. GLA S ILO D E L AVC E V TOSAM Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč- Leto izhajanja: XV. 1979 22. julij 22. julij 1941. leta — datum, dobro poznan predvsem Slovencem, saJ so tega dne blizu Tacna pod Šmarno goro padli prvi partizanski streli. Komunisti pod Rašico so bili takrat zelo aktivni. Kljub temu, da se nekateri člani KPS in skojevci zaradi predvidene aretacije umaknili v ilegalo, so 22. julija sklenili likvidirati tri izdajalce. Ker Je ta organizirana akcija pomenila uvod v splošno vstajo na gorenjskem, praznuje slovenski narod ta dan kot začetek oboroženega boja m upora. Do konca julija 1941 leta pa so odmevali partizanski streli že po vsej Sloveniji. Kako je to organizatorjem uspelo? V CK KPS so si zadali nalogo, da čimpreje dosežejo prehod iz priprav v prave vojaške partizanske akcije in čimbolj razširijo OF ter Ji dajo še trdnejšo organizacijsko obliko. Zato je bilo treba iz ko-munistov sestaviti prve partizanske skupine, narediti vojaški načrt 'u ga začeti uresničevati. V slovenske pokrajine je CK KPS poslal svoje vojaške inštruktorje, ki so ustanovili prve partizanske čete iz komunističnega jedra, kateremu so Se pridružili tudi drugi slovenski rodoljubi in nastale so prve partizanske akcije — vstaja slovenske-Sa naroda. Z razširjanjem in utrjevanjam GF pa sta rastla pogum in samozavest naših ljudi, kar je uspešnost Prvih akcij samo še stopnjevalo. Tako je OF s svojo organizacijsko obliko že v tem času dobila tudi svoj vrh: Vrhovni plenum OF. Ob dnevu borca 4. julij — Dan borca je za nami. Praznovali smo in se znova spomnili zakaj ga pravzaprav praznujemo. Kot ob mnogih podobnih praznikih naše zgodovine smo se nekaj trenutkov preselili v čas revolucije, se spomnili dogodkov vpjnih dni, dni, ko je na naših tleh še odmeval sovražnikov škorenj in vihrala tuja zastava. Nekdanji borci, aktivisti, so se spomnili dni, ki so jih lačni in prezebli preživeli pod milim nebom in nenehnem strahu, da bodo v nekaj minutah že v rokah neusmiljenega sovražnika, ki je zahteval žrtve za svoja zverinska poko-lenja. In dnevi so tekli, zmagala je pravica. Tudi za pohlepne, nečloveške tujce je nastopil konec. Praznih rok kot so prišli, so morali zapustiti deželo, ki so jo hoteli Zase. Oditi so morali s spoznanjem več, da je krivica vedno kaznova- na. Naši predniki, vse generacije ljudstva — borci pa so ponosni slavili zmago. Zmaga socialistične revolucije je utrdila upanje, da bomo s prizadevanjem in izkušnjami NOB, z delom lahko zgradili lepšo prihodnost. In nekdanji borci, vse jugoslovansko ljudstvo je moralo puške zamenjati za lopate in krampe in obnavljati ruševine. Mogoče smo ob 4. juliju za trenutek ustavili nekdanjega borca, aktivista in ga vprašali, kaj njemu pomeni ta praznik. Gotovo smo dobili odgovor, ki ga moramo nositi v mislih dan za dnem: »Ta dan pomeni predvsem spomin na težke dni, ki pa niso bili zaman, temveč so rodili bogate sadove. Rodili so spoznanje, da je svoboda nekaj, kar ni naprodaj, cenen zaklad, ki se lahko kupi le s krvjo in današnji rodovi, predvsem pa še mladi, rod, naj pomnijo: Spoštujite pridobitve revolucije, cenite svobodo, kajti svoboda, kajti svoboda je samo ena!« Člani ZB TOSAMA so ob prazniku položili venec pred spomenik v Dražgošah 2 St. 7 — julij 1979 Prodaja filtrov za cigarete v Turčijo Turški državni monopol TEKEL je po teleksu predlagal Tobačni tovarni Sarajevo in nam, nujen sestanek v Istanbulu, kjer bi se dogovorili o realizaciji izvoza filtrov za cigarete, ki so bili predmet licitacije v letu 1977. Razgovori v Istanbulu so trajali dva dni. Iz Sarajeva so bili prisotni direktor Osman Murtezič, direktor TOZD filtri Zendjalič Ibrahim in referent izvoza Nedeljka Ličan in, iz Tosame pa glavni direktor Slavko BAJEC. Najprej smo imeli sestanek z našim predstavnikom v Istanbulu, gospodam Bilendom Ismenom, ki nas je obvestil o situaciji in stanju preskrbljenosti monopola s filtrom za cigarete, o realizaciji licitacije drugih sodelujočih firm kot Bau-mgartner, Filtrona, Koreja — D j o. Predvsem pa smo se pogovarjali o gospodarskem stanju ter gibanju gospodarstva v Turčiji, da bi se lahko konikretneje vključili v razgovore in odločitve s predstavniki turškega monopola. Kakor je bilo že omenjeno so bili razgovori o dobavi filtrov in realizaciji licitacije iz leta 1977 in to: 6. 1. 1977 400 miljonov (Tosama), 400 milj. (FD Sarajevo cena 4,504 DM, v vrednosti 1.808.600 DM dim. 90 mm 13. 6. 