Brezploüno na oiled! Brezplačno no oiled! Izhnja enhrat na teden. Glnsllo neodulsnlh belokrnnisMh hmetov. IzhaiD enkrot na teilen. III. letnik. V Ljubljani, dne 1. sušca 1912. Štev. 1. Volilci belokranjskih ktnečkih občin! V imenu bclokranjskih kmečkih za- npnikov, zhranih n:i. sostankili v Ornomljn in Mctliki, dne 15., ozironm 10. i'obrnarja. 1912, objavljamo, da sta la dva sboda so- glasno proglasila, da je kandidal belo- kranjskih kmetov Juli] Maarelle, veleposestnik na Krupi. Pozivljamo Vas v iinemi tain zbranih zanpnikov, da oddaste pri volitvi, ki so vrše duo 14. marca, svoje glasove za Ma- ze! I eta, ki je neodvisen kandidat belokranjskih kmetov. .Bol.okran.jei! Na sliodih due 11. febru- arja t. 1. ste, lako odločno odklonili kleri- kalnega kandidata, da si ga dr. Krok niti pokazati ni npal. Zahtevali ste hidi tisti, kar Vjis jo bilo dosodaj pri Slovenski Ljud- ski Stratiki, na.j ho kandidat. domaein. Klcrikalna si rank a te Vaše opraviče- nc zaliteve ni upoštevala, klcrikalna strankn Vain vsil.juje zopet tujca 7A\ ]M>slanc«. Helokranjci! Posia.vili sino si zato svojctfa ncodvisnoga kandidata Mazelleta. Maxelle jc naš domaein. Kmcijo! Ccmu bi se mi pulili za to, ali stuo liberalci, all klerikalci, ker mi vsi sun) — re.veži. Kmetje! Kranjske krncti.io teži, nani- rcrol)ivajo stalno mod naini, in ki so sami kmetje; dalje morajo I>i 1 i na.si ]K>slanci 2. gospodarsko neodvisni. Kaj nani pomaga zopei i)oslanoe, če])rav je kniet, ki je pa pri 1'arovških posojilnicah (1(> vratu zadolžen, ali pa, ki je loot pröfesor Der- jnastija, ])odložon nradnik onega Lampeta, oogar ^ospodarstvo z doželniin denarjcin In intii'iii slco^i» nuti/.orovnti; nasj j).»si;(jici jnorajo ])iti r'>. priinerno izobraženi. Cast kinečkim j.oslaneem kot jo i\. pr. klorikalee Matja- wie, kot možaku. Toda kako na« more do- stojuo in dobro zastopati jK>slaiiec, ki v dozolnem zboru komaj zna odj)jeti usta. ki nima niti jmjina in })rogloda o stvarch, o katcrih glaisnje, da potoni roeo j>ri nan« Ivinctoin koristni odpravi bore: »Mi Jielo- kranjoj so preinalo dajemo ))ore, mi bi radi bore dajali so voo,« kot }» <<» <^<>ri1 klorikalni kmot«ki poslanee. Kor jo Mazelle sain kmet, domaein, LOKp širaein svetn, skoro vsi v Aineriki. Marsikaj sino videli, marsikaj ..knsili, marsikaj so nanoili. Pred vsem Kino so nanoili misliti, in soditi H eodvisni belokranjski kmetje bomo volili dne 14. t. m. za svojega poslanca moza Iz SVOJe Srede, in to je Juli] Mazelle veleposestnik na Krupi. LETNIK III. BELOKRANJEC. ŠTEV. 1. ljudi po dcjanjih, dojanja po končnih uspchih. Zato odklanjamo Slovensko Ljudsko Stranko, ker to ni kmeeka, teinvee duhovniška ötranka. V izvrševalnein odboru klerikalne stranke je nied dobrimi 30 člani 14 duhovnikov in samo 4 knictje za liOO kranjskih duhovnov in 400.000 kranjskih kmečkih ljudi. 40 duhovnov ima torej toliko bcsede, kot 100.000 kmetskega ljudstva. Tako da v klerikalni stranki, toroj v poli- tiki zaleže 1 duhoven za 2500 kmetov med kJerikalci. Slovcnska Ljudska Stranka torej no more zagovarjati kmeta. Ona ima dalje jako lepe programe in besede za ljudstvo, ainpak mi neodvisni kmetje pa venio tudi, da so vse lepe njene deželne naprave zgrajene na dolgu. Kranjska dežela iuia 22 milijonov kron dolga, in mi ne morenio videti samo cest, vodo- vodov in mostov, ki jih dela deželni odbor, temveč moraino vidcti tudi dolgove, katcre dela deželni odbor, ne moreino