GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 19 000 DIN - LETO XLII - št. 91 Kranj, petek, 24. novembra 1989 GLEDALIŠKI LIST PG SEZONA 1989/90 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J •L A V O M I R MROŽE EMIGRANTA stran 5 Šestdeset let kranjskega IBI-ja V petih letih izvoz podvojili Bloudkove nagrade in plakete Nagrade Česnu, Janši in Slivniku Domžale, 23. novembra — Na Prireditvi v Komunalnem centru v Domžalah so podelili le-|°šnja največja priznanja Te-'esnokulturne skupnosti Slovenje, Bloudkove nagrade in plahte. Podelili so šest nagrad in 20 Plaket. V 25 letih, odkar po-de'jujejo ta priznanja, je bilo Podeljenih 159 nagrad in 567 Plaket. .Med dobitniki nagrad so kar lj'je Gorenjci: alpinist Tomo cesen in blejska veslaška trenja Miloš Janša in Stanko Slivnik. ^deljenih je bilo 20 plaket. Z Gorenjske so jih dobili blejska j^slača Milan Janša in Robert Krašovec, ki sta skupaj s kr-marjem Gorazdom Slivnikom gojila bronasto kolajno v dv°jcu s krmarjem na svetovom prvenstvu na Bledu, ter Janez Žitnik z Bohinjske Bistri; j* za prispevek pri uveljavitvi b°hinjske tekme za svetovni Pokal v smučarskih tekih. J. K. konferenca Zveze sindikatov Slovenije Volitve brez skrivalnic Že slišimo ugovore na račun zapletenosti. Opozorilom s ciljem, da je treba ljudem pač pojasniti nov sistem volitev že pred volitvami (Ciril Zlobec ob tem pravi, naj to ne postane znanost, čeprav bo treba vsaj za začetek uporabiti tablo in kredo, in da ne bi smeli dovoliti, da bi ljudi,šele na voliščih poučevali, kako naj volijo, saj bi to postavilo pod vprašaj svobodni in demokratični obraz volitev) so povsem sprejemljiva. Nimajo pa osnove ugovori, da bodo drugačne volitve povzročile več dela in stroškov. Poenostavitve in s tem tudi pocenitve (ko bi bili vedno tako varčni) gredo lahko samo na rovaš demokratičnosti volitev. Dosedanja razprava je potisnila v ospredje nekatera še nedorečena vprašanja nove volilne zakonodaje. Volilni zakon določa, da lahko kandidirajo registrirane organizacije. To še ni urejeno in ne bo dotlej, dokler ne bomo dobili tudi zakona o političnem združevanju. Dobiti bi ga morali vsaj do konca leta ali v začetku januarja. Sploh je časovna stiska vedno bolj očitna. Mandate sedanjim delegatom bomo morali podaljšati in zelo prav so imeli tisti, ki so trdili, da s pripravo volilne in politične zakonodaje ni treba čakati na sprejem dopolnil k slovenski ustavi. Sporen je predlog, kako razdeliti mandate v zborih združenega dela. Kot merili sta predlagani število zaposlenih in pomembnost panoge (doslej je bil to družbeni proizvod), prav pri določanju pomembnosti pa bo težko najti realnega ocenjevalca in razsodnika. Odprto ostaja vprašanje dolžine volilnega molka (dosedanje razprave se nagibajo vsaj k 48 uram), pa zagotavljanja tajnosti, ki na dosedanjih volitvah sploh ni bila zagotovljena. Ker ne bomo volili samo prihodnje leto, ampak, upajmo, tudi leta 1994 in kasneje, bi kazalo zagovarjati ureditev glasovalnih kabin. Kdaj bomo sploh volili in kako. Verjetno aprila, vendar nikakor ne v enem zamahu za občinsko in republiško raven. Če bomo storili to, se bodo ljudje zgubili med listami in imeni. Ker je treba upoštevati jugoslovanske razmere, premaknitev dela volitev na jesenski čas ne prihaja v poštev, ampak delitev spomladi, saj sedanji delegati, po pravici rečeno, komaj čakajo in odštevajo, kdaj jih bomo odrešili. In še zadnje, pa verjetno najbolj kislo jabolko. Kako bomo volili v družbenopolitične zbore: ali posamezne liste organizacij in posameznike z več list, vendar toliko, kolikor se jih voli v volilni enoti. Slovenska skupščina je za kombinacijo, SZDL je za drugo inačico, mladina pa trdi, da naj bi se volile samo liste, ker bi le to zagotovilo izražanje političnega pluralizma. Prav to pa bo po moje oreh, ki ga bo do konca decembra najtežje streti. J. Košnjek Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč v Iskri Telekom Štirideset let Iskrinih telefonov Kranj, novembra - Danes dopoldne v Iskri Telekom poteka slove-nost ob štiridesetletnici proizvodnje telefonskih aparatov, ki je zdaj organizirana v podjetje Iskra Terminali. Slavnostni govornik na slovesnosti je predsednik slovenske skupščine Miran Potrč, o razvoju, dosežkih in načrtih na področju telefonije v Iskri pa sta spregovorila Blaž Kavčič, direktor združenega podjetja Telekom, in Miroslav Marc, direktor podjetja Iskra Terminali. Pripravili so tudi razstavo o zgodovini Iskri-nega telefona in novosti na tem področju. V Iskri Telekom pa se bo ob tej priložnosti danes sestal tudi izvršilni odbor Splošnega združenja elektroindustrije Slovenije. Pro gram, ju ga bo članstvo posvojilo Ljubljana, 24. novembra - Danes v Ljubljani poteka še zadnja od sk'k'ni'1 konferenc Zveze sindikatov Slovenije. Razprave v občin-t\l\j .SVe,'h m panožnih sindikatih so odprle nekaj vprašanj, o kate-sinrf- ')re<' današnjo razširjeno sejo republiškega sveta ZSS ožje "'kalno vodstvo včeraj spregovorilo na tiskovni konferenci, j. Na delnih konferencah, ki so zajele okoli 3000 sindikali-0^.V' Je večina članov sindikata izglasovala spremembe v statutu, dji Irn'h razprav pa je bil deležen tudi program Neodvisnih sin-vneat°v Slovenije, ki je po besedah sekretarja ZSS Rajka Lesjaka le h VeMko nemira med sindikaliste. Ta je povzročil tudi števil-So • v'°rne, od tega, kako naj se organizacija opredeljuje do ideje v D'^:1Zrna.' do onega, ali naj se neodvisni in avtonomni sindikat Prihodnje brati s strankami in zvezami. vPr. v Vdi odnos do samoupravljanja in soupravljanja je še pod fai asaJem, čeprav je že jasno, da bo sindikat v podjetjih soodlo-Rak* ' 0 P'a^a^' socialni varnosti, novih delovnih mestih... b0 .Sl1a bo vloga delavskega sveta in sindikalnih zaupnikov; ali gled? v sindikat lahko vključeni tudi direktorji, saj v mnogih postite ^enJ° usodo z ostalimi zaposlenimi, čeprav so različnih p0zres.ov; kako naj se opredelijo do družbene lastnine, ko še ne k.ainnaJ° naslovnika družbenega kapitala, vse to še kar buri sindi-njjme duhove. Tudi o depolitizaciji podjetja so govorili, v zvezi z p0|j.Pa o tem, ali se bo sindikat legitimiral kot stanovska ali kot se kp "a organizacija. Vse kaže, da se bo kot nekaj vmesnega, saj Purla stanovski organiziranosti ne odrekajo svojemu vplivu V j"" sianovsKi organiziranosti ne ouicmju svujvuiu . arnentu. Največ dvomov pa utegne med današnjo delno konico sprožiti' organiziranost sindikata. Bo prevladala teritorija »i;____- 6 • •_______o • J:i.