1977 250 milj. (Tosama) 250 milj. (FD Sarajevo), cena 7.4791 DM, v vrednosti 1.869,775 DM, dim. 120 mm 20. 6. 1977 200 milj. (Tosama), 200 milj. (FD Sarajevo, cena 5.627 DM, v vrednosti 1.125.400 DM, Skupaj Tosama: 850.000.000 kom filtrov, v vrednosti 4.796.775 DM. Vise navedene količine so zaključene v štirih pogodbah. 400 miljonov kom. filtrov, 90 mm izvoznik Tosama; 400 miljonov kom. filtrov, 90 mm, izvoznik SODASO za FD Sarajevo; 500 milijonov kom. fitrov 120 mm, izvoznik SODASO za FD Sarajevo in Tosamo. 400 miljonov kom. fitrov 90 mm, izvoznik SODASO za FD Sarajevo in Tosamo. Predstavniki firme SODASO sestanku v Istanbulu niso prisostvovali, ker je omenjena firma v sanacijskem postopku oz. likvidaciji. Firma Sodaso bo morala zaradi tega pismeno odstopiti vse pravice in obveznosti iz navedenih Licitacij in pogodb Tobačni tovarni Sarajevo in Tosami. Ta soglasnost in pooblastila morajo biti overjena in podpisana kot pravno veljavni akt na turškem konzulatu v Beogradu. Predstavniki Tobačne tovarne Sarajevo so se obvezali, da bodo navedena pooblastila o prenosu fir- me Sodaso dobili v najkrajšem času in jih poslali firmi Tekel. Po tem prejemu bo nastopila možnost naših nadaljnjih razgovorov za realizacijo izvoza, odnosno sklepanje pogodbe navedenih količin. »Tosamina« količina 400.000.000 kom. filtrov pa ni bila sporna, ker smo sami licitirali in smo tudi sami izvozniki. Ker imamo tudi pooblaščenega predstavnika v Istanbulu, Bilenda Ismena, smo se lahko odločili za razgovore realizacije tega posla in vsebini pogodbe. Z ozirom na težko gospodarsko stanje v Turčiji je vlada sprejela odlok, kateri je bil tudi objavljen v njihovem uradnem listu, da je edina možnost zunanje trgovinske izmenjave, odnosno uvoza v Turčiji na osnovi akceptanc kredit liste s šestmesečnim kreditom, oziroma za izdelke, ki niso navedeni v akceptanc kredit listi, pa se dobi odgovarjajoče soglasje za uvoz pod pogojem najmanj dvanajst mesečni kredit. Ker cigaretni filtri niso na listi akceptanc kredit, smo se morali pogovarjati o plačilnih pogojih na najmanj dvanajst mesečni plačilni rok. Načeloma smo se strinjali z navedenimi^ pogoji, vendar smo skrbno proučevali nadaljnje točke pogodbe in plačilnih pogojev. Količina: 400.000.000 kom dimenzije 90 x 7,85 mm. Dobava: I. mesec po veljavnosti pogodbe 150.000.000 kom II. mesec po veljavnosti pogodbe 150.000. 000 kom III. mesec po veljavnosti pogodbe 100.000. 000 kom Firma TEKEL se strinja, da pošiljamo mesečno tudi več od navedenih količin, ne pa manj. Cena Kot dosežena na licitaciji, 6. januarja 1977, to je, 4.504 DM za 1000 kom. Plačilni pogoji: Po tem vprašanju smo porabili največ časa v razgovorih, kajti veliko je bilo razprav in predlogov, da smo se na koncu sporazumeli in da bi bili sprejemljivi za njihove in naše nadrejene organe. Zato smo se dogovorili, da bomo navedeno količino filtrov izvozili pod naislednjimi plačilnimi pogoji: — akceptanc kredit 12 mesecev (ikrajši rok je po sedanjih turških predpisih nemogoč, ker fil- tri niso na listi akceptanc kredit in morajo imeti posebno dovoljenje Ministrstva za finance Turčije. Plačilni promet in ostale bančne veze se bodo odvijale med Jugobanko Beograd, in Ziraa-t Bank Istanbul (poljobanka). Firma Tekel bo morala v enem mesecu akceptirati menico in jo vrniti Ziraat Banki na avaliranje. Tako menico pošlje Jugobanki v Beograd. Datum plačila menice zapade v roku 12 mesecev od dneva akcipta menice. Ob zapadlosti menice plača Ziraat Bank Jugobanlki fakturni znesek, plus 6,75 °/0 obresti per ano letno. V kolikor Ministrstvo za finance ne bo sprejelo obrestno mero 6,75 “/o, se obračuna mera londonske berze na dan akcepta menice. Razgovori o plačilnih pogojih so bili zelo težki in dolgotrajni. Vse ostale točke pogodbe so bile bolj proceduralnega pomena. S tem smo se dogovrili o bistvenih točkah pogodbe in ko bo Ministrstvo za finance Turčije odobrilo to pogodbo, nas bo firma TEKEL pismeno obvestila. Ravno tako je dolžna Tosama obvestiti firmo TEKEL, da se naši samoupravni organi, kakor tudi banka in vsi ostali, strinjajo z navedeno vsebino pogodbe. Z izmenjavo obojestranskih pismenih soglasij, ostane pogodba polnopravno veljavna. V nadaljevanju razgovorov smo se opredelili, da je nujno potrebno realizirati tudi ostale ikoličine iz licitacije v letu 1977, katerih izvoznik je firma Sodaso Sarajevo, predvsem glede dobavnih rokov, plačilni pogoji pa so isti kot za Tosamo. Količina: 200.000. 