izmaknil denarnico z denarjem, osebnimi dokumenti, bančnimi karticami ter večji srebrnik. Pacienta je oškodoval za vsaj 100.000 tolarjev.
Napadel policista
V	torek, 8. februarja, ob 1.35, je med legitimiranjem na Selu pri Velenju, 22-letni Vasja N. iz Pake, fizično napadel policista. Napadalec pa je hitro spoznal, da je naredil napako, saj ga je policist obvladal. Za nameček je bil še pridržan do iztreznitve. Sledi postopek na sodišču.
Izginilo drago kolo
v sredo, 9. februarja, nekaj pred 21. uro, je nekdo iz hodnika telovadnice Šolskega centra Velenje, odpeljal moško kolo znamke Wiler. Lastnik Klemen M. je s tatvino oškodovan za 250.000 tolarjev.
Vlomi v avtomobile
v sredo, 9. februarja, med 13.30 in 22. uro, je neznanec vlomil v osebni avto alfa romeo, last Boštjana Š., ki je bil parkiran na Cesti talcev v Velenju. Ukradel je avtoradio in lastnika oškodoval za okoli 25.000 tolarjev.
V	noči na petek, 11. februarja, je neznani storilec na parkirnem prostoru Trga bratov Mravljakov v Šoštanju, vlomil v jugo. Iz njega je ukradel avtoradio znamke Sony in Suzano Š. oškodoval za okoli 25.000 tolarjev.
V	petek, 11. februarja, okoH 16.15, pa so trije 14-letniki iz Šoštanja, MX, D.V in O.K. na parkirnem prostoru pred stanovanjsko hišo na Cesti talcev v Šoštanju iz osebnega avtomobila jugo, last Nataše R, odtujili avtoradiokasetofon, vreden 20.000 tolarjev. Policisti so jim kmalu prišli na sled in jim ga zasegU.
bankovca v trafiki na Krekovem trgu v Celju. Pozorna prodajalka je opazila, da sta bankovca ponarejena, zato je najprej vzela enega, nato še drugega, o dogodku pa obvestila policiste. Ne dolgo za tem so mozirski policisti sprejeli dve obvestili, da sta dva neznanca poskušala unovčiti ponarejena bankovca za 5.000 tolarjev na bencinski črpalki v Mozirju in v bližnji gostilni. Neznanca sta kmalu postala znanca. Gre za brata 21-letnega Is-meta in 18-Ietnega Edisa M. iz Trbovelj. Policisti in kriminalisti so med zbiranjem obvestil ugotovili, da sta 20 ponarejenih bankovcev po 10.000 tolarjev in 7 bankovcev po 5.000 tolarjev sprejela od znanca, 21-letnega Mozirjana Bernarda P. Ponarejeni denar so zasegli, zoper vse tri pa napisah kazensko ovadbo.
Vlom v brunarico
Med 3. in 9. februarjem, je neznanec vlomil v brunarico Turističnega društva Ljubno, na prireditvenem prostoru Vrbje. Iz brunarice je odnesel štiri lesene mize in osem klopi, vse skupaj vredno okoli 100.000 tolarjev.
Ponarejeni bankovci
že v sredo, 9. februarja, popoldne, so bili celjski policisti obveščeni, da sta dva neznanca skušala unovčiti ponarejena
Štopar s pištolo
v ponedeljek, 7. februarja, okoli 20.45, je voznica Nataša B. v Arji vasi vzela v avto 15-letnega štoparja D.K. iz Kidričevega in ga peljala po avtocesti do izvoza za Šentrupert. Ob izstopanju je štopar iz žepa potegnil pištolo in od voznice zahteval denar. Ko mu je Nataša izročila 500 tolarjev, je pobegnil, a so ga že nekaj minut kasneje prijeli žalski policisti. Med postopkom so ugotovili, daje imel mladoletnik pri sebi plašilno pištolo.
Ropot prebudil stanovalko
v sredo, 9. februarja, okoU 15.50, je 20-letni Andreas M. iz Hrastnika nepovabljen vstopil v pritlične prostore stanovanjske hiše, last 72-letne Ane B. na Polzeli. Bil je tako predrzen, da je celo v prostoru, kjer je počivala lastnica, pričel preiskovati omare. Ropot je prebudil Ano, ki je vsiljivca pregnala, hkrati pa o dogodku obvestila sina, ki je Andreasa prijel v bližini hiše in ga zadržal do prihoda policistov.
Ukraden renault
v noči na torek, 8. februarja, je bil iz parkirnega prostora na Mestnem trgu v Žalcu odtujen osebni avto Renault 19, avstrijske registracije RA8-TBF, temno sive barve, last podjetja Klocher Dasalt iz Avstrije.

o u p>
ALEA group d.o.o. Celje, Glavni trg 12, sedež gradbene operative Ložnica 43, 3310 ŽALEC tel.: (063) 4008-0 fax: (063) 4008-101 Mob.: (0609) 610-887
Gradbeno podjetje ALEA group d.o.o., svojo dejavnost opravlja na področju celotne Slovenije in tudi v tujini.
V zadnjem času smo pridobili dva evropska standarda, kar potrjuje uspešnost celotnega podjetja in tudi zagotavlja za realizacijo zastavljenih ciljev, vabimo v svoj krog mlade sodelavce, katerim zagotavljamo kreativno in tudi stimulativno delovno
okolje in sicer:
•	GRADBENE INŽENIRJE - TUDI PRIPRAVNIKE
(zaželjeno znanje s področja tehnologije in planiranja)
•	GRADBENE TEHNIKE - TUDI PRIPRAVNIKE
(zaželjeno znanje s področja tehnologije in planiranja)
•	KOMERCIALISTA (nabava na terenu)
•	GRADBENE DELAVCE
•	TESARJE
•	ZIDARJE
•	VZDRŽEVALEC OBJEKTOV - VRTNAR
•	SKLADIŠČNIK
Prošnje s kratkim življenjepisom naslovite na naš naslov: ALEA group d.o.o. Gradbena operativa Ložnica 43,3310 ŽALEC s pripisom "razpis", do 15. marca 2000.
Aluminij montai
Komen
Podjetje al. stavbnih in drugih konstrukcij KOMEN 129a, 6223 KOMEN SLOVENIJA ^
d.d.
Ponujamo Vam PVC in ALU okna, polkna, vrata, zimske vrtove, fasade...
Prehitro!
Na Policijski upravi Celje pravijo, da so s stanjem prometne varnosti v januarju in prvi polovici februarja lahko zadovoljni, kar pa ne pomeni, da so se udeleženci v cestnem prometu že povsem naučili spoštovati prometna pravila. To trditev potrjujejo ugotovitve poostrenega nadzora hitrosti, ki so ga policisti izvedli v petek, 11. februarja. Na odseku cest Črnova - Velenje, Celje - Šentjur, Šentjur -Mestinje, so med 9. in 17. uro ugotovili natančno 200 prekŘkov, 12 kršiteljev se bo moralo zagovarjati pri sodniku za prekrške, 188 pa je bila izrečena mandatna kazen. Samo zaradi prekoračene hitrosti so policisti ugotovili 184 kršitev, in sicer 95 v naselju in 89 izven naselja.
UG0DENk,edtt:0D6mesetevD05lModT^
CELJE, LAVA 7 e (pri posl. zgradbi Ingrad) Tel: (063) 425 49 38, Fax: (063) 425 49 39 Gsm: (041) 345 378
UUBLJANA OC TRZIN: Tel: (06i) 162 il 06 Fax: (061) 162 11 07, Gsm: (041) 349 217 KOMEN: Tel:(067) 395 900
Prodaja PVC 395 915, ALU 395 910, Fax: (067) 395 955
.REKLI SO...
Robert Videc, komandir Policijske postaje Velenje:
"Policijska postaja Velenje ni edina, ki ima kadrovske probleme, ampak se z njimi srečujejo skoraj vse postaje v regiji. S primerno organizacijo pa se da kljub temu marsikaj narediti. Pričakujemo pa, da se bodo že v letu 2001 in 2002 stvari nekoliko izboljšale."
■ mkp
Nesrečen sestop
v torek, 8. februarja, malo pred 12. uro, se je v Matkah na gori Kamnik, pripetila gorska nesreča. 43-letni Matjaž L. iz Žalca je pri sestopu s skale izgubil ravnotežje in padel v globino treh metrov. Pri padcu seje hudo poškodoval.
Samovžig sena
v torek, 8. februarja, okoli 20.15, je na Polzeli zaradi samovžiga sena prišlo do požara na lesenem objektu velikem 4,5 krat 3,7 metra, last Karla Š. Zgorelo je seno, poškodovan pa je tudi objekt. Gmotna škoda je ocenjena na okoli 200.000 tolarjev. Ogenj je gasilo več kot štirideset gasilcev iz petih okoliških gasilskih društev.
Čebelar ostal brez panjev
v času med koncem meseca januarja in 9. februarjem, je neznanec z gozdne jase ob lokalni cesti Liboje - Pongrac, zunaj zaselka Zagreben, ukradel štiri nakladne čebelje panje. Čebelarja Vinka Z. je oškodoval za okoli 80.000 tolarjev.
Izteklo kurilno olje
v petek, 11. februarja, so v regijskem centru za obveščanje Celje, prejeli obvestilo krajana Prekope, da je iz sušilnice hmelja po njegovem zemljišču steklo kurilno olje. Po ugotovitvah predstavnikov rečne nadzorne službe, ki so si kraj ogledale, naj bi do onesnaženja prišlo že dva meseca prej, ko naj bi iz bližnje sušilnice hmelja izteklo okoli 100 litrov kurilnega olja. Do onesnaženja tal in podtalnice ni prišlo, tako da preventivna sanacija zemljišča ni bila potrebna.