„i„„_ „,u„ cnAHn a-. aln sled a'i panožna organiziranost? V sindikalnem vrhu sodijo, da lnJa, saj »ne morejo plesati kazačoka, če orkester igra polko«. D. Z. Žlebir Hribom samo jemljemo in malo vračamo - To je bila ena od osrednjih ugotovitev sredinega pogovora o položaju in razvoju planinstva in z njim povezanih dejavnosti, ki ga je v počastitev 90 letnice organiziranega planinstva priredilo Planinsko društvo Kranj, pogovora pa se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, inž. Marjan Oblak. Kranjski planinci menijo, da je treba preprečiti nadaljnje gradbene posege na območju Kalškega grebena in se sploh dogovoriti, kdo vse je odgovoren za varovanje gorskega sveta. Vanj posegamo tako ali drugače vsi, skrb pa je prepuščena planincem, ki naj bi povrhu vsega za to skrbeli še zastonj ali za skromno miloščino. Slovenskim šolskim oblastem bodo naslovili zahtevo, da je treba planinsko vzgojo vključiti v redni šolski pouk, bodisi kot posebno snov ali v okviru športnih in obrambnih dni. Zavzeli so se tudi za uveljavitev planinskega in gorskega vodništva in za stalno financiranje gorske reševalne službe. Glede alpinizma pa so dejali, da je ta sicer najvišja oblika planinstva, vendar pa se organizacija ne sme podrediti samo alpinističnim ciljem. Pri odpravah bo v prihodnje več načrtnosti in prilagajanja gmotnim pogojem. Danes bo jubilejna skupščina PD Kranj, po njej, ob 20. uri, pa v Domu JLA v Kranju planinski ples. Jutri bo tudi skupščina Planinske zveze Slovenije- J. K., slika F. Perdan V Kranju odprli 15. zimskošportni sejem - Odprt bo danes med 15. in 19. uro, jutri in v nedeljo pa med 9. in 19. uro. Vstopnina za odrasle je 60.000, za otroke pa 30.000 dinarjev. Na sejmu prodajajo staro in novo zimsko športno opremo, smučišča prodajajo po znižani ceni vozovnice, na sejmu bo danes od 16. ure dalje posebej predstavljena dejavnost ZTKO in Zveze učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja Kranj, jutri od 11. ure dalje pa bo na sejmu predstavitev kranjskih zimskih športov. J.K., slika F. Perdan fNOVOV KRANJU Turistična agencija PANORAMA' L J Pred predorom Karavanke Intenzivna gradnja na mejnem platoju TRGOVINA Z AVTO DELI /SIR RUCIGAJEVASa 064/M7 KOMUNALNA CONA NA PRIMSK0VEM OTVORITEV 27. 11. ob 11. uri VABLJENI! Jesenice, 23. novembra - Na mejnem platoju na Hrušici hitijo z gradbenimi deli, saj mora biti komunalna infrastruktura in objekti zgrajeni do leta 1991, ko bodo odprli karavanški predor. Jubljana, 20. novembra - Nabito polna mala dvorana Cankar-Ve8a doma je spet izrazila svoje stališče do dogodkov na Ko-(ohU" Tokrat v ob,'ki promocije knjige Nadire Avdić Vllasi Za ?h in krajevnih konferenc. Na krajevnih konferencah SZDL je se-daJ f obravnavi osnutek občinskega Pr°grama. Kdaj bomo imeli na mi-z' dokončen program? "Sedaj potekajo krajevne kon-'erence SZDL. Ob njih organiziramo tematske razprave in na Zadnjo, ki bo 6. decembra v Os-n°\ni šoli Matije Čopa na Plani-j1'- smo povabili tudi Jožeta Smo-le';>- Program nameravamo spre-w!' na seJ' občinske konference decembra, dan pred sejo re-Puhliške konference. Skušali bo-n'° doseči tudi boljšo organizirali, boljšo povezavo med občinskim predsedstvom in krajevni-m' konferencami, izriniti forum-!**o ter se približati človeku. Ko h° Program sprejet, ga bomo ob- javili in pri tem računamo na pomoč sredstev obveščanja, ki morajo, tako kot so druge, objaviti tudi naš program. To bo že v funkciji priprav na volitve." Gre torej za programski dokument na eni in volilni program na drugi strani. Pri tem je vloga SZDL še vedno nejasna: bo šla v boj za glasove sama ali skupno z drugimi političnimi organizacijami, za zdaj še kolektivnimi člani SZDL F "Če bo tak program sprejel, bo tudi volilni program SZDL in njenih kandidatov. Računamo, da se bodo družbenopolitične organizacije do našega programa opredelile na razpravah in na konferenci, ga zavrnile ali sprejele. V tem primeru ni razloga, da ne bi bili naši kandidati tudi njihovi kandidati." So v igri že imena, liste evidentiranih. "Že. Mi smo že začeli evidentirati in tudi na predsedstvu smo se z možnimi kandidati že seznanili. Kar precej so jih predlagali na krajevnih konferencah SZDL. Čakamo pa na novo volilno zakonodajo, ki bo omogočila nadaljevanje kandidacijskih postopkov v pripravah na volitve." Vseeno pa se bo treba najprej odločiti, kaj SZDL v prihodnje sploh bo. Nekateri kolektivni člani že uhajajo izpod njenega dežnika. "Kaj bo SZDL. Smer njene prenove je deloma že opredeljena. Računamo, da bo obraz socialistične zveze jasnejši v razpra- vah o njenem temeljnem dokumentu, statutu. Menim, da bomo v vsakem primeru v naši organizaciji skušali združiti posameznike in tudi organizacije, ki so za graditev sodobnega socialističnega sistema. Akcija vpisovanja članov se je začela in zato izkoristimo vsako priložnost. Vse krajevne konference SZDL imajo že nove izkaznice, prilagajmo se krajevnim razmeram, gradimo na stalnosti in prostovoljnosti, ob tem pa poudarjamo, da je naš član lahko tudi član drugih organizacij. Pri svojih kandidatih so glavna merila sposobnost, dela-voljnost, strokovnost in seveda priljubljenost med ljudmi." Slabost naših dosedanjih programov, in pri tem SZDL ni bila izjema, je bila splošnost. Se ta hiba ponavlja tudi v novem programu kranjske SZDL? Kaj je konkretnega v njem? "Izhajamo iz temeljne listine Slovenije 1989. osnutka republiškega programa in problematike, na katero opozarjajo prebivalci kranjske občine. Le uvod je splošnejši, sicer pa smo konkretni. Kaj smo zapisali v program? Skupščina občine mora postati osrednje mesto usklajevanja interesov in programov ob upoštevanju demokratičnosti pri določanju rešitev. Zagovarjamo pluralnost in če grobo rečem, stalno nadzorno funkcijo opozicije. Krajevna skupnost mora postati temelj političnega sistema z odlo- čujočo vlogo krajanov pri urejanju prostora in gradnji infrastrukturnih objektov, ki bodo omogočali prijetno življenje, vendar moramo najti boljši sistem financiranja krajevnih skupnosti. Zagovarjamo neodvisnost in samostojnost gospodarskih subjektov ter odgovornost za rezultate poslovanja. Smo zoper vtikovanje politike v gospodarstvo in za sproščanje inovativnih sposobnosti ljudi pri aktiviranju razvojnih možnosti kranjske občine in njenega vključevanja v svet. brez sektašenja. kakšnega prepričanja je kdo. Terjamo ure-jenejšo prostorsko načrtovanje in spodbudnejšo davčno politiko, zagovarjamo razvoj podjetništva, nadaljevanje revitalizacije Kranja, ki mora postati prijetno Prešernovo mesto ter turistični razvoj z domačim in tujim kapitalom, smo za načrtni turistični razvoj Krvavca in območja pod njim, pridružujemo se braniteljem pozidave oziroma uničevanja kmetijskih zemljišč, v naš program pa smo zapisali, da mora "Kranj dobiti novo avtobusno postajo in lokacijo za novo mestno tržnico." Kranjskega župana ste, kot sem