zapreti oči pred dejstvom, da bo te dolgove plaeeval kmet v obliki visokih deželnih doklad. V tem je torej razlika mcd naini ne- odvisniini in klerikalniini kmeti. Klerikalci so od voselja in občudova- nja kar opojeni, češ, tako zlati easi so se zaeeli pod S. L. S. za nas; mi neodvisni kmetje pa vidimo, da sc dela vse to na račun naših žepov, da bomo vse to moral i plačevati ini kinetje sami. Zato pa hočemo za poslanca svojega človeka, da l>o v našem imenu to blazno razmeta- vauje denarja nadzoroval. Kmetje, ali so nas razni Jarci, Lain- peti in Matjašiči že kdaj oodarstvo klerikalne strankc1? II. Obračamo pa se tudi na vse one, dosedaj klerikalnc kmete, ki sio doslej hodili za klerikalci iz strahu. Možje, j>omislite dobro sledefe: Koli- ko so pa dali klerikalci Beli Krajini prej, dokler so mislili, da je ta okraj zanje po- polnotna varen pri volitvah? — Nič! Svoje case se klerikalnemu kandidatu se v Belo Kxajino ni zljubUo priti, kar komando je prišlo iz Ljubljane, Jielo- kranjci so po tej komandi volili, in do pri- hodnjib volitev niso slišali Belokranjei nič vee o svojem klerikalnem poslancu, ta pa o Beli Krajini nie. Od kdaj pa se je za- ecla brigati klerikal na stranka za Belo Krajino? Odkar snio jim pokazali pri volitvi leta MH)H. prvokrat zobe, od tedaj nas klerikalci poznajo. Zato je strah pred klerikalei popolno- TMU neiitemeljcn. Popolnoma napačno je mnenje, da bi Bela Krajina nič ne dobila od veeine v deželnem odboru, če bi izvo- liia Mazelleta. Ce ])ošljenio Maze)leta v (ic/elni zbor, se bo klerikalna stranka Bele Krajine še bolj bala, in klerikalci bodo storili vse, kar bo le mogocc, da bi na,s pridobili nazaj. Še v ne- besih zaležc en sprcobrnjen grešnik za 99 pravičuih. Tudi v Ljubljani bo zaleglo 1000 protiklerikalnih glaisov voč, kot 5000 zanesljivih klerikalnib glasov kje na Go- renjskem. Vi, ki se klerikalcev še bojile, in ste iz sLmlin klerikalci, pomislite, da ni po- vsod tnko, kot na Kranjskem. Kakor liitro pridemo eez kranjsko mejo, je klerikalne inogočnosti konec. Na Dunaju je pri zad- njih volitvab krščansko - socijalna stran- ka popolnoma pogorela. In ravno la stran- k;i je bila glavna opora nasili klerikalcev. Na Ceškem ni l>il pri volitvah v državni /bor izvoljen niti en klerikalen poslanec. Kaj pa drži naše klerikalce v Ljubljani so na krmilu? Vlada! Po čem se pa ravna vlada? Po splosnem političnem položaju na Dunaju. Ka.j se torej zgodi, ee se izpre- ineni Im j>olozaj na Dunaju, ee pridejo na krniilo protiklerikalne stranke? Da bo vlada zopet podpirala te. A kaj eaka polein scdanjo klerikalno večino na Kranjskem, si pa lahko vsakdo na pnstih izračuni. Zato nič sc bati, brez strabu napišite due 14. jjiarea na svoje glasov nice vsi Julij Mazelle, veleposestnik na Krupi. III. Obračamo se tudi na prista.se Slo- venskc Ljudske Stranke v iiietliškein ok raj u. Možje! Vaša volja in želja je bila, da nnj bi bila Vnša stranka postavila za kan- didata g. Miholčiča. Vasa stranka se ime- nu je Ljudska. Znkuj? Ker baje odlööa v nji ljudstvo. Kdo je neki l.o Ijudstvo, kot V i, volilci? Ali ste pa Vi, ki tvorite ljud- stvo, odločali v tej Ljudski stranki1'? Ali ste mogoče jn-einalo jasno ]>ovedali vodito- lj(!in svoje mnenje tedaj, ko s<; j(5 tega mnenja ustrasil dr. Krek tako, da ni toliko inožat, da bi Vain bil i>ovedal iz oei v oči, da se inorate pokoriti svoji Ijubljanski ko- mandi, da boste inorali voliti prol'esorja