Risi na avtu in vlom v golfa
v noči na soboto, 12. februarja, je neznanec na parkirnem prostoru pred blokom na Polzeli z ostrim predmetom napravil več risov na avtu last Irene S. iz Kasaz in povzročil za okoli 200.000 tolarjev škode.
V noči na ponedeljek, 14. februarja, je neznanec vlomil v osebni avto golf, parkiran na Kidričevi cesti v Žalcu. Iz vozila je odnesel avtoradiokasetofon in zadnjo polico z zvočnikoma. Romana K. je oškodoval za kakšnih 40.000 tolarjev.
Streljanje pred velenjsko lekarno na sodišču
Umor ali samoobramba?
CELJE, 14. februarja - Na okrožnem sodišču v Celju seje v ponedeljek začelo sojenje 56-letnemu Milanu Maričiču iz Velenja in njegovemu 20-letnemu sinu Milanu. Sodijo jima zaradi dogodka, ki seje pred velenjsko lekarno zgodil 2. septembra lani. Tedaj je v streljanju umrl 45-Ietni Jovo Stjepanovič.
Obtožnica bremeni Milana Maričiča starejšega kaznivega dejanja umora, ki naj bi ga bil storil v bistveno zmanjšani prištevnosti, njegovega sina pa pomoči pri kaznivem dejanju umora. Oba sta v ponedeljek zanikala krivdo, prvo obtoženi pa se je podobno kot v preiskavi zagovarjal, daje ravnal v silo-branu. Jovo Stjepanovič naj bi bil nameril pištolo vanj, on jo je prijel in obrnil cev. Spominja se, da se je pištola enkrat sprožila, drugega se ne spominja. V obtožnici piše, daje on skozi voznikova vrata s pištolo osemkrat ustrelil v Jova Stjepanoviča. Tudi Milan Maričič mlajši je dejal, daje ravnal v obrambi, ko seje s kijem, ki ga je vedno imel pri sebi, spravil nad avto Stjepanoviča. Dejal je, da ga je ta hotel povoziti, ni pa se mogel natančno spomniti, kolikokrat je udaril po avtu, če sploh je. Streljanja samega pa naj ne bi bil videl.
■ F.K.
Postanite prostovoljec
SLOVENSKO DRUŠTVO
HOSPIC
Območni odbor slovenskega društva Hospic Velenje organizira šolanje prostovoljcev, ki so pripravljeni dodati življenje dnevom umirajočega bolnika in stati ob strani njegovim svojcem. Šolanje bodo začeli 1. marca. Prostovoljci se bodo za delo v Hospiců usposabljali na devetih predavanjih. Ta bodo ob sredah popoldne, trajala pa bodo po tri šolske ure.
Prijave zbirajo in dajejo potrebne informacije na sedežu pa-tronažne službe v velenjskem zdravstvenem domu ( gospe Avberšek in Kortnik) ali na tel. številki 063 899 55 72 med 7. in 14. uro.
Drima ^^HfÊtL	boni ikg	i69sit
^^^ Marmelada owe-marelica 219 sit
Pralni prašek REX 3/1
672 SIT
RUM Ptuj ST 1/1	729 SIT
MERLOTST.1/1	199SIT
RADENSKA PVC 1.51	99 SIT
blagovnica
^^^ Cash&Carry GoriCa
Velenje
17. februarja 2000	PRAZNIK SPORTA	KAS rAS 17
		
Mestna občina Velenje - Izbrali najboljše na področju športa v minulem ietu
Katarina, Zoran, RK Gorenje,...
Miniili petek je velenjska »hčina <J()l>Ha najlxiljse .športnike in :^porlnice v minulem Mu. Hm/^LhsíH s<»Jili na sk>ves-noHii. ki sojo ŠportDH
in VIT studio prlpr»-vili v kino dvorani hotela Paka. Podol)no kol letu |H»prej so podelili tudi phikete Športne xvexť Velenje pos;ittiexni-kom kot kluhom /a doluotvtno or^sjnk/.iicijsko In strokovno delo, /a prispevek k ra/voju ^poprttf in iispesnol2vedl>o pos^mv/nih prireditev. Podcliiev nagrad in priznanj jc
bílil vrli "spofhicga tedna". Lc-tiwsanamrcí pripravili ludi tri spremljaji>čepriredi!vc-okr{> glc mize. V ponedeljek so ffr^o-rili o prablcmaiiki športa v dTííní. vsredo ona-^lju vSponu, v čciriek pa o dovoljenih in nedovoljenih srcd^lvth vSptîrlu oziroma o največjem /lu - dopingu. Na okroglih mizah so so-dekwali mdi giisije - prcdsiav-niki .slovenske ^ortne zveze in ljubljanske fakulieic /a ipori. skralkajjudje, ki se vsakodnevno ukvarjaj<J s icmi vprai^nji. Slovesno ra/gla.silev najboijiUli
so razgibali s kuitiirnim programom, v kaierem so na.su^pili kvaricl Mîtvrica in saksofonisti velenjske gla&hcne Sole. Športnikom in Sporcniciim, šporlnim delavcem in vsem, ki so s îsvojim nosebićnim delom pomagali /a-goiavljati možnosli za dobro delo n« podi^oCju organiziranja in izvajanjaŽporlavobCiniscje v imenu predsedstva športne zveze in v svojem imenu na ^aCuiku skwcsnosii ziihvaJil njen predsednik Ji'ïÎe Kavtíínik. Ob ktmcujevsem dobitnikom Ceai-lal ludi velenjski Župan Srečko
krístatfíi pokal za najboljio ekipo v rokah kapetana RK Gorenje Bomta Plaskana. predstavnika JVK Rudar Matjaž Begič in KK Vefenje Matjaž Ùk sta dobita nekoUko
manjia pokata
V ožji izbor za športnika invalida so se uvrstUi: Janez HudeJ (športnik invaiid 99), Joianda
Befavič in Stane Koren (od leve proti desni)
Meh in še zlasli poudaril po men pripadntKiiposamc/.nikov svojim kluhom oziroma ohćini. Pi>dobno kol lani je bila ludi letos do zadnjega irenuikaskriv» nosi, kdo so najholjSi. le je izbrala posebna komisija pri pretUedhlvu Sporine zveze. V izbor je u\Tsiila po tri najboljih* v minulem Iclu, ime najboljše^ pa so iz pisemske ovojnice potegnili na sami prireditvi insiem ustvarili nekoáko radovedne napeiasij-Po pri(iakovanju so najbolji^o .športnico drugič zapored iz-bridi leniâko igralko KiiCarim» SrHxitnik. za najboljScgii Aport-nika podobno kol pred dve ma letoma balinnrja Zorana Red-nuk;). Rokometni klub Gore* njeježc šestič postal najboljša ekipa, Daslov najboljšega Športnika invalidu pa si je pri-ickmoval .fane?, liiidej.
■ Stane Vovk
Najboljši posameznik/.* Zoran Rednak, tevo Ranko teskovar, Aleša škobemeta na posnetku nI,
ker Je v tem ^asu v ZDA

-/
p V' : .
fk
V veiiki klnodvorani se Je zbrato veliko ijubiteljev športa
Priznanfa so prejeli
Sp<»rtnka leta KATARINASREBOT-NllC Članica ^Saie^^kega teniškega kluba Velenje, za zmago v mešanih dvojicah na turnirju v Parizu, za polUnale meSanih dvojic v Wimbledonu in ra iri zmage med posameznicami ter osem zmagvdvojical: na mednarodnih turnirjih WTA.
V	o^ji izbor sla priSli Joianda f'EPL\K, slanica Atletskega kluba Velenje in Peira VIHAR. Slanicu Squash kluba Velenje. Športnik leta M>99:/ORAN REONAK,vMan sloN'enske balinarske reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil bronasto kolajno pri danili do 23 let» ficlrlo mesto med ilani in zlato medaljo kol Chin skwenskc reprezentance v hitrostnem zbijanju,
V	ožji izbor sla se uvrsiila ôlana Atletskega kluba Velenje .MeS SKODERNE in Ranko LESKOVAR.
Eklpii leta 191»: ROKOMETNI KLUBOO-REN.Î C za peto me.sto v državnem prvenstvu, uvrstitevv poUlnale sioveaskega pokala in za uvrstitev med 16 najbolj^ili v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev«
V	ožjem izboru sta bila še Konjeniški klub Velenje in Nogometni klub Rudar. Športnik invalid u leto 1999: JANE/ HU-DEl za 1. mesio v trobi'iju (disk, kopje» krogla) na dr?avnem prvenstvu, za 1. mcslo v iroboju (100.200 in 3CK) metrov) na državnem prvenstvu, va 5 /mag na prvenstvih Avstrije in Hrvaške in za izpolnjene norme za paraolim-pijske Igre v Av.siridiji.
V ožjem izlKiru sla bila Še Joianda BELAVlť' in Stane KOREN.
PRIZNAN jA športne /veze /a mlajše sport* nike:
BOŠTJAN BVC (Atletski klub Velenje) in SABINA SULIK'* (Sirclska Mrož Velenje) v mladinski konkurenci, med mlajšimi mladinci pa NIKO L.M I (Konjeniki klub Velenje) in TINA PANDŽA (Plavalni klub Velenje). Najboljše šolsko ^p4»rtnodruiSt>'o: O.^ MIHA PINTAR TOLEDO.