obveščen, že opozorili na nujnost pravočasnih tehničnih priprav na volitve in zagotovitve denarja. "Opozoril sem na denar, ki ga bodo potrebovali sodelujoči v kandidacijskem in volilnem postopku, o čemer govori ludi predlagani zakon o volitvah, pa o nujnosti pravočasnih tehničnih priprav na volitve, predvsem zagotovitve tajnosti. Nesprejemljivo bi bilo, da bi kdo zaradi neizpolnjevanja teh osnovnih pogojev podvomil v regularnost volitev." J. Košnjek, slika F. Perdan £a volitve bo poslej skrbela država, ne politika Zasuk k neposrednosti in konkurenci k f*'ani' 23. novembra - Predlog za izdajo zakona o volitvah v skupine z delovnim osnutkom je dan v presojo javnosti. Zakon naj bi Prejeli v slovenski skupščini 27. decembra, vendar zakon o volitvah e bo dosegel namena, če ne bomo vsaj približno sočasno sprejeli udi zakona o političnem združevanju. Oba zakona bosta pomem-en zasuk v naši politični praksi. Nov zakon o volitvah, ki gradi na uePosrednosti in tajnosti in določa, da kandidate za delegate pred- la • lajnosn in aoioca, oa nuiiuiuaie /.a ucicgaic pieu- s ^ai0 ljudje in njihove organizacije na zborih volilcev s tajnim gla-I VanJem oziroma s podpisovanjem oziroma skupine občanov, preglja z dosedanjim zaprtim in v praksi nedemokratičnim siste-m°n> volitev. |(~ red'og zakona so vodstva ne-ni/0?'1 družbenopolitičnih orga-t.idClJ zvez že obravnavala. JJ^Predsedstvo SZDL in mla- ludi i 0r8anizacije, . 0;i L'S friska skupščina me sredo pa je ...nila. |jj.;Je Zrej za razpravo in da v ve-v0|'j mer'- razen razhajanj glede slgH" j v družbenopolitični zbor. v/1 dopolnilom slovenske usta-PolnT°ma s°g'asju okrog 36 donim Prc<-110« zakona z delovno" ^nutkom obsega 124 čle-VJL ' °d katerih jih je večina nogi < zato tokrat velja pisanje le n;Jt. n'.m značilnostim predloga, jj ' 'icneje pa bomo o njem pisa-sn.-„- razPravo o njem in po feju. Marsikaj je •'Pelene«.;, in nnv^ SICer ne ;1 nas njem turnega in novega, sicer ne ^"lokratične družbe, ampak kot 1 smo pač 40 let volili ta- »avadi i oziroma zapoved. »"jena volilna pravica Ua'l^1,1' se vo'iJO za štiri li " _1 električnih strojev in aparatov za 6 odstotka, v lesni *a jI 'J' za 5,6 odstotka, v proizvodnji tekstilne preje in tkanin Preriji °dstotke, v živilski industriji za 3,5 odstotka, v kovinsko 0rjstQ 0Va|ni industriji za 1,5 odstotka in v črni metalurgiji za 0,5 Zanimive so prve izkušnje, kako se novemu delovniku prilagajajo družbene dejavnosti. Dva otroška vrtca v Kranju sta že odprta do 20. ure, če bo potrebno, bo odprtih še več. Bistveno večjih stroškov pa v vrtcih ne bodo imeli, saj bodo otroci zajtrkovali doma, zajtrk pa bo v vrtcu zamenjala popoldanska malica. Težje bo s prilagajanjem osnovnih šol, kolikor je to seveda potrebno, saj imajo tudi zdaj podaljšano bivanje le prvi trije razredi. V mestu imajo namreč vse osnovne šole dvoizmenski pouk in šele v prihodnjih treh do petih letih bodo z upadanjem števila učencev lahko prešle na enoiz-menskega in s tem pouk začenjale kasneje. Glede prevozov pri Alpetou-ru pravijo, da jim je nov delavnik dobrodošel, saj bo omilil jutranje konice, ko je prevoz potnikov vse prej kot kulturen. Trgovinam, bankam in poštam poslovnega časa ne bo potrebno spreminjati, prilagoditi pa ga bodo morali v zdravstvu, kjer zdaj bolnike obvezno sprejemajo do 17. ure, sprejem pa naj bi podaljšali do 18. ure. Na občini pa nameravajo ob sredah uradne ure podaljšati do 18. ure. M. V. Presežek v blagovni menjavi s tujino Letos večji delež uvožene opreme Kranj, novembra - Gorenjsko gospodarstvo je v blagovni menjavi s tujino v devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo za 51,97 milijona dolarjev presežka, od tega 12,76 milijona dolarjev na konvertibilnem in 39,21 milijona dolarjev na klirinškem trgu. Po podatkih Narodne banke Slovenije je gorenjsko gospodarstvo v devetih mesecih letošnjega leta izvozilo za 1.777.7 milijarde dinarjev blaga, od tega 81 odstotkov na konvertibilno tržišče. V primerjavi z lanskimi devetimi meseci je celotni izvoz na Gorenjskem porasel za 14,8 odstotka (v Sloveniji za 17.3 odstotka), konvertibilni za 15.4 odstotka (v Sloveniji za 18.4 odstotka) in klirinški za 12,3 odstotka (\ Sloveniji za 11,3 odstotka). Celotni uvoz gorenjskega gospodarstva je v devetih mesecih znašal 1.506,9 milijarde dinarjev, od tega 91 odstotkov s konvertibilnega tržišča. V celotnem uvozu ima več kot 90 odstotni delež repromateri-al. nekoliko večji pa je letos uvoz opreme, V devetih mesecih je bilo uvožene za 1 14.5 milijarde dinarjev, kar je imelo v celotnem uvozu 7.6 odstotni delež, medtem ko seje v zadnjih letih sukal od 4 do 5 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom pa je na Gorenjskem boljše kot v Sloveniji, celotno pokritje je bilo v devetih mesecih na Gorenjskem I 18 odstotno, v Slovenji pa 105 odstotno; konvertibilno je bilo na Gorenjskem 104.8 odstotno, v Sloveniji 99.1 odstotno, klirinško pa je bilo na Gorenjskem kar 258 odstotno, v Sloveniji pa 159,1 odstotno. Podjetja na papirju Mnoga zasebna podjetja še ne poslujejo, ustanovili pa so jih tudi direktorji in visoki občinski uradniki. Štejemo prva zasebna podjetja, v Sloveniji jih je že približno 500, na Gorenjskem približno 100, kar petino torej, kar je veliko, saj je po mnogih kazalcih delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem približno 10 odstoten. Začetke podjetništva vsekakor velja pozdraviti, vendar pa jih žal že spremljajo pomisleki, ki odsevajo konfuznost naših razmer. V Kranju so napravili prvi podroben pregled, ki je pokazal, da je bilo ustanovljenih 42 zasebnih podjetij, torej približno polovica gorenjskih. Mnoga pa še ne poslujejo, saj niso ustvarila še nobenega prometa. Zakaj ostajajo le na papirju? Seveda lahko le ugibamo. Nemara zato, ker je zakon o podjetjih zdaj izrazito ameriško naravnan, saj zahteva le 20 milijonov začetnega kapitala in svoje podjetje lahko praktično ustanovi vsakdo. Zakon sicer vsebuje določilo, da bo vlada ta znesek spreminjala, vendar utegne pri drveči inflaciji zaostajati podobno kol kazni za prometne prekrške in še kaj. Ali pa ne, kdo ve. morda bo naš zakon o podjetjih postal v tem pogledu bolj evropski, kar pomeni, da bo moral biti začetni kapital bistveno večji. Prvi vselej pobere smetano, si verjetno pravijo novi podjetniki in hite z ustanavljanjem podjetjih, med zaposlene pa vpišejo le svoje ime. Na seznamu prvih zasebnih podjetnikov pa je zanimivo še nekaj drugega. Na njem je moč najti tudi direktorje in visoke občinske uradnike, ki so ustanovili zasebno podjetje, še vedno pa so direktorji in uradniki. Kakorkoli obračamo, zdrav razum odpove, če to primerjamo s preganjanjem sive ekonomije v nekaterih