000 kom. filtrov 90 x 7,85 mm. 250.000. 000 kom filtrov 120 x 7,85 mm. To so količine za TOSAMO. Dobava: III. mesec v skupnem ali I. mesec po podpisu 50 milj. kom, 90 mm. IV. mesec v skupnem ali H. mesec po podpisu 150 milj. kom, 90 mm. V. mesec v skupnem ali III. mesec po podpisu 100 milj. kom, 120 mm. VI. mesec v skupnem ali IV. mesec po podpisu 100 milj. kom, 120 mm. VIL mesec v skupnem ali V. mesec po podpisu 50 milj. kom, 120 mm. Cena: Predstavniki Tekela so zahtevali znižanje cene, ker je licitacijska cena iz leta 1977 po njihovem mi- Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da v naši republiki že leta posvečamo posebno pozornost prav zdravju otrok. Zdravstveno varstvo otrok je namreč v veljavni zakonodaji in v samoupravnih sporazumih o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva opredeljeno kot popolno. Že dolgo je skrb za zdravje te populacije prednostna. Delovni ljudje in občani smo v sporazumu o pravicah določili, da za-gatavljamo pravico do popolnega zdravstvenega varstva vsem otrokom ne glede na dohodkovne možnosti posamezne občinske zdravstvene Skupnosti ali otroka in njegovih staršev. Pojem »popolno zdravstveno varstvo« v bistvu odseva odnos naše družbe do zdravja naj mlaj šah generacij, saj zajema vse možne zdravstvene ulkrepe, ki ugodno vplivajo na krepitev, ohranitev, oziroma povrnitev zdravja otrdk. Dosedanja prizadevanja so obrodila sadove. Umrljivost dojenčkov, ki je eden izmed kazalcev zdravstvenega stanja, pri nas stalno upada in se bliža vrednostim, ki so značilne za razvitejše dežele sveta. Narašča obseg različnih preventivnih ukrepov in tudi število otrok, ki jih zajemajo v delo posvetovalnic in v sistematične preglede. Prav gotovo bi lahko našteli še več pozitivnih premikov pri izvajanju zdravstvenega varstva o-trok, ki so hkrati spodbuda za na- daljnja prizadevanja. Ob sistematičnih podlagah pri urejanju tega vprašanja in uspehih zdravstvenega varstva smo lahko zadovoljni predvsem s tem, da smo s skupnimi prizadevanji v naši družbi ustvarili našim najmlajšim veliko boljše možnosti za uveljavljanje pravic do zdravstvene nege kot jo ima veliko otrok v svetu. Obenem pa moramo samokritično priznati, da povsod v Sloveniji še niso ustvarjeni vsi pogoji za dosledno uresničevanje samoupravno dogovorjenih pravic otrok do zdravstvenega varstva. Tako je ponekod pomanjkanje kadra, zlasti zdravnikov, obenem z netkateri-mi organizacijskimi pomanjkljivosti, še vedno močna ovira za dostopnejše in učinkovitejše varstvo otrok. Uspehi in pomanjkljivosti, ki smo jih na posameznih območjih dosegli pri izvajanju zdravstvenega varstva otrok, bodo lahko pomenili podlago za pripravo konkretnih progtramov dela. Vendar teh pr' 'Tamov ne bi smeli snovati le zaradi mednarodnega leta Otroka. To mora postati stalna praksa. Tu velja še posebno upoštevati, da bomo dali otrokom največ, če jih bomo vzgojili in naučili pravilnega in zdravega načina življenja in jim privzgojili čut in odgovornost za lastno zdravje. Merlin Danica delegat zdravstvene Skupnosti Zdrav otrok — naša sreča (nadaljevanje z 2. strani) šljenju previsoka, posebno z obrestmi, v primerjavi s sedanjimi tržnimi cenami. Niso pa podali konkreten predlog, za koliko so cene previsoke. . Po obširni razpravi so predstavniki firme TEKEL predlagali, da ui ostala cena nespremenjena, vendar bi bili plačilni pogoji za dvajset mesecev brez obresti. Načelno nam je predlog odgovarjal pod pogojem da se nam dodeli še eno milijardo kom filtrov pl mm, za dobavo v letu 1980, pod istimi pogoji, (predvsem cena) 5.627 DM, za 1000 kom. . Predstavnik TEKELA se je strinjal s količino, ne pa s predlagano ceno. O znižanju cene pa mi nis-nio bili pripravljeni razpravljati, ^er za nas ni bilo sprejemljivo iz taktičnih vzrokov. Pri tem je ostalo in smo se dogovorili za novi sestanek v Istan-oulu za poznejši termin v juliju, ob kateri priliki bi rešili vsa asta-la vprašanja, predvsem pa poobla-sulo Sodaso Sarajevo o prenosu obveznosti in pravic iz licitacije na 1 osamo in Tobačno tovarno Sarajevo. (nadaljevanje na 6. strani) Ob mednarodnem letu otroka v Leto 1979 je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto otroka. Povsod po svetu naj bi preverili, kako uresničujejo deklaracijo združenih narodov o otrokovih pravicah in pripravili Programe za dosego ciljev, ki so V njej opredeljeni. Razlogov za to )e več, najpomembnejši pa je vendarle v tem, da otroci pomenijo našo prihodnost in naše