NajiHřIJSi špí»rtnik ŠŠD: VID KAVIK^'NIK (OŠ MPr) in NINA SOVtNEK(0Í5 Ljvad;i). Zlata plaketa /a i/vedbo špi»rtne prireditve: ATLEl SKl KLUB VELENJE za organizacijo evrtij-skega prvenstva v krosu. Pisno prlznai]\je za izvedbo športne prireditve: KONJENIŠKI KLUB VELENJE zji organizacijo državnega prveiwa v prcskak<'>vanju zaprek
športna ?vc7a Velenje je podelila tudi plakete /a d<ilgoieino orgmit/acijsko in s(r<ikov-no delo v društvih in klubih ter za prispevek k razvoju.športa; zlate plakete so j^rejeU: SlANE VOVK, odgovorni urednik Našega ejisaJOŽESlLOVilEK, Smučarski" kilub Velenje. PETER JAKLíť'. Šaleški teniški klub Velenje:
Srebrne |»lakelej PRANÍ TC DOLAR in DARKO KALKÎARO, Smuearsko-skakalni klub Velenje, IVAN VAJDU Rokometni klub Cuv renje, NATALÍJA S/ABO, športna pedagoginja lia OŠ Livada.
ZvrsHio se Je več okroglih miz. Na posnetku z okro^fe mize o nasilju v IporftJ.
7Cinalđd&2424.qxđ 2/l$/0C	AM Page 16
O
16 KAS ilAS
SPORT IN REKREACIJA
17. februarja 2000
Nogometni klub Rudar
Še dober teden dni
No^onidasí vvienjskv^i Kmlarja si» ^e prejsr\|i cťtrlek po 10 • dnťvníli pripr;)v:ih v hrvnškvm Mťtlulinu vrnili floiiiov. Před o<lhiMli>m SO ixlí&nilí prijateljsko tekmo i l^cobnom. vodilno ekip<i jivstríjske dru|>e Izid je bil /iidelek/a Riidnr p» je dosegel Zcljki» Sp;)M»jťvic.
Med pcwr«ikofn so se v ícjrjck usiavili v Scžtini in v prijateljski ivkmi prcmagítli domaCí TaHor s 3:1, sirclca pa sla hila /x'Ijko SpíisojcviC m dvakfřfl /ivojíji Vidojcvić.
V soboto SO gosUjvalí v KidriCcvvm in '/, domaČim Aluminijem i/^hili 7. 1:3. / igro sa vsekakor razočarali tamkajšnje nogometne pnvržcncc, saj je domaČi drugi>lig;ijs vcniil ^e s 3:0, rudarje pa je lik pred koncem lekme zadel Pelcr Šumnik. Do /aCcika pomladanske^ dela prvensiva je le Sc dober leden dni. la čas pa b<3 trener Brane Ol^lak i/korlsiil predvsem za uigravanje moŘiva. katerega ogrodje je po njegovih besedah řc /nano.
■ vos
Termo • Gorenje 26 : 29 (11:13)

i i
<<:■ ÍÍV :.);• .-.ni
Velika Imrbi^no.si in /4*i]u po ;:magi Ska^jcloćanon) nMa punuipdi. I^rjiki Gorertja s(» n>imrvC 7. ulotmku ohramlui olirnniili dcrmnCo /.unanjn vrst», vodili ^kM^aj cviotnc» i^rcûinje in zđslu^na /.mahali.
Vclcnjćani so s hnn> igro lakoj na zjCeiku žv v 20, rninuii vodtlispeiimlgoli razlike, pred koncem	malopopusli«
li in domači so /mant^ali ra/liko. V nadaljevanju je bila i^ra siccr i/enačvna, prednost jc bila vseeno skt>rajve^^ča5 nastrani (lorcnja, ra/en osem minul pred koncem, ko s.o goslilelji uspeli izenačiti na 23:23. V pre^^statil) minuiah do konca srečanja je priSlň di> veljav« veOja kakovost in izkuiem^si niko-meiaSev Giircnja. ki so lako slavili s ir<mi /adeiki ru/likv'.
Prvenstveni krog so odigrali ludi včeraj (sreda). Igralci (Jorenja po daljSi i>Jj.olnosíí zaradi ka/ni sinoči spel zaigrali pred svojimi navijači v Rdeči dvorani, njiliov naspMinik pa je bilo moStvo
■ vos
Vegrad • Burja 30 : 21 (12 : 8)
Sedaj za med prve štiri
IN» prtřakuvHiyu so rokiniu^tai^ic« VVgrada visoko preniaj^aie i*kíp<> l^urje. Ci^prav niso blestele, »o bile vsc&ko/i l)u!j»e. (lOblje U' nii /učvikit dvaknit i/vnařilv, naio pH hile <ln kune» kkm» v piidrejenem položaju. Med domačimi se je med 5lrelke opisala tmli vniU^rka Liki^vva, in lu > 5. mlnufl. kuje z dolBim metom presenetila gostujoč» vTHtiipko. ki je bila prev« «mnj svojih vr.tl.
Kljub visv>kj ki^ui raxiikj ircncr Bojan Požun po tekmi ni bil najbt^lj /iiiUwoIjcn. sni j*»' dejal, da du bj morala biti nuiika k vi<jn. Rai-kïg: "Igralktí so vnaprej vetlcle, dii veliko od nasprotnic In >^to nist> igruk ria^lřvinino, kobi nioraítí." i« dejal trener Vcleujčaiik nicd drugim po tekmi.
Ifi. krogu so velenjska dekleta na petem mcsUt s Ifi. t<>čkami (ioix:j S115Í doslej priigrale p*")li"«vici"> vseh možnih tiičk). R. Olicnpijo (32), s leknio manj je na 2. mesiu Krim NR (2S). 3. (2(1) in 4, M-Degft> Piran (IR).
EKi koiiea tetltiega ilela prvensiv;i stu le še tivu kroga, nakar bo sledi» lo ta/igruvuiije i>d I. do 4. ine>ty in o<l 5. do 10. Velenjčanke imajo v^uj tei^retićne mořjjosti, da s éetrtka mesla zrinejo Pirančanke, kar bi jím zagotovilo igranje v prvi skupin i; to bi bil za mlado ekipo seveda velik u«peh. poleg tegii pa bi bili ludi stroSki uadaljniega tekmovanja veliko namj^i. Du bi se lozpxtilo, morajo na obeh preostalih tekmah -visobo-lo v Škoiji Loki in 28. lebruaija {ob I9.()f)) v Rdeči dvorani proti M« Degni (Piran) • .miagati. v njilam) korist pa bi ve nuirai zavrteti razplet tudi na nekaterih drugih tekmah.
H vos
Nogometni klub Esotech

(Pre)iiialo učinkoviti
NoKumelaŠi Snutrske^a <lruK<)Ni:»^a pridno trenirajo in igrajo pripravljalne lekjne. I'ivj»nji leden so oHiurali Iri, nu njih pa je trener Dru^i Kosiani^^k prei/.kiisii vse igralce in eklpn i^.c<lohím pr:)vo prxlo-bu.
ŠmarCani svî rtajprej v Ljubljani premagali Sviihixîo z 2:U. vlrelea pa sta bila Dmgič in Vixkmiik. V ^ohotn m igralci D»i->teeha gostovali pri ^nljuiju. kjer so dobili priložnost 7l.\sii mlajši igralci, igraje bila dobra, je uéinktwitost ^ vedno peJa. J^nijurčitni so bili bi^ljSi in so znu'igali z 2:1. V nedeljo so nato g«)stovali k pn IflT Ciorici, kije bila bi>lj^ž2:0.
Včeraj (sredu) so ^marčunigi»tovalÍ v Slovenskih Konjiejih, v soboto se bixJo doma pomerili r ekijx^ Factor icžiea, v nedeljo pa bixU^ v C*clju tgrali 2 domačim Publikumom,
H Janko Gorlčnik
Elektra • Bežigrad 64 : 84 (28 : 45)
(Pre)visok poraz
v 18. krc»gu I. SKU je v ^>sUiiju »o.sIuvhU vnn i/med viidilnih ekip. Ijuh^anski Bežigrad, Zmagovale*« je bil znan praktično že od ZJiî^ulku, saj so gostje vodili od prM* do zadnje minute. Trije ra/jgrani giKs^e hili dovolj, da so /Jtsenřilí (iikruC medle košarkarje l^lektre, saj je hil<i pri nekaterih med njimi opazno pomanjkiiive moti%iT, kiir seje odrazilo na i^ro celotne ekipe,
(iostje so ře v minuti povedli s 24:13. Domač! so nato pť»&ku^ali s consko obrambo, ki pa sojo gostje brez težav razl>ilf z u.spc>^aimi meti /?a tri in si do pi'vfčasa priigrali visokih 17 točk prednosti. V drugem delu je bi(u slika na igri^^u /elo pinlobna, saj g^»st ÍtelÍ i niso nK>glÍ resneje ogroziti visoke Vixlstva Bci^jgrajčuniTV, pa .so se burnn od/ivali na nekatere sumljive sodniske odločitve. V 2H, minuli je imel Milič 2e 4 osebne napake, zalo ga je zamenjal domači kapetan Miličevíé. ki ^a jc igral le slabo minulo, saj goje so<lnik /aradi provociranja izključil. Sele v zadnji čctniiii srečanja sc jc razigral Rj/tnan. ki jc v /atinjih dcwtih minuiah <losepcI U) ločk, a to êe zdaleč ni bilo dovolj za morebitno presenečenje.
