SLOVENSKE KONJICE Zbori zakliučeni v nedeljo, 18. marca so bili v konjiäil občini zadnji zbori volUoev, na katerih !so razpravljala o okvirnem i)redlogu občinskega proračuna in o podaljšanem predlogu krajevnega samoprispevka. Referendum sanj bo oane^ aprila, zato potei«jo zadnje priprave v pospešenem tempu. Konferenca ZK Ubcinüi.La konferenca ZKS se oo sestala na prvi letošnji seji T četrtek, 22. maxca. CUini občinske konference bodo obravnavali ana- lizo o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah na osnovi posdt>ne ankete, ki so jo opravili v začetku letošn,jega leta. Hkrati bodo govorili še o nadaljnjem razvoju in poglabljanju sa- mownravljanja v podjetjih in zavodih. V. L. Samoprispevek Program gradenj šolskih, kulturno p^vetnih, telesno vzgojnih In komunalnih objektov v kon išiki občini iz sredstev samoprispevka za čas od 5. 1973 do 30. 4. 1978 je po panogah dejavnosti razdeljen: V osnovno šolstvo se bo vlagalo za 11,785.000 dinarjev, za pro- •veto in kuituro skupno 1,650.000 dinarjev, za telesno vzgojo 4,020.000 dinarjev, za komunalno dejavnost 14,748.546 dinarjev in kot rezervo predvidevajo 500.675 dinarjev. Skupno bo v vse objekte vloženih 32,704.221 dinarjev, sredstva pa •o po območ.iih konjiäce občine razdeljena različno. O programu vsakega območja so temeljito razpravljali na zborih volilcev pretekli teden. CELJE O družbeni kontroli cen Jutri se bodo seaian uaoorniki obeli zborov celjske občinske aknii- Sčine na 51. seji, Ra^ravljali bodo predvesem o predlogih sveta za družbeni plan in finance in predlogih svet« za i>Iagovni promet. Gre za vrsto odlokov o občinskem proračunu, sredstvih za izobraževanje, o davkih občanov in premoženjsko pravne zadeve. Obravnavali bodo tudi predlog odloka o družbeni kontroli cen. ŽALEC Uspešna ZM Pretekli pe^ je bila v Žalcu volilna konferenca Zveze mladine. Na konferenci so žalski mladinci razpravljali o uresničevanju nalog ix akcijskega programa po 3. konferenci Zveze komunistov Jugosla- vije. Ugotovili so, da so uspešno organiziral idejno politično uspo- sabljanje mladih in uvedli nekatere organizacijske spermembe v Zve- fi mladine. Na konferenci so ponovno izvolili za predsednika Zveze mladine T Žalcu Janeza Krofliča, za sekretarja pa je bil Izvoljen Branko Povše. ŠENTJUR Proslava preložena Organizatorjem, občinski konferenci ZM Šentjur, velikega shoda mladne na Resevni, ki naj bi bil preteklo nedeljo, je panagajalo vretne. Zato so proslavo s kulturnim sporedom in sročanji mladine te vse šentjurske občine, ki bo posvečena padUma članoma SKOJ Cvetid Jerinovi in Dušanti Lahu, preložili za nedoločen čas. D. P. Tridnevni seminar 23. marca se oo pričel tridnevni seminar v koči na Svetini, ki ga organizira občinska konferenca ZMS Šentjur pri Celju. Seminar bo namenjen izobraževanju članov |>redsedstva občinske konterenoe. predsednikom in članom posameznih komisij, ki delu- jejo pri predsedstvu in predsednikom posamranih ak'hrr v občim. Hm «mlnar/a bodo razpravljali o trenutnem gospodarskem po- ložaju občine, o planih za letošnje leto in o srednjeročnem razvoj- nem programu. Predavatel,H bodo spregovorili tudi o aktualnih na- logah ZMS po 3, konferenci ZKJ in Titovem pismu, o družbeni vlogi ZM. o avantgardni vlogi ZKJ, o sodelovanju med družbenopolitični- mi wxanizaoijcml. socialni diferenciaciji v naši družbi In vlogi SLO. Dotaknili se bodo tudi vprašanja o položaju cerkve v naši družbi in njeni vlogi, seminar pa bodo zaključili s pogovorom o razvoju kul- ture v šentjurski občini in z razpravo o vseh obdelanih temah. Pre- dava« bodo: pred.sednik skupščine občine Vinko Jagodič, predsednik RK ZMS 2ivko Pregel, Franc OgrizeJv, sekretar OK ZKJ, Mirko Vrečko, Slavko Slejko m MUan Hor\'at. ŠMARJE Seia direktorjev v prvih djieli .