4/2020 letnik CXXII 114 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE pravična razsodba sodišča v Gradcu, da je treba zlorabo pestici- dov strogo kaznovati. Pogojna zaporna in visoka denarna kazen pomenita nedvoumno opozorilo vsem, ki menijo, da lahko upora- bljajo pesticide ne oziraje se na okolje in na zakonske predpise.« Dr. Brandl je tudi napisal knjigo z naslovom Čebelarski zakon (nem. Recht für Imker), v kateri v za laike razumljivem jezi- ku obravnava nekatere pravne vidike s področja čebelarstva. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Urteil mit Signalwirkung schützt Bienen vor Pestizidmissbrauch, Bienen aktuell, št. 9, september 2019, str. 11. Evropska zveza Evropski parlament je 18. decembra 2019 na plenarnem zasedanju sprejel resolucijo o pobudi EU za opraševalce, s katero pozdravlja ukrepe za večjo zaščito čebel in drugih opraševalcev. Vendar pa so poslanci obenem opozorili, da pobuda preslabo nasla- vlja nekatere vzroke za upadanje populacij opraševalcev. Kot glavni vzrok so navedli čezmerno uporabo pesticidov, drugi pomembni vzroki pa so še intenzivno kmetijstvo, podnebne spremembe, izguba habitatov, pojav invazivnih živalskih in rastlinskih vrst. Parlament predlaga, da bi zmanjšanje uporabe pesticidov določili kot »skupni kazalnik« za oce- no, kako učinkoviti so nacionalni ukrepi za zaščito čebel in drugih opraševalcev, ter da zmanjšanje uporabe pesticidov postane ključni del prihodnje skupne kmetijske politike. Zaradi ključnega pomena opraševalcev za biološko razno- likost, kmetijstvo in razmnoževanje so poslanci Evropsko komisijo pozvali k oblikovanju obsežnejšega akcijskega programa z zadostnimi finančnimi viri. Glavni cilj skupne kmetijske politike bi moral, po mnenju poslancev, postati zmanjševanje uporabe pesticidov, s čimer bi zmanjšali tudi količine njihovih ostankov v habitatih čebel. Ta cilj naj bi vključili v naslednjo revizijo smernic o trajnostni uporabi pesticidov. Podporo okrepljenim ukrepom za zaščito čebel je izrazil tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Ob tem upa, da se bodo predlagani ukrepi parlamenta za zaščito opraševalcev sprejemali in izvajali v sodelovanju s kmeti. Medsebojna odvisnost kmetijstva in opraševalcev je namreč dobesedno življenjskega pomena tako za opraševalce in kmete kot tudi potrošnike, je poudaril. Za ohranjanje biotske raznovrstno- sti oziroma zdravega življenjskega okolja za čebele in druge opraševalce predlagani ukrepi, po Bogovičevem mnenju, sicer ne bodo dovolj. »Treba je storiti še kaj več, predvsem v članicah EU z visoko intenzivnim kmetijstvom, kot so Danska, Nizozemska in Belgija,« je opozoril. Predstavniki EU so aprila lani s ciljem zaščite čebel sklenili prepovedati uporabo treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov – klotianidina, imidakloprida in tiame- toksama –, za katere je pred tem veljala omejitev uporabe. Vendar pa je več držav članic zahtevalo dodatne ukrepe, zato je junija 2019 sledila pobuda za opraševalce. Oktobra pa so poleg tega na seznam prepovedanih pesticidov do- dali še tiakloprid. Priredil Borut Preinfalk Vir: STA. Pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Pomladanski zemeljski čmrlj je v osnovi črn čmrlj z dve- ma ali samo eno rumeno progo in oranžno konico zadka. Prva rumena proga je na oprsju, druga pa na zadku, vendar slednja pogosto manjka. Je med manjšimi čmrlji pri nas. Še posebej majhna je prva generacija delavk. Kljub majhno- sti so ti čmrlji med najbolj trdoživimi. Pomladi postanejo dejavni med prvimi, matice pa lahko opazujemo, kako ne- umorno nabirajo hrano tudi v dežju in mrazu. Gnezdi ve- činoma pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, včasih tudi drugje, npr. v skladovnicah in na podstrešjih. Vrsta je primerna tudi za gojenje v gnezdilnicah. Družine so majhne, štejejo nekaj deset do 100 osebkov, razvoj pa je zelo hiter. Matice se lahko izležejo že maja, gnezdo pa že junija Matica pomladanskega zemeljskega čmrlja Foto: Danilo Bevk ali julija propade. Nekatere matice gnezdijo že v istem letu, večina pa se jih že na začetku poletja odpravi prezimovat v zemljo. Zaradi hitrega razvoja nimajo večjih težav z vošče- no veščo, še pomembneje pa je, da niso odvisni od poletne paše, ki je zaradi sprememb v okolju vedno bolj negotova.