V si>boto bo Elektra gostovala pri Kemopla^tu v §e^urju
TJaša Rehar
Šoštanj Topolšica • Beltinci 3 : O
Držijo tretje mesto
Odbojkarji Kostanju Topolsice so v sf^hoto v píclí uri premagali ekipo Bektincev. s katero .so se v jesenskent delu kar preccJ namučili, in takn osvojili (ri nove točke v boju zii vrh. Nn lestvici so ^ vedno tretji /a Urczovico in Šempetrom, kije v tem krogu dokaj prcM*nelljiv(» sIhvíI prav na nre/.ovlcl.
Domači so vso tekmo držidi vajeti v svojih rokah. / močnimi servi.sj m napadi na mreži so pov.sein (>nemogiičÍli napade goslov, ki so bili učinkiiviti Jc v začetku tretjega niza.
Igralci SoSianja ToptilSice bodo v soboto gasij>vali pri Krki v N<5vem mestu.
■ Robi Hugovnič
Tako so igrali
Prva SRI. moški* 16. krog: Termo«(îoreiije 26: 29tli : 13)
(îorenjc: TamAc. Ruienko 7. (íííjSek 2, Kava< 3. Pricclj, Pbskan M, O.štir 4. B. OAtir. SoviC f». Štefančič. Lain^ček. Rozman 2, Dubonos.^ov. < îavrJoski,
Prva SRI, ženske -16, krog: Veurafl-Rurja30:2l (12:8) Vegrad: Tadič. Omerovič I. /ukič 3, De.^man 1, MuraloviČ, Perk\ Rodič 1. .S'ojinovičR.Krajne 3, Ibrniič
4. Stcvancft'ič .í. Raitkovič 5, Lakič L
PrvaBSKLJS. krog: Llekini - Ke/igr:i<l 64 : H4 (2K
Elektra: Uusič. Kovačevič. Rupreht 2, Riz man 25, Nuhanovič 2. Bo?ič y, Maliče-vič. Vugdaiič 10, (iorUik. Milič 7,ťrcÁnik<J.
Druga DOL, 17. krog: Sii^lanj l(i)K)L<iea - Beltinci 3 ;0 (9,13.16)
^tiSianj TopoL^iea:
Atletika
Leskovar tretji na DP
v soboto je bilo v Ljubljani clržAvno prvenstvo za člane in članice v dvonmi. Med velenjskimi predstavniki .se je najbolje odreMl R»nko Leskovar. kije» 753 cm osvojil 3, mesto v skoku v daljino. Na 60 in je bil Marko Stor zaradi .slabc{>a ^hirta scle X.. .Ser^ej Salamon je v firialu zaradi poškodbe odstopil. Matjaž Krajne pa je v polflmilu tekel solidnih 7,14.
Na hkratnem mitingu naslopili ludi pionirji tn pionirke, /a Iti velenjske pionirke je bilo j>ploh uvodno tekmovanje. v?»e tri pa &o na 6«l m tekle osebne rekorde: Albma PoUičnik 8-3y. Majn Medved 8,73 in Ana špička	■ VP.
Strelski sport
Veternik tretji v Zagrebu
Na povralneni srečanju reprezentanc .Slovenije in Hrvaške v Zagrebu so zmagali gostitelji s 6:2. Za Slovenijo je nastopil ludi Velenjčan Simon Veternik, ki Je s pistolo pri članih osvojil 3. mesto.
Dijakom ŠC zmaga v Žalcu
Na regijskem prvenstvu osnovnih in srednjih Jol v i^aleu so uspe.^no nastopili luJi velenjski predstavniki. Pri srednjih ^)lah so s 1022 krogi 1. mes^to osvojili dijaki Šolskega centra Velenje (Mihclak 349. Kriřnič 347. Su!U?c32ň). med posamezniki pa so bilio Mihelak 4.. i >bradcivič 6. in Kri^.niČ 7.
V konkurenci osnivvnih 5i)l so deklice OS Aniona ASkerca osvojile 3. mesto X 428 krc^gi (Dimec 151. Zupančič 12y. Orler 148). prt posame7Jiieah pa sla Dimee in Orler osvojili 10. in 12. mesto. Pri dečkih jc bila ekipa ().? Livada s 4K3 četrta (Rebič Banov.iek 158. Rek i56), pri posameznikih pa jc Rebič pris;al na 9. mestu.
Plavanje
DP - deklice odiične
Zadaje tri dni prejšnjega tednu je potekulo v Mariboru zimsko drjiavno pnensivo /a deklice in dečke v sfarusli od 12 tlo M let. Na prvenstvu je na.stopllo 155 plavulcev i/. 15 klubov Mert i^ímí je bilo 7 plavalecv ix Velenja, ki so bili nadpovprečno uspešni, saj doseženega uspeha nismo pričiikovali. Skupno osvojili 7 mcdiilj: 4 srehrae in 3 l>nma»te. Vse meda y e sji bile (Ío,se^ene v ksrteg<»riji <lekJic. N:gusp<\(mdM sla bili Sandra hmdž;i s Iremi mcd:iljami v hrhtneni in 2a»a Prislan z dvema nieda^anui v pn»stem slocu. 'ÍA\ obe plavalki je lo doblej najveći uspeli. Odlikovala seje nidi iviafeia deklic 4 \ 2IHI m prosio s srebrno In 4 X HKi m prosto /. bronasto meduljo. V nbeh ^lafetah so nastopilv Sandra Paiidhu ija^a Lepko, Kíit^irina Jukić in Zana Prislan.
Rezultali • Deklice • m pnvslo: 4. Sandra Pondža 31.88. 5. Žana Priklan 32.43; ll>0 m prc.^sto: 3. Priklan 1:08,58, f). Saudra Paudřa 1:1(1,79; 200 m prosto: 5. Sdmlra Pondřa	Sjndra Pundřd
2:33.41; 4íJ() m pro.sto: 4. Prisfan 5:14.46; 8tHi m prosio: 2. Î'^na Prishm I0;3y.«6; 50 m hrbtno: I Sandra Pand?j 36.17; 10t)m hrbtnn: 2. Sandra Pandža 1:17.02. y. Ija^ Leçko 1:24.73; 2(Ki m hrblmr 3. Sandra Pandža 2:42.81; 2iKl m mehano: 7. /ana Prislan 2:54.1)8; 4íKI m jnc<amy 4. Ija^ Lepko fi:37.3y, 5. Katarina Jukič 6.4^X59; Starcta4 x m m prosto: 3. Mladinski seivis Velenje 3:55.%; štafeta 4 x 200 in prosto: 2. M kid in ski servis Vdenje 10.37,51; ^lafelu 4 x llK) m nWîano: 5. MladinNki sctvis Velenje 5:43.58. Dečki -50 m del tin: 7. Aljaž Ve lički 3137.
■ MP
Squash
Izkazali so se
v Ljubljani Je bilo dráivno prvenstvo v squashu za mtaji^e kategorije. predsravniki vclej\jske&a Muba pa &o dusKelI vr.«to odlii^nlh nv-sL
Do 13 let: 1. Rok Puc. 2. Marko Zupane. 3. Grega Plahuta. 5. Martin Moinik. Miha Avbcii^ek. 10, KJenïcn Pomc/,zi: ilo 15- lcl:2. Rok Puc.
3.	Borul Slatinsek, 5. Grega Pbhuta: do 17 fei: 3. Klemen Kristan. 4 B<>rui Slntinšck. 5. Malic Mlakar, /ženske - do 17 lei: I. Darja Gradnik.
4.	Urška Sevlek; do 19 let: 1 Da^a Giudnik. Dr/avno člansko pnx'iistvo bo naslednji teden.
Alpsko smučanje
Vajdič na MSP
Ikrnard Vajdičjebil na veleslalomu /a FIS tcKken^i Kopah, nastopilo je 150 smučarjev it22 dršiv, 3. vvvleslalamu. Ta jei^tel (udi mUidin* »ko dnavno prvenstvo, iia»li>v pn je prepriéyívo (K>v<gíl Vajdiê, S tem je usvtyil mdi naslov dr/:ivRej»H pr>aka v trojni kiimbisiaciji. saj je bil že pred tem drugi v slalomu in prav tako drugi v smuku.
Bernard pa je Aulnje dni dt^segel nekaj othnevniti uvrstitev. V petek je bil drugi na vcleslal<^mu FiS na Rogli. v nctleljo pa 4, na slalomu ris na smuČi^u P<>sck, p<> pivens teku pa je bil celo drugi. CX1 nadaljevanja .se/one si i^* veliko obeta, saj je pred ncihivnim končno tlobtl mnv in hiirej^^e >muČL Lepi so tudi olKii pred mladinskim svetovnim prvenstvom v kanadskem Ouebecku. kamor sslovcnskii wpa-zenian-et^ ixlpnswal danes, v četrtek, nastopil pa bc>v vseh itirihdiseiplimih.
Ani Drev pokal Loka
V soboto In nedeljo je bilo na Sori'^ki planini 25. teknu^vanjc mladih alpskih smučarjev /a pi>kal Li^ka. na katerem je nasu^piU* 230 mladih smučark in smučarjev iz 25 držav. V msKni konkurenci slii .se odličn<i ^Klre^ali članici SK Velenje Ana Drev in Spela Ostere. Posebej Ana Drev iz î^marinega ob Paki, ki je v svoji kategoriji di^segla edino slovenskiv /mago v veleslalomu, Špela Osierc pa je bila prav rako iKilična sedma.
slav slalomu t>bc odstopili.