iz 'Ljubljane, da ne boste smeli voliti po svo- jem prepričanju? Ali ste mogoče še pre- nialo j.'isno govorili, ko je iz strabu dr. Kick skril svojega kandidata, todaj, ko bi se bil lahko z Vaini moško pomenil oseb- no? Ne, to mnenje ste klerikalnemu vod- stvu ])ovedali eisto jasno: liočcino imeli domaeina za poslanca, ampak ljudstvo, torej Vi, v S. L. 8. ninia l)»'sede. Vodstvo je reklo: mi v Ljubljani hočeiuo t^ga prot'esorja, zato ga nam Vi, .lielo- kranjei, inorate izvoliti, »sebi« za powlan- ea. Po Ljubljani se ]>a kleriksilci livalijo: Belokranjci so zlezli pred nami ptcin ubogi Der- masfija zastopa interese volilcev? Še nokaj premislite, volilci iz metli- škega okraja. Radoviški župnik je vložil v Metliki na sodniji on dan iSl tožb proti dolžnikom svoje posojilniee. Zakaj to? Kor je general Vaše politienc stranke dr. Su- steršič na inilijone denarja, ki sto ga zbra- li po svo.jili zadrugab, izposodil na Poljsko in v Dalmacijo zato, da bi l>il dosegel svoje velike poli- tično naerte. Ti naerti so se mil pa tenic- Ijito poncsrecili: na Dunaju so propadli krščanski socijalisti, njegova glavna opora v parlainentn; Poljaki ga ne niarajo; Hr- vatje «¦(> ga odklonili; Cchi so ga spoznali in inn pokazali vraiu. A stroškc za to nje- gove napačne račune trpe elani farovških zadrug. Preveč se je iposlalo iz dežele denarja, «ato se odpoYcdujcjo posojila in spravljajo kmolije na boben. A takšni poliiiki naj dasle zaupanje z glasovanjeni za klcrikulneura kandidaia? Nikdar ne! Toliko vendar ljubite svo- jo (loinaoijo, ljulnto svoje drnžine, da boste ^lasno ])rotestirali proii takemn zlorab- Ijonjn svojega dosedanjega zaupanja, da najdetc zopet sami sebe, odprete oci za svo- je potrebe; da ne boste volili vsiljivega tnjca, icinveč (la zapisete na glasovnice vsi iine svojofja, bolokranjskega rojaka, katoregra poznate vsi osebno, ki 1k> vedno pri rokali za osebcn dogovor, s kateriin sle premnogi nojn'enclioina v gospodarskih stikih; to je ime: Julij Mazelle, veleposestnik na Krupi. Volilci! Vsi tort-.] na del*». Ce dclaino za svojega kandidata, če j>ridobiino gla- sove za Mazelleta, delamo — zase, in za svojo kniecko korist! Kmetje Belokranjci! Na Vas so obr- njeue oei vseb slovcnskih kmelov. Vse j>ričakuje od Vas, da s k>repko roko udari- te v tisto sršeiiovo gnezdo, ki se imemije klerikalni dežolui odbor, da z glasovnica- jni začneie razbijati to gnezdo, da iztrga- iiio n.T/adnje deželno blagajno tern politic- nini otročajeni in izročimo odločanje o n.ji v roko tern, ki imajo do nje edino pravico — niJin davkoplačevalcem. A (dilni odbor bclokranjskib kmeckih zaupnikov: Za Adlešiee in <»kolieo: Peter Rauh, posestnik v Podbrežju. Za Dragatuš in okolioo: Mate Music, posestnik in niesar v Dragatušu. Za CJradac in okolieo: Janez Bntala, posestnik v Gradcu. Za inetliško okolieo: Janez Vovk, posestnik v Radošah pri Metliki. Za Pianino in okolioo: Ivan Roth], posestnik in gostilniear na Planini. Za Podzemelj in okolieo: Janez Simik, posestnik na Mlaki. Janez Skala, posestnik v Podzcmlju. Za Poljansko dolino: Peter Maj^rle, posestnik in trgovee v Predgradu. Za Seinie in okolico: Janko Ogulin, veleposestnik na Vrtaei. Za Vinieo in okolieo: SUho Vrlinic, posestnik na Bojaneih, Bela Krajina — Belokranjcem! Belokranjci! Pod gornjim geslom sto- pani danes ])onovno pred vas kot k and id at r/a dezelnozborsko volitev tine 14. t. in. Rojaki! Gornje geslo