podjetjih, saj se delavec kaj hitro znajde na cesti, način že najdejo, če se popoldne doma ukvarja z enakim poslom kot dopoldne v službi. Če pokukamo v redoljube zahodne države pa sploh, saj se v zelo strogi Švici mora denimo ministrica za notranje zadeve odpovedati bleščeči karieri, čaka pa jo sodišče, samo zato, ker je moža po telefonu opozorila, da se v firmi, kjer on sedi v upravnem odboru, ukvarjajo s pranjem denarja. Pa naj še reče, da pri nas ni podjetniške svobode. Spet smo torej po stari balkanski navadi šli v skrajnost. M. Volčjak IZ C0SP0PARSKECA SVETA Združujejo se tudi zasebni trgovci Pri splošnem združenju trgovine Slovenije so pred dnevi ustanovili poseben odbor zasebne trgovine, za članstvo se je doslej odločilo okoli 60 zasebnih trgovcev, kar je približno desetina vseh v Sloveniji. Začetek je torej skromen, nemara se jih bo vključilo več, saj je kopica vprašanj glede zasebne trgovine še odprtih in preko združevanja bodo zasebni trgovci lahko vplivali na njihovo razreševanje ter bodo seveda o tem tudi obveščeni. Na ustanovnem sestanku so jih zanimale predvsem sistemske spremembe in novi predpisi na tem področju, uvozne možnosti, obračunavanje prometnega davka in Finančno poslovanje, revalorizacija itd. Veliko vprašanj se je nanašalo na uvozne možnosti po 1. decembru, ko se bodo lahko registrirali za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti ali pa uvažali prek družbenih uvoznih organizacij, za kar bodo seveda potrebovali znanje, informacije in denar. Največjim dolžnikom grozijo z odklopom elektrike Ljubljanska banka-Temeljna banka Gorenjske je po posebnem sporazumu združila 20 milijard dinarjev za sofinanciranje poslovanja slovenskega elektrogospodarstva, začasno pa so odložili garancijo za 2,6 milijona dolarjev, kolikor načrt predvideva za gorenjsko banko. V banki namreč ocenjujejo, da je preveč širokopotezna za njihove možnosti, tudi nekaj drugih slovenskih bank je ni sprejelo. Vendar pa je po drugi strani potrebno vedeti, da je tudi gorenjsko gospodarstvo dokajšen dolžnik slovenskemu elektrogospodarstvu, ki že grozi z odklopi. Veliki porabniki v Sloveniji dolgujejo 100 milijard dinarjev in 140 milijard dinarjev obresti, distribucijski porabniki pa 200 milijard dinarjev in 175 milijard dinarjev obresti. Na seznamu kronično največjih dolžnikov je vrsta velikih slovenskih tovarn, z Gorenjske poleg železarne tudi kranjski Tekstilindus. Dodati velja, da so v gorenjski banki zavrnili neposredno združevanje sredstev za Rudnik urana Žirovski vrh, ker sodijo, da njegova likvidnostna "luknja", ki je ocenjena na 1 milijon dolarjev, ni gorenjski, temveč slovenski problem. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Na letališču že grade Na brniškem letališču so oktobra začeli z izgradnjo Terminala 2, kakor imenujejo izgradnjo objektov za razširitev in posodobitev pristaniške stavbe. Najprej bodo zgradili skladišče s poslovnimi prostori in cateringom. Postavljeni stebri že dajejo slutiti obliko novega objekta, ki ga bo SCT pokril do konca leta, gradbenimi deli končal spomladi prihodnje leto. Skladišče za domači promet bo imelo 1.100 površinskih metrov prostorov, ob njem pa bo objekt, ki bo imel klet in dve nadstropji, v pritličju bo catering, ki je zdaj v pretesnih prostorih, v etažah pa poslovni prostori. Razširitev in posodobitev brniškega letališča je resnično potrebna, saj se v konicah, zlasti poleti pristaniška stavba duši v prometu. V letošnjih devetih mesecih so po fizičnem obsegu prometa pri operacijah letal zabeležili 1,5 odstotno rast, pri sprejetih in odpravljenih potnikih pa 15,4 odstotni padec. Medtem ko domači promet upada pa rast beležijo pri letalih in potnikih v mednarodnem prometu in to pri tujih prevoznikih, česar so seveda posebej veseli, saj so za letališče dohodkovno bolj zanimivi. Letos je na brniškem letališču začel pristajati Swissair in Britannia, nekajkrat pa tudi Interfluga. MITING V LJUBLJANI Napovedani miting v Ljubljani se nezadržno bliža. Odštevajo se že dnevi. Napetost raste na obeh straneh. Medtem ko ga v Sloveniji odklanjamo na različnih sestankih in iščemo pomoč pri zveznih organih, naj ga vendarle preprečijo, ga organizator agresivno pripravlja. Skratka v Sloveniji ni čutiti nekega odločnega nastopanja proti mitingu. Ne pripravljajo se organizacijske priprave za preprečitev mitinga enakovredne organizatorjem, ki pripravljajo miting. Mestni sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani je sicer prepovedal miting, vendar odločnosti te prepovedi ni čutiti. Ni dolgo tega, ko je naša skupščina sprejela amandmaje k republiški ustavi in z njimi razglasila, da smo suveren narod oziroma država v SFRJ. Postali smo nekako samozavestnejši. Sedaj nam pa ta zavest plahni. Ni nekoga, ki bi to zavest držal na enaki ravni, kot jo ima organizator mitinga. Konkretno mislim predsednika predsedstva SR Slovenije, tov. Stanovnika, zakaj vso zadevo opazuje le z balkona, zakaj ne stopi pred javne medije in odločno reče: »Tukaj je suverena Slovenija, uporabili bomo vsa sredstva, da vam preprečimo kršenje suverenosti naše republike«. Zakaj molči? Zakaj na ravni republike ne formira komiteja, ki naj pripravi s sodržavljani SR Slovenije masovno gibanje za preprečitev mitinga v Ljubljani. Jasno je, da se miličniki masi prišlekov ne bodo mogli zoperstaviti, ne da bi prišlo do nasilja. Večja možnost bi bila ustaviti vlake na hrvaško slovenski meji in jih postaviti na stranski tir, potem naj se pa le peš napotijo v Ljubljano. Do Ljubljane se bodo že toliko upehali in sestradali, da jim tudi do kričanja ne bo več. V Ljubljani naj se Trg revolucije in vse pristope do njega zasede z motornimi vozili, avtomobili in traktorji ter priklopniki, tako da na tem kraju ne bodo mogli imeti mitinga. Napoti naj se jih na športni štadion. Naj se tam sprostijo in skupaj z raznimi jugozvezami kričijo v tiste štiri stene in jih prepričujejo v pravilnost njihovih idej. V Ljubljani naj bi jih ljudje ob poteh oziroma cestah, po katerih bodo šli na stadion, molče spremljali s transparenti, ki bi jim dali vedeti, da niso zaželeni pri nas. S tem bi miting izgubil pomen, kakršnega mu pripisujejo organizatorji mitinga. Moti me še ena stvar. Molk ustavnih sodišč, zveznega in republiškega. Na oba naslova sem poslal pobudo za ugotavljanje ustavnosti in zakonitosti napovedanega mitinga. Zakaj ne da niti eno niti drugo sodišče v javnost vesti o tem. Imam občutek, da se tudi na ta način daje potu-ha organizatorjem mitinga. Ob sprejemu zadnje slovenske ustave smo zamenjali tudi himni. Postali smo iz naroda borcev, da ne rečem narod hlapcev, ki dopuščamo, da nam bodo drugi vsiljevali svojo voljo. Sicer je res ideja o dobrem sosedstvu lepa, vendar je v praksi zelo težko izvajana. Ta stvarnost se nam sedaj žal kaže. Bralec iz Kranja Naslov pisca v uredništvu MLADI BODO PRIŠLI, KO BODO REZULTATI Ker so v intervjuju in izjavah tovariša Franca Benedika sekretarja ZK v občini Škofja Loka nekatere dileme in vprašanja, se na Gorenjski glas obračam z naslednjima odgovoroma: 1. ) Alternativa bo na volitvah v občini Škofja Loka nastopila s svojimi kandidati. Predstavnikom Partije se ni potrebno sprenevedati, da je dovoljenje za nastop na njih odvisno izključno od nje. Upam, da seznami za volitve, kot bi dejal Janez Janša, ne bodo preprosto seznami za aretacije. Zavedam se in na lastni koži sem občutila, da je v občini dovolj zdravih sil, ki so v takšnih primerih sposobne delovati preko izrednih sestankov Komiteja za SLO in DS, kot se je to nedavno zgodilo ob zbiranju podpisov proti izrednemu stanju na Kosovu. 