Tina in Ines v Sarajevu
/j reprezentancovzhíxlne regije «ta na mednanxlnjh igrah mladih v Sarajevu na^lopilt Tina /jger in Ines Vrabič. Tina je bila 4 v slalomu in 6. v vele slalomu, Inc^ pa 7. v slalomu. Mlajši in starejši dečki so tek rTHïVa* li na regijskih tekmah v supervcicslalomu in slalomu, na obeh pa sta omagali Ana Drev in ^pela Osterc. Ostale uvrstitve; S<t - Ořven; 3. Alenka Va.iî, 5. Anja Vj?;ček. 7. Bad>yra îotnie; 8. Matija Plarl, Slalom -Maribor: 3. Barbara 'Ibmie. 4. Alenka Vasi, 7. Ajija Vtsčck; 8. Jernej Voi^ić
Smučarski skoki
Rolando v Ameriki
Chm H reprevenianee Slovenije Rolando Kali^an» dobro nastopa na lekinoh 7a celinski pokal v Ameriki. Na dveh dosefhmjih tekrodh je bil najboljši Slovenec 120. in 8. mestom. Nastopata mdi Živic <31. In 21.) ler Podržaj in 19.), do konca turneje pa sla ile dve tekmi.
Na ni>?ni pokalni lekmi za pionirje do 14 let v Kranju je bil Luka Smag;ij8., Igor Žižek pa 26. V soboto sla bili v Kisovcu pi>kahia lekma za pionirje do 10 let in državno pivetístvodoy let, naslopilci pa je tckm^v vjIccv i/, vseh slovenskih klub^^v. Na držiřvticm prven^^tvu je bronasto nîcdaljo nwojil Klemen Omhulič. /.iga Otniadič je bjl (>.. Rok Pcčovnik pa 19, Ma pi>kalni lekmi so bili Gašper Durlol 5., Klemen OmladíČ 12. in Alga Omladič 17.Na regijski tekmi v Kis»tvcu so bili (îusper Bcrioi 2-, Klemen Omladič ř». :^{ga Omkiriičy. In Riik Peč.-rvnik 13.
Rekreativna odbojka
Odprte prvenstvo xa ženske in moške
SRZ Rdeča dvorana in .Športno dni<l>o .Saltan! I>'>sia 27. februarja iAwlla 7. íKtprto pr>ensn o Velenja v odbojki /a rekrcjiiivke. Pravico nastopa Imajo ekipe z največ 1U ncregisiriranimi iprallumii, v predtek-movanju binhi igrali' po skupimih. v nndayevanjti na izpadanje, predvl* doma pa bodo igrale od 8.00 do 22.IHI.
Prijave sprejema SR/ Rdeč^i dvorana do 21. februarja, žrebanje bo 21 ťebruaija ob IK.Ui) vRdeči tkonm i. ^lc^^lo ekip je omejeno, dcxialne informacij« nudi Maijan Klepce (S7I-024). Prijavninaje 12.5ÍKI toJaijev. 7.R; 528U(l-ftUj-3858y, ali osebno v Rdečj dvorani. Enak razpis velja tudi za odpi to prvenstvo rekrcaiivccv. ki bo prav uiko v Rdeči dvorani dan prei, lorej 26, rebniarja.
Šah - Lendero drugi na DP
V	.Slatini je hilo dr/avno prvensivo v pospesenem ûihu za
deklice in dečke. Med predstavniki ^ileske doline seje 7.2. mestom n^* liolje odre/al Peter l>;^nrlero, ki je z^^ostal le /a prepričljivim /makoval* cein Rokom Hrpico.
Uvrstitve • deklice do 10 let: 15. Darja Pergovnik. Ifi. Sa5a Grobelnik (obe OŠ Ravne); dečki do 10 lel: 28. /Jca Jamnikar(09 Pesje); dečki do 12 lei: 2. Peter Lenden^ (O.S Livada);dččki do 14 let: 2C. jgi>r Topič (Ois Livada),	■


18 KdS VAS	OBVESCEVALEC	17. februarja 2000
		
KINO VELENJE v hotelu PAKA

NEPOPISAN LIST
(slovenski mladinski lilm) Re2lja: Jane Kavčič Vloge: Jan Griianc, Tanja Ribič,Iva Šlafanič, Andrej Murenc
Doliina: 93 iïiinul Čelrtek 17.2. ob 17.30 Petek 18.2. ob 17.30 Sobola 19.Z. ob 15.30 Nedelja 20,2. ob 15.30 Ponedeljek 21.2. ob 17.30 Torek 22.2. oh 17.30 Lika je fantič, l<i med počitnicami 15 ve kam bi sam s sabo. Na jlici sreča prijatelje, ki pa ga učijo same lumparije. Zato mama poskrbi, da bo v stanovanji z njim ves čas njegova babica. Toda Lii<a ves čas prečepi pred televizorjem kjer gleda akcijske nadaljevanke in grozljivke. K sreči spozra stareiSo deklico Neli, ki jo mana tudi zaklepa saj se dobivazfantom Žigom. Luka jima pomaga, da se dobivata pri njemu doma saj babi tako ne ve zaloj gre. Vendar Žiga zapišti Neli. Ljka pa se preseli k njej saj jo ima radi Najnovejši slovenski mladinski film v Velenju v štartnem slovensttem terminu'
VSE IN ŠE SVET- 007
(akcijski spektakel) Režija: Michael Apted Vloge: Pierce Brosnan, Roben Carlyle, Sophie Marceau Dolžina: 129 minul Čelrtek 17.2. ob 20.00 Petek 18.2. ob 20.00 Sobola 19,2. ob 17.30 in 20.00 Sobota 19.2. ob 22.30 (glasno predvajanje)
Nedelja 20.2. ob 17.30 In 20.00 Ponedeljek 21.2. ob 20.00 Torek 22,2. ob 20.00 Sreda 23.2.ob17.30 in 20,00
Pierce Brosnan, ki je ponovno v vlogi Jamesa Dorda ,se tokrat bori z riskim kriminalcem, ki ugrabi hčerko pomembnega poslovneža in grozi, da bo uničil naftovode ter tako prevzel $vetovno oblast!
ZAČEHK KONCA
(akcijski Iriler), ĐTS Režija: Peter Hyams Vloge: Arnold Schwarzenegger, Gabriel Byrne Dolžina: 121 minul Predpremiera I Petek 18.2, ob 23.00 Mlada ženska. Chnstina ne ve, da
je bila že ob rojstvi zaznamovana za brezbožno zvezo in je objekt poželenja samemu hudiči. Že celo življenje ima srhljive privide toda zadnje dni tega tisočletja se samo stopnjujejo. Napadejo jo tudi neznanci pred katerimi jo reši nekdanji policaj Cane. Ko Chnstina in Cane izvesta, da jo mora liidič še pred polnočjo starega leta ujeti in v njej spočeti seme zla, ki bi uničilo svet, bežita pred njim in vsemi strahotami, kijih seje leta. Srhljiva zgodba, odlični efekti!

OTROŠKA MATINEJA
Sobola In nedelja 19. In 20.2. ob 17.00
ŠKRATJE
(komedija) Dolžina: 88 minul
Poznate hišne žkrate? V vsakem domu živijo in delajo rahlo zmedo domačim.
Na vsaki predstavi štiri nagrade za obiskovalce podarjata Kapucino bar in Hotel Pakal
Filmski ciklus ALTMANIZMI
bo v februarju vsak ponedeljek in lorek ob 19.00 v mali dvorani:
Ponedeljek 21.2. ob 19.00 Torek 22.2. ob 10.00
MEDENI MOŽ
(Iriler)
Režija: RoberlAltm an Vloge: Kennelh Brannagh, Daryl Hannah, Tom Berenger Dolžina: 115 minul
V življenju ispešnega odvetnika iz Georgije se pojavi skrivnostna in zapeljiva ženska. Ko počasi odkriva kdo je in kakšne so njene skrivnosti, se njegovo življenje počasi sesuje knt hišica iz kart
Cena vstopnic: redne predstave 600 SIT, predpremlre 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Ni rezervacij vstopnic. V předprodají lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo In dalje, informacije o predstavah : 898 24 93 cd ponedeljka do petka od 8. do14.ure Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dalje.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštoms zivaiovanke, spoitovani zavarovanci, obveéčamo /as, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PfílMeniH, ko je zaradi bolezni ali P0ii(0dbe ogroženo življenje in je potrebno takolšnje ukrepanje ekipe za nujno medicirsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezii reševalno službo Mlčíte na telefonsko številko 8995-478. dežurno služio pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek. 17, lebruarja - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr, Puvalič Pelek, 18. februarja • dopoldan dr Puvalič. popoldan dr. Urbane, nočni dr. Rus in dn Stravnik Sobota, 19. in nedelja 20, februarja • Oežurri dr. Lazar ifi dr Friškovec
Ponedeljek, 21. febiuarja -
dopoldan dr Puvalič, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Vrabič In dr Pir-tovšek
Torek, 22. februarja - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr Slavič, nočni dr. Urbane in dr Slavič Sreda. 23. februarja - dopoldan dr Puvalič, popoldan dr Friškovec, nočni dr Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravniki:
19. in 20. februarja • dr. Miroslav Pavlovič, zasebna zobna ambulanta v Zdravsvenem domu Velenje, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure).
Lekarna V Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Veterinarska poslala Soitsni:
Veterinarska postaja v Šoštanju Od 18. do 25. lebruarja - Stupar Tibor, dr vet. med., mobitei 041/833-677.
PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA VELENJE
Zurka zo punce
V	sredo, 23.2, ob 18,00 bo v domu kulture Velenje predstava ŽURKA ZA PUNCE v režiji Vlolete Tomič in v zasedbi: Jernej Kuntnsr Nina Ivanič, Uroš Smolej, Niko Gorišič, Otga Grad, Marija Lojk, Vesna Sa-par, Primož Rank. Vstopnice 2.500 SITI
Na otočku sredi džungle
V	četrtek, 24.2. ob 19,00 bo v domu kulture Velenje predvajanje diapozitivov In predavanje Darje iHoenigman In Roberta Gartnerja: NA OTOČKU SREDI DŽUNGLE - potavanje na Papuo Novo Gvinejo. Vstopnice 600 SITI
<

)
KABELSKO RAZDCULNI SISTEM VELSOJE. d.«.
OBVESTILO DELNIČARJEM KRS VELENJE d.d.
1.	POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA DRUŽBE KRS VELENJE d.d.
VSE DELMIČARJE KRS VELENJE d.d, OBVEŠČAMO, DA JE OKROŽNO SODIŠČE V CEUU DNE 25.01,2000 VPISALO SPREMEMBE STATUTA IN POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA DRUŽBE . OSNOVNI KAPITAL DRUŽBE SE JE OD 104.486.400,00 SIT POVEČAL NA 326.520.000,00 SIT
2.	POVEČANJE VREDNOSTI DELNIC NA 10.000,00 SIT
HKRATI S POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA SE IZVEDE TUDI USKLADITEV NOMINALNIH ZNESKOV DELNIC, IZDANIH V MATERIALIZIRANÍ OBLIKI NA IME, KI SE GLASIJO VSAKA NA NOMINALNI ZNESEK 100,00 DEM TAKO, DA SE NOMINALNI ZNESEK VSAKE DELNICE POVEČA IN ZNAŠA 10,000,00 SIT
3.	USKLADITEV DELNIC S SKLEPOM O POVIŠANJU
USKLADITEV DELNIC S SKLEPOM O POVIŠANJU SE BO IZVEDLO Z ŽIGOSANJEM DELNIC. ŽIGOSANJE BO IZVEEM.A UPRAVA DRUŽBE NA PODLAGI POZIVA DELNIČARJEM, DA ZARADI ŽIGOSANJA DRUŽB! PREDLOŽIJO DELNICE. S POZIVOM ZA PREDLOŽITEV DELNIC ZA ŽIGOSANJE BO UPRAVA PISNO SEZNANILA VSE DELNIČARJE.
4.	PROMET Z DELNICAMI KRS VELENJE
DELNICE KRS VELENJE SO IMENSKE, ZATO SE PRENAŠAJO ZINDOSAMENTOM. PRENOS OZ. PRODAJO DELNIC JE POTREBNO PRIJAVITI DRUŽBI IN GA DOKAZATI Z USTREZNO NOTARSKO OVERJENO KUPOPRODAJNO POGODBO, NA PODLAGI KATERE BO DRUŽBA ZAZNAMOVALA PRENOS DELNIC.
UPRAVA KfíS VELENJE
ANDRAGOŠKI ZAVOD ///^UUDSKA I
UUDSKA UNIVERZA
ODDEÍIK
TEHNIČNEGA
IZOBRAŽEVANJA.
movtrg2. VELENJE
V FEBRU/flJU BOMO ORGANIZIRALI SEMINAR
NAČRTOVANJE. NEGA IN ZAŠČITA SADNEGA VRTA
(OBREZOVANJE).
Informacije in prijave, UUDSKA UNIVERZA VELENJE {053 871 372,871 374)!
ONESNAŽENOST ZRAKA
7. Te sez.enaqsne
irafBSív 'bmoCju
menmiitposT
tfaatnftjinhnB VBiarýjh^B m Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-ijrnB koncenifacjja T?S mikra-g SOP^mS ffaka v naslednjih dneti 7 2.	AMPZavodnfe	136mikrD-gS02'm3
AMP Veliki vrh	140 mikra-g SOÏma
3 2	AMP Graška gora	191 mikro-g S02/m3
AWP Veliki vrh	135 mikro-g S02/m3
MESTNA OBČINA VELENJE. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 802 v znku M 7. fabrua^« do 13. ^bruvl» 2MI> (y irtlnhiiSOZrmSznlia) MMA« tnOnML m inM^ S02r«,3aM
ftOÍTANJ TOPOLátCA ZAVfiONJE GRAâKAO. VELEHJE VEUKIVRH áKAL£
I 07,ž. C1«J.
a 9 J.
■ 10.2.
mu. S12.2.
■ 13 J.
JLAJLLO vin. I: NJ
s: 497 66 80/ 497 66 81
ČETRTEK, 17. februarjo: 6.00 Dobro Juto; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 PcHtičila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Akhialno; 15.30 P(Xočtla; 16.00 Kdai,l(je,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvefi; 18.00 DJ newsj_18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. februarja: 6.00 Pozdrav: 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7,00 Horoskop: 7.15 Pffočilo Avto moto zveze Stovoilje; 7.20 ICIčemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poroiila;■15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti ; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenie.
SOBOTA, 19. lebroarjo: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila: 8.00 Polepsajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Č^ititke; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 K(}a). kje, kaj: 16.30 Porožlla; 18,00 V Imenu sove (študentska oddaja); 19.00 Na svidenje.
NEOEUA, 20. februarja: g.oo Dobro Jutro; S.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9,30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: I. blokcesm: 14.45 EPP; 15.00 II, blok čestific 15.45 0λ;17,OO Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 21. febroarja: s.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan: 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiáčije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Pdicljsko postajo Shwai GratJec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličano policijsko postajo Celje; 9.00107,8 Avto moto tier-cov: 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 ftiročlla; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Ponjčlla; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svider^e.
TOREK, 22. februarja: e.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze..Sioyenlje: 7,20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radiji ůiĎoira; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.30 Pwoiíila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročia; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23. lebruarjo: g.OO Dobro Jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7,15 Pwočilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 PonDčIto Policijske postaje Slovenj Gradec: 7.30 PonDčlla; 8.00 Težava je vaša, rcSitov jc naša; 8,45 Kličemo Policijsko upravo Ccijc: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, Kje. kaj: 16.20 Govorimo o filmu: 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
-	če obvladate nemščino ali italijanščino,
-	znate samostojno in neodvisno delati, ste fleksibilni,
-	imate organizacijsko žilico,
-	obvladate del s PC-jem,
potem vas čaka delovno mesto. Ponujam vam;
-	najprej delo za določen čas, ki po se lahko kasneje spremeni v delo zo nedoločen čas,
-	interesantno dejavnst,
-	ustrezne dohodke,
-	fleksibilen delovni čas.
Vaše ponudbe pošljite na;
Dr. Schaer GmbH / RTC Golte, d.o.o.,
Herrn Richard Stampfl, Winkelau 5,
39014 Burgstall (BZ) - Italien.
Tel.: 0473-29 33 00, Fax: 0473 - 29 33 99.
E-mail: richard.stampfl@schaer.com.
Dežurna pogrebna služba PIP, pokopališče Podkraj;
Telefon: 063/855-866,0803/640-208,0609/620-128.
17. februarja 2000
OBVESCEVALEC
KAS ilAS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
SEKULAR ZA REZANJE DRV, prodam za 25.000 SIT, Telefon 063-869-294.
ŠIVALNI STROJ VERITAS v omarici, prodain po simtiollčni ceni. Telefon fi6!?-908
DELO
STE PRIPRAVLJENI NA IZZIVE In visoke zasljžke? Informacija na telefon 063-411-156,od 8. do15. ure.
ORAOB. MATERIALI
SNEGOBRANE, PRIMERNE ZA VEČ
vrst strešne kritine, ugodno prodam. Telefon 041-260-176.
tOKALI
V	NAJEM ODDAM dva lokala. 23 m3 in 20 m3. Telefon 876-026
in 876-187.
V	NAJEIM DAJEMO priOični poslovni prostor v velikosti 80 m2 namenjen za
trgovsko ali drugo poslovno dejavnost. Telefon 874-061. ODDAM VVELENJU NA DOBRI LOKACIJI, poslovni prostor. Telefon 871-156,
POSESTI
TAKOJ USEUlVO HIŠO IN GOZD. iigorl-no prodam Telefon 0609-635-931 V ŠKALAH. na sončni legi, prodam zazidljivo parcelo. Telefon 893-629.
RAZNO PRODAM
OTROŠKI VOZIČEK, peg-perego, zelo dobro ohranjen, prodam za 10.000 Sli Telefon 875-657. 1000 in3 ZEIVILJE za zasip oddam. Telefon 882-509
KVALITENO SENO PRODAM Telefon 863-376.
ALU PLATIŠČA za P-206 z gumami 15 col, prodam. Telefon 041-292-264 popoldne
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK In avto
sedež, pnjdam. Telefon 041-516-489. SLADKO SENO PRODAM in iščem Izvajalca gradnje. Telefon 881 -763. RABLJENE RADIATORJE PRODAfVl po simbolični ceni. Telefon 860-035. SUHA BUKOVA DRVA in mercedes 240 D, tip123, letnik 80, prodam. Telefon 0602-58-356.
STANOVANJA	I
TRISOBNO STANOVANJE, kupim. (60-70 m2). Telefon 041-866-935. V CENTRU mm KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE, Telefon 0602-55-969 ali 041-214-990. OPREMLJENO STANOVANJE V stanovanjski hiši oddam Telefon 865-086,
STORITVE
jOZILA
ROLETE.ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE ter PVC
okna izdeijemo in montiramo Telefon 063-471-943 ali 041-661-194.