naj večje oogatstvo. Na njih namreč gradi-nto jutrišnji svet, ki naj bi bil svet svobode, človekove ustvarjalnosti, Pravičnega družbenega reda in socialne varnosti. Ker so otroci odtisni od nas odraslih, se moramo Potruditi, da jim bomo ustvarili Pogoje za približevanje tem idealom. V deklaraciji je med drugim zapisano, da imajo otroci posebno Pravico do primerne prehrane in zdravniške nege in to ne glede na sPol, raso barvo, vero, narodnost ali socialno okolje. Zato je za zdravstvene skupnosti mednarodno loto otroka primerna priložnost, da ugotovijo kako uresničujejo zlasti Pravico do zdravstvenega varstva otrok, na tej podlagi pa nato izoblikujejo akcijske načrte. Naša dolžnost Tradicija označuje obdobje, obdobje pa je izbralo ljudi, kateri smo dolžni spoštovati in prenašati na mladi rod obveznosti, katere terja čes v katerem smo živeli in ga živimo. Kjer je čas velike revolucije in vojnih strahot udaril svoj krvavi pečat, tam nemo stojijo spomeniki, kateri so priča velikih dogodkov in žrtev kot krvavi da- vek za našo socialistično domovino. Prav to nas je člane in aktivne udeležence NOB kot vsako leto ob 4. juliju, dnevu borca, usmerilo na pot, pot spominov in tovarištva, da skupaj ob pogledu nazaj v težke dni počastimo pred vsem tiste borce in aktiviste, ki so vgradili svoja življenja v temelje svobode. (nadaljevanje s 3. strani) Naša pot je vodila v Dražgoše, kjer je Cankarjev bataljon tiri dni vodil strašne bitlke s tridesetkrat močnejšim sovražnikom, kateri je bil takrat na višku svoje moči, pa je doživel vojaški in moralni poraz. Po velikih izgubah se je maščeval nad civilnim prebivalstvom in mrtvimi zidovi. To veliko partizansko zmago, požgano in porušeno vas, ter preko štirideset domačinov pa danes predstavlja mogočen spomenik, kateri kljubuje času, kakor takratni prebivalci Dražgoš in legendami Cankarjev bataljon. Tako danes tisočim obiskovalcem pripoveduje resnico o času, ko se je človek moral boriti za svobodo. Sončno dopoldne pa je še polepšalo okoliške bregove, ko smo na ploščadi spomenika poslušali u-deleženca dražgoške bitke, ki nam je tako prepričljivo opisal tiste tri zgodovinske dni v Dražgošah. Hva- Kljub dežju, ki nas je pestilo tiste dni, se 00 ZSMS ni izneverila tradicionalnemu organiziranju izleta. Letos smo se odločili za Dolenjsko. Plan poti je bil izredno zanimiv, saj smo združili prijetno s koristnim. Ob šestih smo se zbrali pri vratarnici in nestrpno pričakovali odhod. Natrpali smo se v avtobus in odpotovali. Ugotovili smo, da smo ležni smo tovarišu, da nam je tako izpolnil naš namen obiska ... Z enominutnim molkom smo počastili spomin žrtev in ob žaro položili venec ter prižgali svečke. Zapustili smo ta kraj, polni spominov in se podali na Jelovico, kjer so bili začetki upora leta 1941, o čemer pripovedujeta spomenika v bližini Partizanskega doma na Vodicah. Severno od doma je na lepi jasi, sredi mogočnega gozda spomenik — ustanovitve legendarnega Cankarjevega bataljona, južno pa spomenik ustanovitve Jelovške čete. V Partizanskem domu smo imeli prijetno srečanje, kjer je vsak udeleženec prejel knjigo kot spomin na ta dan. Oglasila se je partizanska pesem in obujali so se spomini, kateri se niso in se ne smejo pozabiti. Prepričan sem, da smo svoje poslanstvo opravili dobro in še si želimo takih srečanj. Ivan KOSIRNIK čisto v redu družba in Andreja je že na začetku s kitaro poskrbela za dobro voljo. Prva postaja je bila Muljava, rojstni kraj pisatelja Josipa Jurčiča. Vsakdo pozna vsaj nekaj njegovih del, vandar nas še veliko ni obiskalo rodne hiše. Največja zanimivost so bili rokopisi — njegovi in njegovih prijateljev, prav tako znanih literarnih umetnikov. V Muljavi smo si ogledali tudi Krja- vljevo kočico. Presenetljivo majhna je in prav čudno, kako je mogel v njej živeti odrasel mož. Ustavili smo se še na jutranji kavici, malo poklepetali, nato pa nadaljevali pot proti Bazi 20. Cesta pripelje do izhodiščne točke in kakih petnajst minut hoje nas loči od naselja barak. Prijetna je bila hoja, kljub temu, da je bila steza zavita precej navkreber. Najbolj zagnani smo se zapodili po poti, pa smo na vrhu ugototvdli, da imamo kljub naši mladosti že probleme s kondicijo. Pa nič zato! Z zanimanjem smo si ogledali bivališča, kjer so se med vojno skrivali. Razstavljene dokumente fotografije so pričale o takratnem trpljenju naših ljudi, pa tudi o tem, da kljub vsem težavam, ki so jih pestile, niso klonili in so našli čas