2. Tov. Benedik pravi, da alternative še ni čutiti. Če bi tudi mi imeli proračunske vire za delovanje, zagotavljam, da nas bi bilo čutiti veliko bolj kot obstoječo občinsko politično garnituro. Imam občutek, da se slednja preveč ukvarja sama s seboj. Posle- dica takšnega delovanja je tudi nizka izobraževalna struktura zaposlenih v občini, kijih je vsa ta leta potrjevala na volitvah. Ze bežna analiza škofjeloškega gospodarstva pokaže, da je zaposlena cela vrsta neizobraženih in polpismenih delavcev, vodenje pa še danes zganja družba priučenih delavcev, ki si je dodatne kvalijikacije pridobila še s spričevalom politične šole v moralno-poli-tičnih kvalifikacijah in pozitivnem odnosu do samoupravljanja. Z družbenimi sredstvi je bilo seveda to mogoče, saj ni bilo še nikomur potrebno polagati računov za zavožene investicije, umazano ali ekološko sporno uvoženo tehnologijo, itd. In do tukaj alternativa ne bo odgovorna. Do tukaj je lahko odgovorna le stranka, ki je bila edina in sama na oblasti 44 let. Alenka P. Lauko Slovenska demokratska zveza SPOŠTOVANI! V zadnjem Glasu sem na eni od strani prebral reklamno sporočilo Ljubljanske banke, ki pod zvenečim naslovom "Verižniki" obvešča, da se odslej čeki vnov-čeni pri PTT enotah v Sloveniji knjižijo z dnevom dviga. Krasno. Ne poznam sicer banke v svetu, ki bi zaradi svoje nesposobnosti svoje stranke nazivala z verižniki. Včasih grem v enoto Ljubljanske banke plačevat devizni račun Amerikan e.x-pressu in tega se že naprej bojim. Postopek mi namreč vsakič vzame vsaj četrt ure, preden se kdo od vrlih uslužbencev pri okencu uspe prebiti skozi zaple- GRADIŠ ŠKOFJA LOKA TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. mmMš V c^>° ^ ■ teno izpolnjevanje obrazcev, ki so zato predpisani. Nazadnje sem štel kopije enega od teh obrazcev: vsaj devet jih je bilo. Eh, dragi bankirji. Pri organizaciji, ki jo imate, molite, da vam ostane vsaj kaj "verižni-kov", sicer ne vem, s čim boste sedaj še lahko opravičevali svojo nesposobnost in neorganiziranost. Pa lepo pozdravljeni! Verižnik Janez PLOHL Tržič DRŽAVNE PRAZNIKE NAJ SPREMLJAJO LE DRŽAVNI SIMBOLI Slovenski socialdemokrati menimo, daje v počasi napredujoči li- OBVESTILO Bliža se zima, ki prinaša polno radosti, pa tudi težav in problemov na telefonskih omrežjih, kjer sneg in žled velikokrat napravita neprecenljivo škodo v naše breme in nezadovoljstvo naših telefonskih naročnikov. Vsa telefonska omrežja, izvedena z nadzemnimi telefonskimi kabli, so izpostavljena poškodbam zaradi padanja vej, dreves, padanja elektorener-getskih vodov itd., ker telefonske linije potekajo v gozdovih, sadovnjakih, v hribih in v celo poleti težko dostopnih krajih. Vemo, kaj vse se lomi pod bremenom južnega snega ali žledu, zato naslavljamo prošnjo vsem občanom, še posebej telefonskim naročnikom: Brez velikega truda boste mimogrede opazili, da visi drevo ali karkoli na telefonsko linijo. Pokličite na telefonsko številko "977", povedali nam boste, za katero linijo gre in po možnosti tudi številko droga. V najkrajšem času bomo odstranili tisto, kar bi lahko povzročilo prekinitev delovanja telefonskega priključka. Nič pa ne bo narobe, če tudi sami odstranite kakšno manjše vejevje ali otresete sneg. Še posebna prošnja ali opozorilo velja najbolj izpostavljenim odročnim naročnikom, kamor v času, kadar na področju cele omrežne skupine pride do večjih snežnih poškod, ne moremo prav hitro priti. Vnaprej hvala za razumevanje, ki je seveda v našem in tudi vašem interesu. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ beralizaciji in demokratizaciji družbenega in političnega življenja v Sloveniji nastopil tudi čas, da se ob označevanju jugoslovanskih, republiških, občinskih in podobnih praznikov preneha z uporabo zastave Zveze komunistov Slovenije na javnih stavbah in drugod v javnosti. Menimo tudi, da ne bi bila sprejemljiva analogna uporaba zastave katere koli druge stranke ali strank, zmagovalk na prihodnjih volitvah, vključno s socialdemokratsko. Ob tem se seveda popolnoma zavedamo pravice političnih in drugih organizacij, pa tudi posa meznikov, da na svojih stavbah in posestih razobešajo zastave in druge svoje simbole ob vsakršni priložnosti. Prepričani smo, da bi ta majhen, simboličen korak predsta-val pomemben napredek civilne družbe in pravne države. PREDSEDSTVO Socialdemokratske zveze Slovenije Silvester Plahutnik, i r- ELPkN (S) ELAN - tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: Izklicna cena 10.000.000. din 1 mizni rezkar 1 štiristranski skobeljni stroj GUBISCH 500000.000. din 2 kontejner za nafto PK 1001 a 10,000.000. din 1 revolver stružnica BRT 368 80,000.000. din 1 krožna žaga za kovino Eisele 40,000.000. din 1 ogrodje številčnice FRICKLA 10.000. din 1 sitotisk miza ELAN 10.000. din 3 šivalni stroji NECHI a 2000.000. din 1 naprava za nanos lepila 10.000.000. din 1 naprava za sitotisk 1.000.000. din 11.1 poravnalnik za les 5.000.000. din 12. 1 stroj za posn. robov veznikov 10.000.000. din 1 čeparka »pade SCD« 20.000.000. din 1 vrtalni stroj ANUBA - 3 agregati 27000.000. din 1 kopirni stroj REX ROTARY 2.000.000. din I računalnik IBM-370tip 3031 8 MB 100.000.000. din 1 stroj za luknanje kartic 2870 Soemetron 1.000.000. din 1 stroj za čitanje kartic IBM 3505-B 01 1.000.000. din 1 prodajni pult 1.500.000. din 1 stroj za koničenje alu-palic z zalogovnikom 150.000.000. din Prometni davek je v ceni vključen. Licitacija bo v prostorih tovarne dne 25. 11. 1989 ob 10. uri, po načelu videno-kupljeno. Ogled opreme in vplačilo 10% varščine od izklicne cene, bo istega dne od 8. do 10. ure. Kupci bodo lahko blago prevzeli in plačali od 27. 11. — 6. 