LADA NIVA, letnik 94, z dodatno opremo, ohrabnjen, prodam. Telefon 882-860.
KUPIM AVTO CINQUECENTO. A dO 5 let star. Telefon 866-237.
ZAPOSLITVE
ZA PRIJETNO TERENSKO DELO,
vas čaka stimulativen zaslužek. Telefon 063-863-350,
ŽIVALI
MLADO KRAVO ZA ZAKOL, prodam. Telefon 869-860. OSEM MESECEV BREJO TELICO,
simentalko, pašno, prodam. Telefon 869-828.
PRAŠIČA TEŽKEGA 50 kg za zakol, prodam. Telefon 886-261. MESO BIKA, menjam za karto za premog in prodam hlevski gnoj. Telefon 890-214.
BREJO KRAVO ALI TELICO, prodam. Telefon 888-558.
POLOVICO TELETA PRODAMO. Tele-
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Pioroka
Indira Hasanbegović. Velenje. Aškerčeva c. št. 7 In Gregor Flis, Velenje, Aškerčeva c. št. 7.
Justina Borštner, Parižlje št. 44, roj. 1913; Lucija Ročnik. Črna na Koroškem, Center št. 116, roj. 1027; Čedomir Mitrič, Rdeči breg št. 4/b, roj. 1926; Stanislava Puncer, fi/lozirje, Nove trate št. 8, roj. 1933, Franc Koren, Velenje,
Kopališka c.št. 6, roj. 1933; Anton Podpečan, Kavče št. 15/b, raj. 1937; Amalija Lesnjak, Zg. Razbor št. 14, roj. 1915.
Upravna enota Žalec
P>orôka:
Mojca Drev. Prebold in IgorUran-jek, Prebold.
Marija Vadlan, stara 86 let, Ljubljana, Galjevica 44; Jožef Verbnjak, star 82 let. Breg pri Polzeli 74.
fon 869-849.
PUJSKE, težke 25 kg, prodam. Telefon 881-764,
PSIČKO IN PSIČKA PODARIMO.
Primerna sta za družbo otrokom. Telefon 862-210.

ALiiELnS PRODATI • KUPm
DELNICE?
VELENJE. FoHovB 2	MS/êTO <070
SLOVEN J GRADEC, OSM Ul. 4 4MS/ft11 >161
NMNAja MtOVeUA v SLOVENUI 0,7« 7
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec
MIRAN SUSTER
Vsi, ki smo z njim sodelovali, vsi, ki smo ga poznali, ga bomo pogrešali in ohranili v trajnem spominu.
Gorenje. đ.đ., Velenje
MIRAN
1 Ivala najprej Tebi za vsak trenutek v teh najinih 26 letih. Hvala Tomaž. Dušica. Andrej, Mojca, Breda, Nika, Anja, Silva, Dušan, Roman, Zlatka, Vera, Lidija, Jelka, Vilo, Ida, Andrej, Vesna in Bojan. I Ivala za vs(i vašo pomoč. I Ivala tudi vsem tistim, ki sc ga boste radi spominjali.
Darinka Suster


V'?.ivljonja nimtimo ničesar, kcir tlilo bi naša last.
Ksfi nmn je. ikino In za določen čas! 'Ridi ljudje, ki jih imiimn mrli!
IM.KnčiČHva)
ZAHVAI^
Oh iieniidiimoslljivi izgubi dragega moža, brala, strica in .sestriOa
FRANJA KORUNA
1933 • 2000
se i.skrcno zahvaljujemo vsem. ki ste luim izrazili sožaljc ob njegnvj prerani smrti. Hvala dr. Zupaiičiču in dr. Fi|av/u za njun» skrb in vso potrebno mcdicinsko pomoč, prav Uiko tudi osebju celjske in tfipolškc f^olnišnice za lajšanje njcjsove hude bolezni. Se posebej hvala Irgovskemu pi>djelju Cra Velenje. g<:>spoilu Cívidu Omladiču in gospe Nadi lludarin za vsa prizadevanja /a izboljšanje zdravja. I Ivala Mestni občini Velenje, Lovski družini Škale. Pogrebni službi Tišina. Darku in Bogdanu ter njunim družinam. Petkovim in Gorogrančevim za n)ihovo nepozabno pomoč. Iskrena hviilagosptidoma Ledniku in Semetu za nepozabne besede tolažbe in za njune poslovilne bc.sede slovesa. Hvala vsem za toliko podarjenega cvctja in sveč ter za številno udeležbo na poslednjem slovesu od njega. .Še enkrat vsem in vsakomur posebej res prisrčna hv;ila! Ohranili g;i bomo v nepozabnem spi>minu!
Žalujoči: žena Krista, brat Marjan z družino in sorodstvo.
ZAHVALA
MIRAN SUSTER
17. 5.1957 ■ 9. 2. 2000
Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, sina in brata sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, soi5olcem, znancem in sodelavcem Gcîrenja, ď.d., in vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poli.
I Ivala za izrečena sožalja, darovano cveljc in sveče. Zahvala velja tudi obema govornikoma za besede slovesa, godbi, pevcem in praporščakom.
Pogrešali ga bomo: žena Darinka in sin Tomaž, mama in oče, sestra Dušica Glušič z
Andrejem. Niko in Atijo ter drugo sorodstv o.
Velenje, februarja 200(1
/,daj so spočij ixmučeno srœ, y.díij Uf! spočijta y.dfíhini! mko. ziiptiv sa ulnijtina nui, h mojo drobim lučka it: lebdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naScga dragega moža. očeta in dedija
VIKTORJA ROGELŠKA
s Kanovega, Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji ptili. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče, častni straži in govorniku Premogovnika Velenje, godbi, gospodu kaplanu za opravljen obred in pevcem. Posebna hvala gospodu Karlu Slropniku za Iskren govor, v.sen sorodnikom in prijateljem ter sodelavcem Ciosp. sektorja Premogovnika Velenje, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brala, strica in botra
LAZARJA DAIĆA
25.10.1957- 1.2.2000 Z Gorice, Velenje
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu duhovniku, govorniku in pevcem za polepSan trenutek slovesa. I Ivala družini Spilal za darovano mašo. Prisrčna hvala vsem. ki sle nam stali ob strani, še posebej družinama JanežiČ in Mrkonjič.
Žalujoči oče Lazar in mati Marija, brat Vid z družino in sestra Milena z družino.
Velenje, februar 2000
Prva mednarodna šola jazza v Velenju
ÍTV7
a
7\
Začťlo seje prejšnjo nedeljo zvečer z otvoritvenim koncertom profest>rjev {glasbe. ki so od ponedeljka do petka intenzivno '^delali'* s 14 mladimi slušatelji prve mednarodne šole jazza v z}>odovini Velenja. Obisk v Max clubii, ki je skupaj s Kulturnim centrom Ivana Napotnika Velenje dogajanje "zakuhal", je bil (»d-ličen. Dogodek pa je napovedoval svežino, ustvarjalnost, kreativnost in vrhunske glasbene užitke tako za učence kot učitelje, še bolj pa za publiko, ki je naučeno v šctli vsak večer rade volje preverjala na Maxovih večerih, v jwlek pa na zaključnem koncertu z glasnim ploskanjem dve uri navdušeno nagrajevala odlične jazziste. V pclck dopjildnc so sc lanlie. id so si v tednu dni nabrali ogromno icorciičncga in praktičnega znanja pri prci/kuScnili in pri/nanili mojstrih ja/-za. kot vse dni v minulem tednu v Maxu. pričeli zbirati okoli ure dopoldne. Čakale so jih skoraj cekidnevne priprave na večerni zaključni končen. Uirujenost in neprespanost se jim nisla poznali, čeprav jc bil za njimi naporen teden. Vse, kar so počeli, so namreč počeli z užitktim. Priložnost smo i/koristili za kratke pogovore s krivci za vrhunski glasbeni in pedagoški dogodek v mesiu, ki ho, upajmo, res prerasel v tradicionalnoga.
Umetniški vodja šole jc bil priznani hrvaški vibralonisl Boško Petrovič, simpii-tičen. humorja in idej poln glasbenik. V njegovi družbi človeku res ne more biti dolgčas, dobro voljo pa je prenašal prav na vse udcležence. Med klepetom / nami je med drugim piwedal: "Bil sem presenečen. ko mije Marko Kolšek. .solastnik Max duba povedal, da bi se lahko takšna šola dogajala v Velenju. Ne vem. kako bi> zvenelo, če rečem, da človek tega ne bi pričakoval, zlasti, ker gre za jazz. Na srečo je v.sa stvar uspela. Brez kakšnih lažnih argumentov lahko rečem, da smo seniorji. ne maram namreč izraza profe.sor, presenečeni nad visokim nivojem znanja mlajših kolegov. V življenju sem najmanj dvajsetkrat vodil seminarje. v glavnem mednarodne, v Velenju pa se mi je prvič zgodilo, da ni bilo no-iH'nega učenca, ki ne zna "brati". Vsi S4I poznali vsaj črke in tudi vedeli, za kaj gre. Zato sem zelo zadovoljen in ])rc-pričan. da bo zaključni k<mcert pravo presenečer\je. Kit sem se o tem pogovarjal s kolegi iz Ljubljane, z Domnom Krajnčanom in Primožem Grašičem. smo se vsi trije strinjali, da bi bil ta koncert lahko ludi v Ljubljani," je pohvalil udeležcnce, med katerimi jc bilo k;ir<S nadarjenih glasbenikov iz Velenja. Prehvalili ni mogel ne organizatorjev, nc pogojev n\ delo. "Teden, preživel v Velenju, je bil krasen." jc iskreno pripomnil. Ko smo ga podrobneje pobarali o kvah'tcti in glasbenem potencialu mladih slušateljev, jc dodal šc to: "Poslušal .sem nekaj p4»snetk<»v, ki so narejeni ob rednem pouku na glasbeni šoli. Gre za sodobno komorno glasbo, ki koketira z jazzimi. Iz slišanega lahko sklepam, da imate na tukajšnji glasbeni šoli odlične pedagoge."