za pesem. Rahel dež nas je pregnal in vrnili smo se k avtobusu, pa naprej proti Dolenjskim Toplicam. Pričakovanje kopanja je bilo močnejše od rahlega rosenja in veselo smo začofotali po odprtem bazenu. Dekleta so malo pokvarila zabavo fantom, ki so že v avtobusu načrtovali, kako nas bodo »itun-kali«, ker so bile samo tri toliko pogumne, da so zaplavale. Ni bilo ne konca in kraja veselemu smehu in nagajanju. Nekajkrat smo »skočili« tudi v bazen za neplavalce, kjer smo se počutili kot doma v banji, tako je bila voda topla. Vendar je kopanje hitro minilo in odšli smo na kosilo, ki smo ga imeli v čudoviti restavraciji »Rog« v Dolenjskih Toplicah. Z apetitom smo vse pospravili, saj smo že pošteno občutili lakoto. Kako tudi ne, saj smo imeli za seboj zelo »naporno« dopoldne. Po kosilu smo se vrnili v avtobus, kjer se je kmalu zaslišala pesem, ki je sicer pričala, da smo zelo »melodični«, pa vseeno, lepo je pa le bilo, kajne dragi sopotniki!? Ustavili smo se še v gostišču, ki so ga kot nalašč postavili ravno ob naši poti proti domu, tam tudi malo zaplesali, nato pa se utrujeni, a vendar polni prijetnih vtisov vrnili pred našo Tosamo. Sonja Graiš Obisk spomenika na Jelovici Izlet na Dolenjsko Novo v sanitetni konfekciji Z ozirom na velike potrebe prodajne službe in premajhnimi kapacitetami pri predelavi obližev,^ se je pokazala potreba za talkojišnjo nabavo še dodatnih kapacitet# Y mesecu maju smo 'obavili stroj NOACK, ki ima prirejeno tudi napravo za šteje in zlaganje pakimih enot. Stroj je montiran v prostoru za izdelavo Obližev. Na stroju je možno pakirati artikle s toplim ali hladnim valjenjem, signirati in per-forirati pakirne enote. Izvedba je podobna staremu stroju, vendar so nekatere stvari izboljšane, večja pa je tudi kapaciteta stroja. Z ozirom na to, da je montažni material (pa-Pir) za hladno varjenje uvožen, smo itehnbloška in nabavna služba iskali možnost domačega dobavitelja teh papirjev. Dogovor s strokovnjaki v POLIETILENKI nam •kaže možnost te rešitve. Pričakujemo že prve vzorce papirja, ki jih bomo preizkusili na stroju NOACK in ugotovili kvaliteto poslanih vzorcev. Z rešitvijo tega problema hi prihranili devizna sredstva in jih namenili za druge potrebe. V oddelek sanitetne konfekcije bomo dbili tudi dva nova stroja za izdelavo komipres, ki nam bosta dopolnila obstoječe strojne kapacitete, ki so premajhne, da bi za-dovolile potrebe trga. Na teh strojih bo možno delati komprese 7,5 x 73 cm (8 in 12 slojne), kapaciteta stroja je 110 kom v minuti in 10 x 10 cm (4,8 in 12 slojne), kapa-titeta stroja je 55 kom. v minuti. Od istega proizvajalca bomo kupili tudi stroj za palkiranje. Tu je možno pakirati tako mehke kakor tudi trde materiale na več načinov. Obstaja možnost hladnega in toplega varjenja, posamično ali pakiranje v traku s perforacijo. Razen kompres je možno pakiranje tudi ostalih artiklov, ki so v mejah dimenzij pakirnih enot predvidenih na tem stroju. Vse te možnosti se bodo po dobavi stroja tudi preizkusile in realizacije. Z novimi stroji v oddelku sanitetne konfekcije bomo povečali Produktivnost rv oddelku in pa kvaliteto izelave kompres in pakiranja nekaterih izdelkov. Z novimi stroji se odpravlja ročno delo, ki pa ga pri konfekcionira- nju še vedno ni malo. 200 največjih V eni zadnjih številk revije Gospodarski vestnik je bil objavljen iseznam 200 največjih organizacij v Sloveniji v letu 1978. Piri sestavljanju liste so bile upoštevane vse delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela s področij gospodarskih dejavnosti. Talkšnih delovnih organizacij je bilo lani v Sloveniji 435. V listi naj večjih je predstavljeno 200 organizacij vse tiste, ki so imele lani nad 150.000.00 din dohodka. Poleg kriterija dohodek so za razvrstitev delovnih organizacij od največje do najmanjše kot kriteriji razvrščanja uporabljani podatki o številu zaposlenih, uporabljenih poslovnih sredstvih in celotnemu prihodku. V spodnji preglednici objavljamo podatke za prvih 10 največjih DO v Sloveniji ter tistih DO, ki so zanimive za primerjanje z DO To-sama. Ime o Dohodek to v 000 din 2 Število tozaposl. o Celotni p to v 000 dir S S § ŽTP Ljubljana 1 2,459,971 1 13.579 8 5,303.309 ISKRA elektromeh. Kranj 2 2,313,586 2 10.744 H 4,541.636 REK Velenje 3 1,610.969 8 6.406 17 3,616.172 Sž Železoma Jesenice 4 1,548.616 4 4.963 4 5,736.267 GIF GRADIS Ljubljana 5 1,368.760 3 7.153 14 4,388.821 ZIV TAM Maribor 6 1,260.953 7 6.807 15 4,345.464 