je potrebno in umesino. Prevzel sem kandidaturo na so- glasno žoljo v Ornonilju in Metliki zbranih zaupnikov noodvisnib kmetov kot vaš do- niaein, ki jc kri vaše krvi, ki je zrastel ined vaini, živi mod vaini. En del izmed vas, kar viis je somisljenikov S. L. S., »e- daj vladajoču stranke, je zabteval tudi domačina za kandidata. Te želje v Ljub- Ijani niso upoštevali. Vsiljujejo nam za kandidata. moza, ki gotovo do zadnjili dni od Jlele Krajine ni poznal drugega, kot, ime. Postavljeni snio torej mi vsi belo- kranjski kmetje brez izj(Mne, bodisi neod- visni, bodisi pristaši sedaj vlndajoee stranke, pred vprašanje: AH se sinatraino Relokranjei za toliko zre- le, da si homo rezali svoj |>olitieni in go- s pod a r ski kruh sjinii, ali pa si ga homo pustili rezati od tujeev? Zato je moje geslo: »Bela Krajina Bolokranjcein« tudi moj j)rogram. Mi mo- ramo hoteti, da ostaneino in 'postaneino tu v J3eli Krajini sami gospodai ji, saini v|M>- stevani in sami odloeujoči: I. glede «tavbe železnice; II. pri deželneni gospodarstvu; III. v splošnem gos])odarskem oziru in IV. v zadevi krajevne organizaeije. I. Prišli smo kone.no do toga, da se 1k> začelo s stavbo belokranjske železnice. Ta železnica se ne dela z ozirom na naše, tem- vec z ozirom na voja&ke potrebe: država ])otrebuje direktne zveze z dalmatinskirn Priijiorjein. Ce bi jo bili delali z ozirom na nas, bi se je ne bilo merilo že 40 let, kor pred 40 leti smo jo bili ravnotako po- trebni, kot dandanes. Sedaj ko se pa že dela, inoramo gledati, da homo imcli od te sfcivbe eim vev floh««lkov mi doinaeini. Da se 1m.) dosegk)' take zasluzke, ))o treba vec- krat j)osr(Mlovonja okrog uradov, stavbe- nikov itd. Ali bo mogel v tern oziru vam tu v Beli Krajini pomagati profesor v — Ljubijani, ki irna tain svojo službo, ko v enem tednii pisino koinaj sem in tje pride? Treba bo tudi organizaeije za prevzetje tega ali onega dela. Kaj lx) mogel take stvari voditi poslanee, ki stanuje v Ljub- ijani, ki ne pozna pri na« niti ljudi, niti raznier? V tern oziru bo torej treba gledati, da dosežejo domačini eim vee dobav za kan- tine, koncttsij za gostilne in obrtnih del; da se bo pred vsein domaeine nastav- jjalo za službe pri železniei (za čuvaje itd.) Radi del na železnici nastane občutno poinanjkanje delaveev rta kmetiji. Treba nam bo strojnib zadrug, dela, katero Ik) šlo uspešno izpod rok le, ce bo za poslan- (¦a (loinaein, ki je sain kmet, da bo znal stvar v roke vzeti. II. V denarnem oziru niorajno zaJjte- vati od dežele, da dobi Bela Krajina od D ne 14. t, m. boricmo zapisali VSI belokranjsbi knietjO na glasovnice: Julij Nlazelle veleposestnik na Krupl. LETNIK III. BELOKRANJEC. STEV. 1. vseh posojil primeren del, ker bo tudi mo- rala primeren del teh dolgov povračevati. Zahtevamo, da se vsaj en milijon kron de- želnih posojil porabi v korist Bele Kraji- ne. Dosedaj so vse naprave in zboljšanja večinoma za Gorenjsko in ljubljansko okolico. Poglejmo, kaj neki homo imeli mi ml gorenjskih elektrienih central, ki bodo veljale baje 8 do 10 milijonov? Koristi niti vinarja, od davkov pa pač svoj del. Isto velja o deželni mesniei v Ljubljani. Naša zahtcva se mora glasiti: davki, koli- kor jib plača Bela Krajina, naj se pora- bijo tudi za gospodarsko povzdigo Bcle Krajine. Seve, da no za tako izvrstno gra- jene ceste, da jih deželni odbor pri kolav- daciji niti prevzeti ne more. To je zabija- nje denarja, ne pa