12- 1989. po tem roku zapade 10% varščine. _ Franc Puhar - Aci Kranjske zgodbe iz tega stoletja USPEŠNO VODSTVO OBČINE - Leta 1942 - Od začetka zasedbe dalje vodita občino Kranj politični komisar dr. Skalke in občinski komisar dr. Markgraf. Pri delu sta zelo uspešna. Kmalu bo zgrajen novi, leseni most čez Savo pri Klavnici. Letno kopališče pa je že dokončano. Sprejelo bo 800 kopalcev naenkrat. Tudi poslopje nove pošte v mestu je dokončano. Vsi prostori so primerno opremljeni. Spremenjena sta tudi okrogla stolpa na glavni cerkvi in v Pungartu, ker sta kazila podobo mesta. Tako je bilo objavljeno v časopisu "Boteju" že 6. septembra 1941. PRVI RECEPTI ZA GOSPODINJE V listu "Karavanken Bote" so 22. novembra objavili recept za vojno omejitveni sistem: "Meso sploh ni zdrava jed. Gospodinje ga uporabljajo, ker je jed hitro pripravljena. Krompirjevi ali kruhovi cmoki so se vmešavali z jajci. Res pa je, da jajca sploh niso potrebna. Dosti je voda in sol. Avtor recepta ni bil naveden. Morda je bil Hitler? KONEC OBČINE STRAŽIŠČE Z odredbo šefa civilne uprave je bilo s 1. decembrom 1941 občina Wavt (Stražišče) ukinjena. Tako je mesto Kranj središče Siidkarntna (Gorenjske). Kranjska predvojna vlada to ni dosegla, okupator pa je! GORENJSKO ČAKA SREČA Ganlaiter Rainer je 18. decembra 1941 na zborovanju v mestni hiši v Kranju dejal: Boj proti banditom bo neusmiljen in dokončen. To je ukazal sam Fiihrer. Gorenjska bo tako postala del Nemčije, ker hočem, da postane ta dežela srečna! RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV Velika razstava kmetijskih strojev je zelo uspela. Na razstavi so kmetovalci videli novodobne pluge, okopalnike za krompir, osipalnike in kultivatorje. Cene so izredno nizke. Že preteklo leto so v dveh mesecih v Kranju prodali čez 40 teh strojev. Čas je že, da se z novimi stroji opusti oranje na "kraje". ZAČETKI AVTOMOBILA STOLETJA Po zamisli Hitlerja je znani Porsche tehnično oblikoval avtomobil "KdF" (Kraft durch Freude). Prototip je bil že preizkušen na raznih frontah v Evropi. Sedaj je že v redni proizvodnji. Po vojni bo dobil novo ime - "VVV" ( Volksvvagen). ZAČNE SE GRADNJA STADIONA Dne 7. maja 1942 seje vršila svečana otvoritev začetka gradnje športnega stadiona pri kopališču v Straheči dolini. Delalo se bo tudi udarniško, kajti znano je: "DELO je najbolj viteška športna tekma." Tako je na otvoritvi dejal neki govornik. LANDRAT JE ZGRAJEN Prve dni septembra 1942 je bila svečana otvoritev novega poslopja "LANDRAT" v Kranju. Poslopje je bilo zgrajeno v pičlih 14 mesecih. Na otvoritvi je bil navzoč gaulaiter Rainer, ki je v govoru dejal: "To ni grad, ampak sedež nemške oblasti, ki pomaga narodu!" Kakšna je bila ta pomoč narodu pa seje kmalu pokazalo. PRVI NABORNIKI V KRANJU Sredi novembra 1942 so se ponosni in nasmejani po Kran.ju sprehajali prvi naborniki. Govornik jim je med drugim dejal• "Vsi smo iste krvi, vaši očetje so se v letih 1914 - 1918 hrabro borili. Tudi vi se boste." Nato je nabornike sprejel predsednik_društva bojevnikov iz I. svetovne vojne, Maks Fock. To je objavil časopis "Karavanken Bote" 21. novembra 1942. POMOČ MLADOPOROČENCEM Od 1. januarja 1943 mladi zakonci dobijo brezobrestno P0' sojilo za nakup pohištva in druge opreme. Ob rojstvu prveg3 otroka se obroki znižajo ter plačilo odloži za 12 mesecev. To dobijo zato, da ne bi takoj po poroki zašli v denarne težave. - Leta 1943 - NOVE ŠOLE IN PRVI VRTCI V Kranju so februarja 1943 odprli že tretji vrtec za otr0^£ Dva sta za otroke od 3 do 6 leta starosti, tretji pa za otroke od do 14 leta. Od 1. januarja 1943 deluje v Kranju poklicna šola za kovifl' sko in lesno stroko ter trgovski oddelek s knjigovodstvom. . Tekstilna šola je bila maja 1941 zaprta. Maja 1943 pa se oo' pira nova tekstilna šola v Kranju, ki bo za ves Kernten in Alps" pokrajine. Januarja 1943 so prišle v Kranj gojenke 1. letnika učitelji^3' Študij bodo nadaljevale v Kranju. Nastanile so se v gradu KieS' selstein. Ker je šola v Stražišču premajhna so dogradili lepo rnont^' žno hišo (barako) za 5 razredov. Otvoritev nove šole je bila 12- )r nuarja 1943. petek, 24. novembra 1989 /KULTOM 7. STRAN »S®SScJJ©IEEGLAS Razstava v Gorenjskem muzeju PODOBE, KI JIH JEMLJE CAS Kranj • V Gorenjskem muzeju Kranj prav zdaj zbirajo in pripravljajo gradivo za razstavo Kranj, ki ga ni več. Razstava sodi v ciklus 'azstav, ki jih Gorenjski muzej že dlje časa pripravlja v okviru razstave Gorenjski kraji in ljudje - tokratna, ki bo pripravljena konec tega leta ali v začetku prihodnjega, bo že peta iz tega ciklusa. Gradivo so prispevali Gorenjski muzej Kranj, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narodni muzej Ljubljana, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana in Kranj ter številni zasebni zbiralci. Brez dvoma stare fotografije 'edno vzbujajo tudi nekaj nostalgije za časi, ki se spreminjajo, za podobami krajine, ki ji človek s svojim delovanjem spreminja lice. Obdobje od druge polovice preteklega sto-'?tja pa do danes, ki ga je avtorica razstave kustosinja Go-tenjskega muzeja Majda Zon-farjeva izbrala za predstavitev, Je vsekakor čas izredno velikih sPrememb. Lahko bi rekli, da 'majo zgodovinarji tudi srečo, oa so se vse te spremembe ohranile tudi na fotografijah. *~e pustimo ob strani ne ravno razveseljivo dejstvo, da se je Prostor na ožjem in tudi širšem kranjskem področju v mnogo-^.em spreminjal tudi nepremišljeno, kar je seveda lepo videti na vseh ohranjenih dokumentih. Tu se seveda nostalgija neha in se spremeni v poduk, kako se s prostorom ne gospodari. Ob razstavi bo izšel tudi katalog, za katerega pa Gorenjski muzej za razliko od prejšnjih razstav nima sofi-nancerja še pri Kulturni skupnosti Slovenije kot doslej. Pri prejšnjih razstavah sta del sredstev za katalog prispevali tudi kranjska kulturna in raziskovalna skupnost. Čeprav je v arhivih Gorenjskega muzeja zbranega izredno veliko fotografskega gradiva, pa je bilo za razstavo, ki se pripravlja, povabljenih tudi veliko Za prehod preko Save in Kokre so v Kranju od nekdaj uporabljali lesene in železne mostove, grajene iz kamna in cementa, viseče ali oprte na trdne nosilce. Ni manjkalo tudi provizoričnih, kadar je prejšnji most odnesla voda ali so bili na silo porušeni. - Arhiv A. Zibert UtrJeno mestno jedro Kranja so nekdaj obkrožala polja, travniki in gozdovi. Po zrušenju srednjeveških obrambnih naprav so na preho-!lu »2 18. v 19. stoletje mesto začeli nezadržno širiti v svojo okolico. Na sliki: na tem prostoru, ki ga oklepata Cesta JLA in Stošičeva »lica danes stoji avtobusna postaja. - Arhiv Gorenjskega muzeja »TAKO NAVADO JEST MAM« — Kranj - Po več letih, po desetletju so se spet obrazi srečali, |lasovi so si planili v akord in dirigentova roka je iskala odziv. H°lna dvorana. Otroci, mame, očetje, žene, bivši