Železarne Ravne 7 1,236.769 10 5.013 21 3,209.733 GORENJE Velenje 8 1,022.793 5 6.886 6 5,585/853 SLOVENIJA VINO Ljubljana 9 890.779 9 5.224 20 3.218.852 DES pod. za distrib. Ljubljana 10 868.132 13 4.467 30 2,240.246 LEK tov. farmac. izdel. Ljub. 27 652.602 63 2.151 59 1,549.927 MURA tov. oblačil M. Sobota 29 544.790 16 3.931 80 1,160.331 MTT Mar. teks. tov. Maribor 31 532.680 12 4.518 60 1,541.596 TEKSTIL Ljubljana 48 431.606 38 2.668 39 1,956.597 TOBAČNA TOVARNA Ljubljana 63 377.014 66 2.137 42 1,896.470 TEKSTILINDUS Kranj 103 287.131 48 2.340 124 675.418 STOL Kamnik 108 277.390 101 1.686 139 5.78.336 KONFEKCIJA LISCA Sevnica 116 254.924 91 1.780 144 558.753 NOVOTEKS Novo mesto 119 246.046 52 2.297 135 601.599 BETI Metlika 137 227.101 113 1.576 137 588.861 LABOD tov. oblačil N. mesto 138 225.501 83 1.913 152 527.997 HBLOIS Kem. and. Domžale 151 209.481 184 808 100 968.633 TITAN tov. kov. iz. Kamnik 154 204.133 119 1.403 178 415.735 TOVARNA NOGAVIC Polzela 156 201.432 152 1.109 162 487.812 TEKSTILNA TOVARNA Preb. 178 169.816 141 1.219 174 449.0);i TOSAMA Domžale 184 163.954 166 965 149 536.273 BOMB. Pred. in tkal. Tržič 193 156.673 138 1.248 188 344.298 JUTRANJKA Sevnica 194 155.485 135 1.277 186 365.172 RAŠICA tov. pletenin Ljub. 198 153.020 123 1.365 187 350.587 Povzetek po GV pripravila: Metka Jeretina, oec. (nadaljevanje s 3. strani) IZVOZ V TURČIJO Zaključek: Zaradi težke gospodarske situacije v Turčiji ni mogoče izvažati kakršnokoli blago v normalnih plačilnih pogojih, to je s potrjenim in nepreklicnim akreditivom. Ves izvoz v Turčijo je omejen s takoi- menovano akceptanc kredit listo, to je listo z nazivi raznih izdelkov, ki se lahko uvažajo na 6-mesečni 'kredit. V kolikor kateri od artiklov ni naveden v tej listi, se izdaja za vsako vlogo uvoza posebno dovoljenje Ministrstva za finance Turčije, vendar je najkrajši kreditni rok plačila 12 mesecev. Kakšna je garancija, da bomo dobili plačilo za vrednost izvože- nih filtrov po 12 mesecih, lahko u-gotovimo, da za to nimamo nobene garancije. Naš izvoz v Turčijo je popolnoma odprt, brez vsake garancije, z rizikom. Vendar pam predstavniki Jugobanke Beograd zagotavljajo, da so vsa dosedanja dolgovanja na osnovi akceptanc kredit liste bila poravnana ob zapadlosti menice. Drugo, kar je tudi pozitivno in gre v prid naši odločitvi 12 mesečni kredit je to, da je kupec filtrov firma Tekel — državni monopol, da je centralna in poslovna Žirat banka, državna banka (niso privat banke), da ima Jugobanka posebno pogodbo o medsebojnem plač. prometu z Žiratban-ko, da je naša pogodba s Tekelom potrjena od Ministrstva za finance Turčije in se zaradi tega tudi smatra ta pogodba za državno pogodbo, z obveznostjo plačila Ministrstva za finance. Pozitivno je tudi to, da Turčija želi sanirati svoje gospodarsko stanje in je v ta namen že dobila in bo še dobila, mdenarodno posojilo in pomoč, v znesku 1.450 milijonov $. Ta kreditni aražman s firmo Tekel bomo prijavili odboru za zavarovanje nekomercialnih rizikov, ki je formiran pri Sekretariatu za zunanjo trgovino in s tem zavarovali plačilo kreditnega aranžmaja. U-pamo, da bomo uspeli dobiti to garancijo s katero bi odpadel vsak rizik. Slavko Bajec Občinski praznik Tudi občani Domžal in Kamnika praznujemo v juliju svoj praznik, ki je vezan na zgodovino NOB. Vojno revolucionarni komite za kamniško okrožje je pri organizaciji vstaje naletel na veliko težav, ker v pomembnejših kraljih ni bilo partijskega kadra. Zato je bilo treba organizirati skupine, ki so združevale partijce in narodno zavedne ljudi. Do 27. julija 1941 je uspelo vojnemu komiteju organizirati šest borbenih grup: v črni, Domžalah, Duplici, Kamniku, Mengšu in v Radomljah. Manjše uporniške skupine, ki so zbirale orožje, vojaško opremo in izvajale propagandne akcije, pa so bile tudi v Trzinu, Dolskem, Zlatem polju in v Tuhinjski dolini. 