(^ga tedna je bila v Šmarju pri Jelšah seja direk- torjev, predsednikov delavskih svetov delovnih in drugih organizacij, poslancev skupšane SR.S in predstavnikov družbeno političnih orga- niza^ občane Šmarje pri Jelšah. Vsi prisotni so na^ji dobili pr- vo inform^i.^ o formiranju občin.skega proračuna. Na dnevnem redu seje je bU 'udi razgovor o samoupravnem sporazumu Komu- ^ t zavarovanje Celje o zagotovitvi sred.stev za leto ira. Med drugim »o na seji razpravljali še o dveh drugih sp razumih: o s noupravnem sporazumu o financiranju otroškega v^tva za obdob'- 1973-1975 ter o samoupra\-nem sporazumu o zago- mlnimaln h sredstev krafevnun skupnostim aa financiran fe potreb »bcaao* obdobje 1973-1975. Btft Haše šole vsepovsod Za spoznanje dvignjena nad ostali svet, vkleščena med prijetne vile, pa ne tako zelo, da bi ji primanjkovalo bivalnega prostora, stoji danes v Slovenskih Konjicah njihova najstarejša učilna. Pred leti je zacepetala z nogami, otroke je pod njenim krovom zazeblo in kot skrbna mati je mo- rala nekaj ukreniti. Občanom se je zasmilila in odeli so jo v novo obleko. Pomladila se je in novembra meseca v lanskem letu sprejela pod svojo perut mladež, 500 po številu in 36 vzgojiteljev. Nekaj od njih poučuje tudi na podružnični šoli v Stranicah. Da šola stoji tod že nekaj desetletij, nam govore smre- ke pred skrbno, urejeno fa- sado. Včasih sta impozantno obrobljali vhod. Visoki in vit- ki sta priči vsakdanje zane- marjene šole in danes liste, ki se blešči v novi preoble- ki. Vse se je spremenilo, vhod je razširjen in svetal na drugi strani, visoka okna spuščajo valove svetlobe, ki jih v učilnicah ni nikoli do- volj. Ostala pa je telovadni- ca, ostahna za prihodnje dni, stavba, ki je že dovolj burila konjiške duhove. Starši bodo lahko v aprilskih dneh po- novno p>okazali svojo visoko zavest, ko se bodo odločali o usodi in gradnji šolskih ob- jektov. Med njimi bo na vr- sti tudi obnova telovadnice. ŽELJE POTRPEŽLJIVOSTI Ko je lansko leto zmanjka- lo denarja za obnovo telo- vadnice, ki so jo izločili kot garjavega otroka, je popustil mariskateri živec, sicer po- trpežljivim in razumevajočim p«adagogom. Danes je vse drugače, ker jim bivanje v lepih in svetlih prostorih po- meni veliko zadoščenje in užitek. Zato želje postrežlji- vosti lažje krote, zato otroke posadijo za šahovsko mizo, ko bi morali telovaditi na drsečem parketu. K telovadnici mislijo za prvo nujo pridobiti še dve učilnici, tako bi jim uspelo preiti na eno in pol izmen- ski pouk. Tako bi bil rešen problem številka ena. ŠTEVILKA DVE Na preglednem načrtu za naslednja leta imajo označe- no adaptacijo, ki pedvideva gradnjo še dveh učilnic, ki bi jih zgradili nad prizidkom ob telovadnici. Ker pa so skro- mni, bodo za nekaj let s tem še počakali, ker so se že na- vadili. Tudi posebno šolo, ki je še vedno pod okriljem druge osnovne šole, bo pK> trebno osamosvojiti Učencev je že za tri oddelke in na- slednje leto začne četrti, še vedno domu je jo v stari šoli poleg Konusa. Poleg začetne- ga uvajanja se bore še s ka- drovskimi težavami. Prihod- nje leto bodo rabili še dva defelctolo^ra, a za njiiju ni- majo predvidenih stanovanj. Tudi s tem se bo morala soočiti konjiška stvarnost in to čimpreje, ker ob konkret- nem razpisu morajo stanova- nja imeti. OSVEŠČEN KADER IN MODERNOST POUKA Kot smo že omenili na dru- gi osnovni šoli in njihovi