Jeseni v Velenju jazz abonma?
Marka Kolška, poleg Franka Laha in Vlada Vrbiča glavnega inicia-tt)rja dtîgodka. smo se-
veda vprašiili, kako je dozorela ideja z<» pripravo lega ljubiteljem ja//a več kot zanimivega dogodka v mcsiu. "Ideja je prišla spontano, po neksg uspešnih projektih, predvsem pa uspelem lanskem jazz festivalu. pa tudi predhodnih jazz koncertih.
Vedno dobrovoljen Boško Petrovič je bil nad znanjem udeležencev šole iskreno navdušen.
v*' '' I' •
UB JAZZ
(HI KONCERT V DOMU KI
UB JAZZ
akliučni koncert k qomu t ♦ -
.xz
Marko Kolšek, solastnik Maxa, je že glasno razmišljal o uvedbi jazz abonmaja. Po dobrem obisku v minulem tednu bi ta kaj lahko postal realnost že letos jeseni.
Robert Jukič je iz prve Maxové Jazz "klinike" odnesel veliko znanja in dobrih vtisov. Če bo le mogoče, bo še kdaj zraven!
ki so se dogajali v našem lokalu. Kasneje seje pojavila glasbena skupina velenjskih fantov, ki nastopajo v klubu |mhí imenom Max club kvintet, z leti pa smo navezali tudi dobre stike z Boškom I\'tn>vičem, kije pri nas karnekajkrat igral. Ker ima vsakoletno šolo jazza v Grožnjanu. smo prišli na idejo, da bi naredili nekaj podobnega v Velenju. Od ideje do izvedbe je minilo približno štiri mesece. Do izvedbe pa je lahko prišlo uiradi velike (pomoči spimzorjev in smit^anizatorja Kulturnega centra Ivana Napotnika. Ta segment kulture v mestu manjka, zato bomo ptiskusili na tem podn»čju naredili še več. Odziv za šolo je bil dober, deh» je teklo odlično, obiskovalcev ni maixjka-lo. Imeli smo ludi krasne profesorje,*'Je povedal in dodal, da sc bo kcmee marca in v začetku aprila dogajanje nadaljcva-ki z drugim Jazz festivalom. "Razmišljamo tudi. da bi v sez<mi 2000/2001 poskusili spraviti v življenje velenjski jazz abonma, ki bi piitekal na različnih lokacijah v mestu. Iak(» dvoranah kot «idpr-lih prostorih."
Da bi dobili občutek, kako so se v Maxovi "kliniki" počutili učenci, smo nekaj vprašanj zastavili še Velenjčanu Robertu Jukiču. sicer že preizku-šenemu glasbeniku. članu skupine Funck you. "Takšne šole jazza, v lej obliki, sem se udeležil prvič. "Odnesel" sem ogromno. sploh kar se tiče teoretičnega znai^a. Tudi pnikličnega. a dejstvo je. da ne moreš v enem tednu naredili vsega, kar se dnevno naučiš teoretično. Zalo bo ostalo ogromno dela tudi za naprej. Bil sem v skupini graškega profesorja Evvalda Oberleitnerja. izpopolnjeval sem znanje igranja na kcmtrabas. Dnevno je to izgledali» lako. da smo se dobili okcdi 9. ure dopoldne, potem pa smo delali posamezno in skupinsko za zitključni ko-cert. Ideja, da bi v Velenju uvedli jazz abimma je hvalevredna, saj se po vsej Sloveniji premalo dogaja na pitdročju jazza. Vesel sem bil, da je bila "klinika" dobro obiskana tudi na večernih koncertih v Maxu." Robert si bo šolo zapomnil tudi zaradi četrtkovega večernega nastopa, ko je na Maxovem odru nepričakovo nastopil skupaj s profe.sor-ji. ker je bil njegov profesor zadržan zaradi koncerta v Gradcu. "Malo sem pogledal nole, in kljub veliki Iremi in pritisku mije uspelo. Ni bilo velikih napak. sicer pa se dobro zavedam svojih zmožnosti," je smeje zaključil kratek klepet. Z željií. da ho tudi drugo leto učenec priznanih mojstrov jazza. V Velenju, seveda!
Mbš


I i
T • -S
'iu
i 'A ' >
Zaključni koncert je bil več kot odličen glasbeni dogodek, všečen vsem generacijam.
Ribiška družina Mozirje
Kormorani '^terja-ribogojnico
„a leta slovenskim ribičem v zimskem času povzročajo veliko nadlog in škode kormorani. Najbolj zgovoren je nedavni primer iz Celja, ki» je jata kormoranov pustila za sabo na .stotine ranjenih in mrtvih rib, v samo dveh dneh preko 200 kilogramov. Požrešni ptiči velike preglavice p(»vzn»čajo tudi mozirskim ribičem. Kormorani so se na področju Zgornje .Savinjske doline prvič pojavili leta 1991. Do takral so širše celjsko območje le preletiivali, v zadnjih letih pa tukaj že prczimujejo. Njihov "problem" je v tem. da vsak kormoran dnevno potrebuje okrog pol kilograma lirane, na lov pa se podajajo v jatah. Kot odlični plavalci najraje lovijo v dovolj globoki vodi, pri lovu pa veliko rib, ki jim niso kos. poškodujeji) in te kasneje seveda poginejo. Škoda je tako zelo velika, ribiči pa nemočni. Mozirska družina v ribji zarod letno vloži díl 7 milijonov tolarjev, škode zaradi kormoranov pa ne more izterjati od nikogar.
"Tožiti bi pravzaprav morali kar državo oziroma pristojno ministrstvo. ki ne ukrene ničesar za zagotovitev naravnega ravnovesja v slovenskem prostoru." pravi tajnik mozirskc družine Dušan Žunier. Kormorani namreč nimajo naravnega sovražnika, olx;n-cm pa so zaščiteni z evropsko konvencijo. Sosednje države navzlic icmu dovoljujejo odstrel določenega šievila teh plic in preprečujejo Sc večjo škodo, pri nas pa ni tako. Na območju mozirskc ribiške družine so leia 1997 smeli odstreliti štiri kor-morane, po tem pa nobenega več. Pri tem je zanimivo, da so na eni od teh štirih ptic naSli obroček z označbo poljskega Gdans-ka. kar potrjuje dejstvo, da kormorani preictijo velikanske razdalje, ustavijo pa sc seveda tam. kjer jc dovolj hrane. Država torej ravnovesja živalskih vrst ne zagotavlja, ribiči pa na dnigi sirani teh ptic niti preganjati ne smejo.
"Neresnične so trditve nekaterih ekologov, da se kormorani hranijo le z rdečeokami. rdečeperkami in ostalimi gospodarsko manj pomembnimi ribami, saj mi v Savinji in Dreti vzgajamo samo avtohtone ribe. to pa so potočna postrv, lipan in sulec. Kormorani torej uničujejo prav le ribe in res ne vem komu je do tega. da bi bili naši reki brez ribjega življa," se sprašuje Dušan Žunter. Tudi zaradi tega so se člani mozirskc družine odločili za lastno ribogojnico, da bi lažje premostili težave te vrste. Na Prihovi
Ribogojnice na tem mestu ne bo, sramota pa ostaja
sicer že nekaj leii uspešno gojijo potwno postrv in na podlagi teh izkušenj so prepričani, da bi se naložba v ribogojnico dolgoročno goU)vo obrestovala. Že zaradi dejstva, da za ribji zarod lei-no porabijo od 5 do 7 milijonov tolarjev, v želeni ribogojnici pa bi zagotcwili ludi dve delovni mesti.
Vendar se je zatakniki že na začetku prizadevanj. Ribiči so mozirs-kl občini in krajevni skupnosti predlagali, da hi v ribogojnico preuredili mozirskc "kopelcc" ob avtobusni postaji in obvoznici. Ore za nekdaj zelo znano in priljubljeno kopališče, ki pa jc zadnja leta za Mozirje prava sramota. Načrtov za uredilev je bilo že kar nekaj, žal nobeden uresničen. Na občini in v krajevni skupnosti so se s pobudo ribičev strinjali, nasprotovali pa soji okoliški krajani in vse je padlo v vodo. Zato ribiči sedaj iščejo nove možnosti za ribogojnico, krajani šc vedno in spet terjajo ureditev "kopelc." nikogar pa ni, ki bi bil v to vložili delo, čas in denar.
mjp
Jez končno bo
LJUBNO OB SAVINJI - Končno so le pospešili gradnjo pre-potrebnega jeza na Savinji v sptidnjem delu Ljubnega, kije še dolg po poplavi leta 1990.1 Ikrati bodo preko Savinje potegnili primarni vod kanalizacije In tako omrežje povezali s čislilno napravo. Sam jez bo veljal 50 milijonov tolarjev, kanalizacijski vod pa šc dodatnih desei.	■ (slika: Jp)