25. julija je bil pri opekami v Volčjem potoku sestanek vojno revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje, kjer so sprejeli konkretne sklepe o sabotažnih akcijah, katerih pričetek naj bi bil 27. julija. — porušiti del železniške proge Ljubljana — Kamnik — blokirati ceste, ki vodijo v kamniško okrožje; (nadaljevanje s 6. strani) ~~ Pretrgati telefonske zveze in zažgati skladišči bencina v Zapricah in v Domžalah porušiti mostove i Toda že prve dni so se našli iz-™ vse akcije niso uspele, padla pa sta tudi dva mladinca — Prvi žrtvi okupatorja. Zaradi takojšnjih ukrepov Nem-ev. je že naslednji dan odšlo v gozdove mnogo domačinov, ki so asneje skupaj s partizani iz po-avja tvorili kamniški bataljon. . ,Y spomin na te dogodke bomo ucn letos praznovali. Zato naj vas P(?orimP na nekatere pomemb-. Prireditve, katere si boste ležT ° °^ec*ad’ oziroma se jihude- t^ota, 21. VII. 1979 Ob 16.30 uri ~~ Preureditev štadiona v Domža-iah 1. Finalna tekma ,ustava Danilo Fugger iz Domžal Vera Trstenjak - Jovičič Ob 20. uri — prižig žare pri spomeniku vstaje v Radomljah Nedelja, 22. VII. 1979 odkritje spominske plošče na gasilskem domu v Veliki vasi, kjer je bil leta 1943 tečaj SKOJ otvoritev novih prostorov v ga-silskem domu Velika vas ter izročitev 3. trafo postaje Velika vas, Zalog in Hrib. izročitev gasilskega avtomobila svojemu namenu Gasilskega društva Velika vas. Y?trtek, 26. 7. 1979 Ob 17. uri otvoritev dograjenega vrtca in Poimenovanje vrtca po aktivistki NOB Varšek Stanki — Liji v Kidričevi ulici v Domžalah. petek, 27. 7. 1979_________________ Ob 8. url slavnostna seja skupščin občine Domžale in Kamnik v Hali komunalnega centra v Domžalah, Ob 11. uri — svečana otvoritev in pričetek o-bratovanja novega kartonskega stroja v Papirnici na Količevem. Sobota, 28. 7. 1979 Ob 8. uri — Invalidi slavijo 15 let —športna tekmovanja — borbene igre Športno društvo invalid Domžale. Ob 15. url — srečanje izseljencev in zdomcev občin Domžale in Kamnik v Kamniški Bistrici Nedelja, 29. 7. 1979 ________ Ob 20.30 uri — kulturno društvo Miram Jarc Studenec uprizori komedijo »Že- nitev« Nikolaja Vasiljeviča Gogolja v letnem gledališču na Studencu. Sobota, 11. 8. 1979 Ob 20.30 uri — slovesnost ob 30-letnici delovanja Kulturnega društva Miram Jarc Studenec. Sobota, 8. 9. 1979 — odkritje spominskega obeležja in izročitev javnemu prometu ceste Gorjuša — Trojnica Sobota, 15. 9. 1979 _______• — odkritje spominskega obeležja partizanskima kurirjema na Prevojah. Kje je naša disciplina Čedalje več govorimo in si želimo, da bi bili disciplinirani, bolj tovariški in imeli lepše medsebojne odnose. Kaj lahko rečemo nato kolesarji, ki shranjujemo svoje konjičke med delovnim časom v naši kolesarnici? Jezimo se dan za dnem, ker ne moremo priti v kolesarnico, nato do svojega kolesa in še teže na cesto. Kako bi pripomogli k večjemu redu? Malo poglejmo tudi sebe. Koliko jih pride zjutraj oziroma ob dveh zadnjo minuto ali pa celo dovolj zgodaj in namesto da bi dal svoje kolo v zato narejena stojala jih čedalje več pušča kar spadaj, nekateri ga celo prislonijo nekam ob strani. Pri odhodu iz službe želiš dobiti svoje kolo iz stojala in si mnogokrat strgaiš nogavice in celo nataikneš krilo ali hlače, včasih prevrneš drugo, nepravilno postavljeno kolo. Potem pa vik in krik ravno od strani tistih, ki so malomarni in svojih koles ne postavljajo na stojala. Kje je naša disciplina? Včasih pogledaš starejšo ženo, ki s težavo dvigne kolo, a ga le postavi na stojalo, zraven pa mlajše dekle ali fant, ki samo pripelje kolo un ga pusti na stojalu, ne da bi ga dvignil. Zato raje, preden se iezimo na druge, poglejmo sami sebe, če res naredimo vse, da ob odhodu iz tovarne ne bi bilo nepotrebne jeze. Ko bomo uredili saimi s seboj, se pa lahko jezimo še na neurejen in nevarne dostop na cesto oziroma iz ceste v kolesarnico. S sej samoupravnih organov ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE Razpis posojil: Pri banki Domžale se veže 1 mi-lion din in s tem pridobi 2 miliona din kredita za individualne graditelje, razdelitev kredita na 20 in 10-letno vračilno dobo in ustrezna vezava sredstev se izvrši po opravljenem razpisu posojil. Do konca leta 1979 se veže pri banki 1 milion din stanovanjskih sredstev z l-letnim odlogom za kreditiranje nakupa stanovanj. Razpisala so se sredstva za individualno gradnjo v znesku din 2 miliona. Izobraževanje: V šolskem letu 1979/80 se nebo razpisala nobena štipendija, ker sedanji štipendisti že zadostujejo planu kadrov za prihodnja leta. Interno se objavi razpis 2 učnih mest v mehanični delavnici in 1 učno mesto v elektro delavnici. Štipendistu tovarišu Zvonetu Vrhovcu se omogoči nadaljevanje študija na Višji tehnični šoli in s tem odobri tudi štipendija. Okrevanje in počitniška dejavnost Tudi v letošnjem letu imamo organizirano okrevanje delavcev, ki jim je to, po mnenju zdravnika potrebno za njihovo zdravje. Teh o-krevancev je v letošnjem letu 30, sredstev za te namene pa imamo 80.000 din. Delavci koristijo svoj redni dopust. Ker je Kranjska gora obmejni pas, veljajo za obiskovalce tega kraja predpisi in sicer se mora vsak naš delavec, ki letuje v Tosa-mini garsonjeri prijaviti hišniku v sosednjem bloku in se vpisat za to namenjeno knjigo s svojimi podatki. Novost je tudi v plačevanju turistične takse. Za usluge, ki jih bo izvrševal hišnik za Tosamo, mu bo delovna organizacija namenila sredstva v višini 400.