po- družnici v Stranicah uči 36 pedagogov in po besedah rav- natelja BOJANA VONCINE je to dober in osveščen ka- der, ki se zaveda svojega uči- teljskega in vzgojiteljskega poslanstva. Zlasti slednji je poudarjen, ker je že dolgo- letna šolnikova modrost spo- znala, da vzgoja rodi trajnej- še rezultate kot suhoparna katederska učenost. Zato jim idejnost pouka ne dela pre- glavic, realizirana je v pro- gramih in v praksi, sploh pa idejnost ex katedra je gola formalnost, če se z njo ne prepleta življenje in delo. Pa najsi bo to pri uri slovenšči- ne, matematike, zgodovine ali tehničnega pouka. Tako smo razimieli ravnateljevo razmi- šlianie, ki bazira na načelu, >xia je važen trenutek, ki se izkoristi za nevsiljivi idejni pouk.« Učenje iK)teka v kabinetih, ki so skromno in nevsiljivo opremljeni, a imajo vsi prese- netljivo intimno vadxišje, ki so ga ustvarili s košaricami odlično gojenega cvetja. Ker jim je zmanjkovalo za naj- osnovnejše stvari, si cvetja sami niso mc^li umisliti. Pa so napisali pismo staršem in ti so prispevali za oplemeni- tev okolja polovično vsoto — 30Ö.OOO starih dinarjev, polovi- co pa je prispevala šola sa- ma. še okolje okoli »hiše« bi radi uredili, napravili bd ro- kometno in odbojkarsko ig- rišče ter atletske naprave in asfaltirali dohode. Veliko ra- zumevanja pričakujejo od Le- sno industrijskega obrata, ki je neuradni kimi drugi os- novni šoM. Upajo še na tes- nejše sodelovanje, ker so so- žitje vzeli čisto zares. Pri nabavi kuhinsjke opre- me je priskočil na pomoč Ko- nus s 15. milijoni in danes na majhnem kletnem prosti- ru pripravijo okoli 60 kosil in 800 maMc. Zmanjkuje jim prostora za jedilnico, a če so si že slačilnico uredili tako domiselno, potem je veliko upanje, ča. bodo tudi v tej stiski našli rešitev. SKORAJ lOFAlNf že nekaj let nazaj beležijo na drugi osnovni šoli zelo visok odstotek učnega uspe- ha, ki znaša po kroniki šole 98,5 odstotka otrok, ki so iz- delali in 99,1 odstotka po sta- tistiki zavoda za šolstvo v Celju. Lansko leto niso jj lali na vsej šoli samo š; dijaki, in to je skrajna m idelanega dosežka. Da šola tesno živi s sts in otroci pričajo številni i Stanki in pomoč staršev, pedagogi prosijo zanjo. : dovoljnji so tudi starši, vidijo, da se njihovi oti lahko izvenšolsko udejS jejo v različnih krožkih, jih je toliko, da je naSte nje odveč. Omenimo še da dvakrat na leto izdajo teramo glasilo Utrinki, »utripajo« z ljudmi in po gajo v dogajanja okoli a Zanimivo je še vsakoletn(l| delovanje v Groharjevi M niji in tudi telovadijo v 9 sekciji, čeprav'telovadnice majo. Mala šola je te dni priJ z delom in pomeni trdo 6 ki pa ga pedagogi radi i ravljajo. Nedolžnost n» otrok znova vzbuja nasr in veselje na že preutK nüi obrazih pedagogov. : splošitev pa ne velja, saj poteze nekaterih učiteljev, so opravljali ob času naä obiska kabinetni pouk, f Žale zadovoljstvo in st mnost. Radi uče v dobrih' lovnih pogojih, radi na."! tudi kaj, kar ni zapisano umiku — želijo pa, da sc ceni in prizna. Priznanje vidijo že v da so jim starši omogočili vanje med cvetličnimi P progami, pa tudi v tem, ne dvomijo v uspah bližnj" referenduma, ki bo šolnik® otrokom in staršem tff^ novo stopničko medseboji» zaupanja in pobelil CPUS' zidove neprimerne teW nice. ZDENKA STO? Na drugi osnovni šoM km ravnatelj BOJAN VONCIN! Obnovljena fasada druge osnovne šole kaže prijetno lice, ki pa bo še lepše takrat, ko bo oplemeniteno z urejenim okoljem. Razbite šipe na opusteli telovadnici kličejo po obnovi. Upajmo, da se bo prepotreboa ^ in nuja otrok, staršev in pedagogov, uresaičilal