gospodarska povzdiga. Zahtevati bomo morali posebno: Gojitve sadjereje, za katero so naši kraji kot nalašč vstvarjeni. Našo mladino je pa treba dati na deželne stroške v stro- kovni poduk še predno se železnica dogra- di, sicer po otvoritvi železnice zopet vso to trgovino spravijo nase tujci; treba je sistematične obskrbe Bele Krajine z vodo povsod, kjer iste primanj- kuje; naj se ustanovi v Beli Krajini gospo- darska sola; to je že naša stara zahteva, katero bomo ponavljali, dokler se nam jo ne izpolni. Vladajoča stranka je nekaj govorila o gospodarski šoli v Crnomlju, pa je ostalo sumo pri besedah, ker potem za dolgo easa ni bilo pričakovati volitev. III. V splošnein gospodarskem oziru moranio doseči: da se ne bo oviralo naših ljudi pri iz- seljevanju v Ameriko. Ce se bo skrbelo, da se zboljšajo splošne gospodarske raz- mere, se bo vsak Belokranjec prav rad ham vrnil v domovino; potrebujemo podaljšanje roka za vr- nitev posojil, oziroina popolen odpis teh posojil vinogradnikom, potrebujemo zbolj- šanje živinoreje, travnikov itd. Vsega te- ga Bela Krajina ni bila deležna; v tern oziru ne zadostujcjo drobtinice, temveč rabimo celotnega gospodarskega načrta; ljudsko šolo in zavarovanje naj pre- vzame v oskrbo država; moramo delovati za dosego železniške zveze južnega konca Bele Krajine, to je Vinice in pa Poljanske doline. IV. Tudi organizacije Bele Krajine ne smemo zanemariti. V slogi je moč, po- sameznik ne zaleže dosti. Rojaki, stari, ko- modni časi zapadejo s stavbo železniee preteklo.sti. Xove razmcre, novi Ijiulje! To bomo mogli ovladati !e, <*e se trdno zviižemo v svoji kmetski organizaciji. Ce mi izkažete zaupanje z izvolitvijo, izvrsi- mo organizacijo svoje lepe ožje domovine, katera mi bo dajala direktivo kot poslan- cu. Ne bom vas kot poslanec smatral le za sredstvo, s pomočjo katerega se doseže po- slanski mandat, kot so vas srnatrali doslej vsi zastopniki Bele Krajine. V slučaju iz- volitve bom smatral svoje poslnnišlvo sa- mo kot pomožno sredstvo za dosego gospo- darskih, politienih in prosvetnih načrtov naše belokranjske organizacije. Ta orga- nizaeija bo pa del splošne orgnniz«€ije slo- venskega in slovanskega kmcta. • * Rojaki! Sknpaj smo doma, skupaj ži- vimo, imamo sknpne potrebe. Tako živo jih cutimo vsak dan, da si nam za navad- ne dni niti ni treba praviti svojega pro- grama. Enako zivljenje živimo, isti zrak dihamo, pa tudi podobne težave prciiiagii- jemo. Z drugimi besedami: jaz, vaš kandi- dat, živim Jsti program kineckeft'a življe- nja, kot vi belokranjski volilci. Oe sem danes nekaj teh took poudaril še yjosebej, se je to zgodilo le v toliko, ker sc gre za volitev vast'ga zastopnika izven Relc Krajine, za volitev človeka, ki bo iz- ven domačega kraja zastopal l)elokranjske tožnjc. S tern programorn seve še ni izčr- pano stevilo naäih potreb In težav. Pa ko- lika vrsta jih je xe to! Koliko dela, d«i se to doseže in izvede! Rojaki, ni se mi bilo treba ueiti od drugih ljudi va&ih potreb, ni bilo treba, da bi ini drugi gospoal pogledati naravnost v oči, čegar karte bo- do ZTiierom odkrite ležale pred vami, ki vam poreče vedno odkritosrčno: možje, to pojde, to pa ne pojde, ki vam ne bo nikoli obečal gradov v oblakih, ki vam ne bo ni zameril ni štedil ori poslednji volitvi obcinskegu zastopa veljavno po- pravljeni. Ko je volilni imenik sestavljen, ga mora župan osem dni v obeinskem ura- (lu razgrniti vsakomur na vpogle