- din mesečno. SKUPNI DELAVSKI SVET Kadrovske zadeve ■ Na razpisano delovno mesto vodje ekonomsko-planskega sektorja se razporedi tovariša Marjana Mlakarja. Omenjeno vlogo so o-bravnavale družbenopolitične organizacije in sicer osnovna organiza-osnovnih organizacij sindikata To-sama in osnovna organizacija ZK DSSS. ni ji so že prejele paket. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 7- do 11. 8 1979 tozd saniteta Otroška konfekcija „ 22. 7. Burja Milena, 27. 7. Kočar fonja, 18. 7. Pavlič Dragi, 21. 7. Sonja, 17. 7. Mačelk Cilka, 4. »• Mežnar Zlata, 7. 8. Žavbi Marin- Ai’ Vidergar Marjan, 1. 8. Moneta Vilma. Saniteta konfekcija 4' 8- Černič Marija, 21. 7. Pesta-tor Marinka, 6. 8. Keržan Milena, f 8. Kosar Joži, 16. 7. Kovič Mar-]L a».,2. 8. Knez Ani, 3. 8. Mandelj mariia, 5. g. Pestotnik Milka, 19. rija^nik Ivanka, 14. 7. Trdina Ma- Mikalnica ni,x2-T8' Klopčič Avgust, 11. 8. Per-7 1 Janez, 21. 7. Zajc Branko, 14. n ^rllSa Ana- 2. 8. Balažič Marija, Zri t Oimič Ani, 24. 7. Frankovič vin?k£V 19‘ 7- Glušič Ani- 8. 8. Gla- £nac Araka; 8 g Klarič Ivaj 26 ? Nevenka, 5. 8. Mladenovič m J-*' t24i'--7' Miš Kri9tina- 23. 7. Ne-c, .^Hj^ana, 26. 7. Penežič Mari-aSivavec Ivanka, 30. 7. Vi-^ Marija, 18. 7. Prašnikar Ani. Tkalnica ovojev 13. 7. Pirnat Vinlko, 5. 8. Hribar Tl,vgeIa' 12. 7. Tomažič Vida, 5. 8. Ulčar Ani, 1. 8. Stifter Anuška, 15. ’ Gerar Zalka, 31. 7. Barlič Ani, • 7. Zalokar Ančlka. Avtomatska tkalnica 31- 7. Crv Ivanka, 7. 8. Rožič Valonija, 7. 8. Rožič Milena, 2. 8. Kavka Marija. Pripravljalnica 23. 7. Peterka Ani, 24.7. Kos Ani. Vlaknovinski oddelek 15. 7. šraj Peter, TOZD FILTRI 15. 7. Hribar Ani, 9. 8. Kebert Cveta, 25. 7. Kvas Ani, 29. 7. Poljak Pavla, 30. 7. Prašnikar Marjana, 21. 7. Rožič Ani, 3. 8. Marinšek Marija. DSSS Pomožni obrati 18. 7. Gaberšek Viktor, 12. 7. Ju-tršek Dano, 15. 7. Kovač Marjan, 18. 7. Morela Stanko, 11. 8. Skubi Nande, 13. 7. Korant Jakob. Uprava 24. 7. Brnot Irena, 27. 7. Merim Danica, 24. 7. Okorn Peter, 8. 8. Štrukelj Marjan. Komerciala: 11. 8. Gaberšek Rok, 16. 7. Kos Ivan, 17. 7. Kuzmanovski Vaško, 13. 7. Kocjančič Tomaž, 7. 8. Kokalj Zdenka, 2. 8. Lavrič Vera, 8. 8. Mohar Helena, 17. 7. Pejčič Dra-giša, 29. 7. Peterka Marjan, 31. 7. Prelovšek Marija. Prišli v delovno organizacijo: Hafner Francka — SKS, Prenar Jože — Konfekcija, Vehovec Marija — o. konfekcija, Jug Srečko — komerciala, Burja Vinko — komerciala, Breznik Andrej — PO, Pirnat Dušan — mikalnica. Odšli iz delovne organizacije: Rovanšek Rudi — sporazumno Žigrai Jovan — upokojen, Kralj Alojzija — upokojena. RODILI SO SE: TiV BURJA OLGI — sin, PODBREŽ-NIK TONČKI — hči, DOLINŠEK ZDENKI — hči, ARNUŠ Francu — hči, BURJA JULKI — sin. ČESTITKA MARJETKI KOSIRNIK iskreno čestitajo za uspešno opravljeni študij na Tehnični tekstilni šoli, ter ji želijo še mnogo delovnih uspehov. Sodelavke ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža in očeta JOŽETA HRIBERŠKA se sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice širokih tkanin, tkalnice o-vojev ter sanitetne konfekcije najtopleje zahvaljujem za denarno pomoč in izraze sožalja. Obenem se iskreno zahvaljujeva tudi sindikalni organizaciji za dana finančna sredstva. Joži in Majda Hribenšek ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se sodelavkam in sodelavcem obeh konfekcij najprisrčneje zahvaljujem za darovano cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. TONČKA MISLEJ ZAHVALA Sodelavcem in sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost ob času moje bolezni. Vidergar Marija IZID ŽREBANJA: Sam 34 rešitev križanke ste oddali v naše nabiralnike. Izžrebani so bili: 1. nagrada: Prenar Jože — sanitetna konfekcija, 2. nagrada: Žerovnik Boris — kontrolno raz. laboratorij 3. nagrada: Krasnik Marija — filtri. Nagrajencem iskrene čestitke! Uredništvo inu MESTO IVAN HESTtovit —r Najboljši ljudje nam odhajajo T inozemstvo! — Kaj hočeš, saj veš, da sl prisade varno za čimboljši izvoz! VZROK NESTABILNOSTI Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papir konfekcij a Krško