pevci, sedanji 2b°r, v prvi vrsti smetana povabljenih, med njimi spet Matevž, "a odru pa računalniško postavljen sedanji zbor kranjskih Pre-sernovcev in mojster Tomaž, tako ga je z besedami in korakom Poiskal govornik Matjaž Kmecl. R Slovesen kulturni večer slovenskega zborovskega petja, j rskam po svojem delovnem tedniku in iščem večer, da bi spet e' med Prešernovce, za bivše pevce bolj znano ime: da bi šel med Apezejevce. )e ^°JeJo vsi, poje ženski zbor, poje moški, pred zborom sto- solisti, aplavz, profesionalna okrašena beseda Alenke. s. Sami drobci trenutkov, med katerimi ni prostora za zem-.0st, za pehanje po materialnosti, za zloglasne tegobe in pre-pire majhnih politik. zasebnih zbiralcev. Na razstavi bo tako kar okoli polovica dokumentarnega gradiva iz zasebnih zbirk. Vendar pa ne gre le za razglednice Kranja, pač pa tudi za originalne fotografije, lahko bi rekli avtorska dela pravcate množice fotografov, ki jih je slikovitost mesta na skali vsekakor pritegovala. Verjetno pa gradiva ne bi bilo toliko, če ne bi bilo v Kranju tudi toliko ljubiteljev fotografije: kot je znano, se je v Kranju tudi po zaslugi Janeza Puharja, že kmalu po prodoru izuma fotografije, ustanovil klub fotoa-materjev. Vrsta fotografij z začetka tega stoletja se je ohranila tudi v družinskih albumih. Prav iz tega vira je tudi nekaj izrednih fotografij, ki bodo na razstavi sploh prvikrat predstavljene javnosti. Izbor fotografskega gradiva prav gotovo ni bil lahek. V ožji izbor za pripravo razstave so sodelavci Gorenjskega muzeja zbrali kar okoli 500 fotografij. Lea Mencinger FOLKLORNI NASTOPI Radovljica - Radovljiške folklorne skupine bodo konec tega tedna nastopile kar na treh prireditvah. Prva bo danes, v petek, ob 18. uri na Boh. Beli: na krajevni proslavi ob dnevu republike bosta nastopili dve otroški folklorni skupini in sicer iz DPD Svoboda Tomaž Godec Boh. Bistrica in iz DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno. Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo v domu kulture v Podnar-tu nastopile predice iz Srednje v.isi in predstavile stare običaje ob preji ter zapele nekaj pesmi. Nastopili bosta tudi folklorni skupini Kulturno prosvetnega društva Veriga Lesce in folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju. V avli osnovne šole 4. maj v Begunjah bosta v nedeljo, 26. novembra, ob 18. uri nastopili otroška folklorna skupina DPD Svoboda Rudi Jedretič z gorenjskimi plesi in odrasla folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi s plesi iz Bohinja. KINO KINO KINO COCKTAIL , Vse potegneta za seboj dirigentova loka, venec treh dolin, , _^ , _ , _ _ „. _ _ žametno doni po zavesah kina Center, Perotova basovska šti- Gl. vloge: Tom Cruise, Bnan Brown; Rezija: Roger Donaldson •i po * a sPreletava po hrbtenici, Jožetov lirični spev te boža po mo *8anih. Sama ponotranjena doživetja, ki te pomlade, ki ti z uma-botovdUŠe sperej0 še tako neraztopljiv madež, počlovečenje ro- Fantje in dekleta, Matevž in Tomaž, boglonej za dožive- Stane Mihelič tja! KONCERT ZBORA BPT TRZIC |ejZič - Moški pevski zbor BPT Tržič praznuje te dni majhen jubi-pi"Petletnico ustanovitve. Za to priložnost pripravljajo danes, v cevk' ob 17. uri samostojni koncert. Zbor, zdaj je v njem 26 pev-ply J.e Pod vodstvom Francija Šarabona pripravil trinajst novih s.;mi večinoma slovenskih in drugih avtorjev ter slovenske ljud-tuV6! 'Judske pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Na koncer-ce 2de'uje tudi Tržiški citraški trio in sekstet Dekleta z Bukovi-tUf,Frogram povezuje Janez Slapar. Na prireditvi, ki bo obenem Pev 0srednja tržiška proslava ob dnevu republike, bo ZKO Tržič podelil Gallusove značke. Vstop je prost. - B. Kubunč. Če bi bil Tom Cruise, zvezda v petdesetih ali šestdesetih, bi mu bilo za planetarno slavo dovolj le to, da je mlad, lep in da zna igrati. V osemdesetih to ne zadostuje več. Trnovo igralsko pot brezkompromisnega perfekcionizma je prvi trasiral kameleon Robert de Niro, po njegovih stopinjah pa že zavzeto stopa šarmantni Tom Cruise. Če ga po dometih igralskih transformacij še ni moč primerjati z velikim vzornikom, mu fanatične volje do učenja najrazličnejših veščin ne gre oporekati. Videli smo ga kot ragbista v Vse prave poteze, profesionalnega igralca biljarda v Barvi denarja, pilota v Top gun in sedaj kot barmana v Cocktailu. Pri vseh različnih poklicih igrajo ti filmi na karto verizma, tj. gledalec mora videti, da Tom Cruise zares dela, to kar dela in da se je moral pošteno naučiti, da se je tega naučil. Tako se lansira trend, moda, po drugi strani pa je to edino, po čemer film po določenem času pomnimo. Za razliko od de Nira, kjer njegove transformacije praviloma služijo »višjim« ciljem filma in se vanj vključujejo kot sestavni del homogene celote, je v primeru Toma Cruisa te celota mnogo bolj krhka, praktično služi kot konstrukt za izpostavljanje junakovih umetnij. Z umetnijami se vse začne in konča, zaradi ume-tnij obstaja in umetnije so same sebi namen. V Cocktailu je umetnija poklic barmana, kar se na prvi pogled ne zdi nič posebnega, ampak ustvarjalci filma nas kmalu prepričajo, da mešanje cocktailov ni vse, kar spada zraven v zakajenih, neonskih newyorških »in« barih in nič manj zahtevno kot naprimer vožnja reaktivnega letala v Top gun-u. Glasba, lepe ženske, akrobacije Toma Cruisa in Briana Browna; do sem je vse lepo in prav. Zaplete se spet pri vezivu, tj. zgodbi. Strukturalno ima torej Cruise podobne probleme kot pornografski filmi: kako in s čim prepričljivo zamašiti luknje med dvema seksoma ali v našem primeru med mešanjem cocktaila. In namesto da bi uživali v tem zadnjem, moramo v drugi polovici prenašati Cruisov občutek krivde zaradi svojega brezobzirnega povzpetništva, prozorno motivirani samomor Briana Brovvna in patetični happy-end, ko se Cruise med cocktai-lom in nosečim dekletom odloči za dekle in s tem družino, odgovornost, pošteno delo... Ameriški sen je še enkrat iznever-jen. Ocena: za mešanje cocktailov - 4 2. S. za ostalo - 2 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Carnium, Delavski dom Kranj, vhod 6, prireja danes, v petek, ob 20. uri predavanje Daria Corteseja o poti po Pamir-ju in Tianšanu - ob diapozitivih. V Stebriščni dvorani Mestne hiše odpirajo v ponedeljek, ob 18.30 fotografsko razstavo Boštajna Gunčarja. NAKLO - Danes ob 18.30 bo v Domu Kokrškega bataljona veseli večer Vaščani pod lipo. Jutri, v soboto, ob 18. uri bodo zavrteli film Sestanek z nepozabnim. V nedeljo ob 15. uri nastopajo mladi glasbeniki. JESENICE - V Gledališču Tone Čufar bodo jutri, v soboto, ob 19.30 ponovili Goldonijeve Ribiške zdrahe - za abonma in izven. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri skupinsko razstavo likovnih del članov Dolika. V spodnjih prostorih restavracije Kazina prireja danes ob 19. uri Književna zadruga Jesenice predavanje z diapozitivi popotnika Toma Križnarja ob njegovi knjigi O iskanju ljubezni ali s kolesom okoli sveta. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji odpirajo danes ob 19. uri razstavo kipov akad. kiparja Franceta Rotarja. Knjižnica I. Tavčarja bo namesto v petek, 1. decembra, odprta jutri, v soboto, od 8. do 19. ure. ŽIRI - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v veliki dvorani DPD Svoboda Žiri prvi letni koncert dekliškega deceta Kresnice. Na prireditvi, ki je obenem tudi občinska proslava ob dnevu republike, bo govoril dr. Matjaž Kmecl. Nastopil bo tudi flavtist Borut Bogataj. Program vodi Marko Črtalič. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja Brane Povaley. Kranj - V Prešernovi hiši odpirajo v ponedeljek, 27. novembra, ob 18. uri razstavo v počastitev 200-letnice prve uprizoritve Linhartove Zupanove Micke. Na sliki: uprizoritev Županove Micke v Prešernovem gledališču Kranj. Razstava v LB Kranj JURE CIHLAR Za akademskim slikarjem Juretom Cihlarjem se po dolgem presledku zopet srečujemo v Kranju v prostorih Temeljne banke Gorenjske, ki hvalevredno nekajkrat na leto omogoča likovnim umetnikom stik z njenimi številnimi obiskovalci in ostalimi prebivalci mesta. Že leta 1970 je umetnik kot mlad diplomant Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pripravil v galeriji Prešernove hiše svojo prvo samostojno razstavo, ki nam ga kaže kot izredno dinamičnega, oblikovno drznega in po likovnem izrazu povsem sproščenega, pri tem pa barvno dokaj zadržanega ustvarjalca. Dve leti kasneje se srečujemo v istih prostorih z Juretom Cihlarjem kot uspešnim karikaturistom. Ob predstavitvi njegovih karikatur ga je Slavko Pregl označil kot umetnika, ki zabeleži tisto, kar vsi gledamo, a ne opazimo, lastno nezadovoljstvo mu daje moč, da nas opozarja pred zgrešenostmi, ki jih delamo. Ob sedanji razstavi v LB — Temeljni banki Gorenjske se srečujemo z Juretom Cihlarjem kot slikarjem krajinarjem. Razstavljena dela bi lahko razvrstili v dve skupini: v barvno zadržano in v koloristično poudarjeno skupino. Tako nas npr. motivi z bregov reke Soče in nekateri panoramski pogledi s svojo umirjeno barvitostjo spominjajo na dela mladega Cihlarja izpred dveh desetletij, medtem ko se nam zdijo npr. upodobitve Jalovca s Slemena, gorske skupine nad Krnico ali Soških korit kar potopljene v izredno živ kolorit. Po drugi strani pa na prvi pogled nekoliko hladno učinkujoča Soča z njenimi prodnatimi bregovi, z močno poudarjenim ospredjem skriva v sebi izredno močan razpoloženjski naboj, ki se uveljavlja tudi v nekaterih drugih sorodnih kompozicijah in pomeni ob hoteno obvlado-vanem koloritu, vendar ob dinamični igri svetlobe, izstopajoč oblikovni akcent celotne razstave. Cene Avguštin Kranj - Mešani pevski zbor Iskra Kranj pridno vadi s pevci, ki so se jim pridružili še novi. Svoj prvi letošnji koncert bo imel zbor danes, v petek, ob 19. uri v Kulturnem domu v Predosljah. V začetku decembra pa bo zbor nastopil v Lomu nad Tržičem. - Foto: F. Perdan ureja LEA MENCINGER is OČESNA OPTIKA MARIBOR OPTIČNI SERVIS KRANJ Cesta JLA 18 V prostorih Optike v KRANJU, na Cesti JLA 18, opravljamo preglede za oči v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure. Na zdravniški recept, ki ga dobite na pregledu, so očala precej cenejša in jih lahko dobite takoj. Nudimo vam foto, bifo, plastične leče in stanjšane leče vse po zelo ugodnih cenah... Delovni čas optike: ponedeljek in torek od 8. do 17. ure, ostale dni do 16. ure, Tel.: 22-196 Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike E03 SERVISNO PODJETJE KRANJ p. o HOD |e| Podjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu Tavčarjeva 45 Računovodstvo: 064/23-544 64000 Kranj Komerciala: 064/24-750 Tel.: n. c. 064/21-282 Poštni predal: 29 ' Čestita vsem poslovnim partnerjem in občanom ob praznovanju Dneva republike! NOVO V CERKLJAH - NOVO V CERKLJAH - NOVO O < O O m Z > o < o o m 30 7s MERCATOR PRESKRBA TRZIC je odprl DISKONT - KRVAVEC v CERKLJAH Ulica Franca Barleta 24, • živila • pijače • pralna sredstva • čistila • kozmetika • gospodinjske potrebščine • krmila • in še ma-riskaj... ODPRTO: 8-19 sobota 8-12 tel. 42-196 < -D -J O O > o X < 3 LU O S KOMUNALNO PODJETJE TRZIC fegKJ 6« 290 TBŽIĆ.PMSTAVŠKA CESTA 31 TEL.:/06A/57A15 ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE Vse, kar delamo, delamo za ljudi. Naša skrb je zdravo urejeno okolje. V jubilejno leto smo stopili pod geslom v v "V SLUŽBI ČLOVEKA!" VABLJENI! Čestitamo vam ob dnevu republike in vam želimo prijetno praznovanje! z NOVO V CERKLJAH - NOVO V CERKLJAH NOVO c_ > O > o STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ Mladinska 2 Čestita svojim članom in sodelavcem ter vsem prebivalcem Gorenjske za praznik republike - 29. november Nagradna igra "' vam ponuja do sedaj največji nagradni fond. Zlasti pa opozarjamo na prvo žrebanje, ko bomo razdelili 90 Yugo Florid! Kartice dobite na vseh prodajnih mestih, prodajali pa jih bomo tudi na posebnih mestih na ulicah. I. ŽREBANJE I J. II. Vsaka kartica je v igri trikrat, če jo kupite čimprej, najkasneje do 14. decembra! Veliko žrebanje in finale igre pa bo 1. 1. 1990! Petek, 24. novembra 1989 /PRAZNIČNE ČESTITKE, OGLASI 9. STRAN 1 (Q®m®S?HI©IEJIOiAS DEDEK MRAZ KUPUJE VMURKINIH TRGOVINAH PIKA Radovljica PLETNA Bled UNION Jesenice MANUFAKTURA Lesce Največja izbira igrač za otroke vseh starosti! Izbirate lahko med didaktičnimi igračami, lutkami, glasbenimi instrumenti, igračami iz pliša ali gume, avtomobilčki, letali in železnicami na baterijski pogon. Ne smemo pozabiti na veliko izbiro kock za sestavljanje itd... Dedek Mraz vsekakor ne bo v zadregi pri obdarovanju naših najmlajših. »J vVem'delVvnlm* ljudem, poslovnim partner-v »: jem in prijateljem čestitamo za dan republike y > — 29. november. ..........•> «...... ....».»•»..»»••••••••»••••• • • • • • •« IGRAJTE SE Z NAMI ffidiujtpk® STROJI ZA PRANJE POD VISOKIM PRITISKOM SESALCI ZA KEMIČNO ČIŠČENJE: talnih oblog, avtomobilskih sedežev, oblazinjenega pohištva Zastopnik: Mercatorjitova 137 Ljubljana tel: 061-371-235 Prodaja in servis: Hrvatin Brane Kalinškova 26, Kranj (Gorenje) tel: 064-36-568 /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Najboljša je letos enota v Cerkljah fe tretje leto zapored so letos v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske Kranj ocenjevali organizacijske note na Gorenjskem glede na kakovost dela, varovanje Prernoženja, samoiniciativnost, urejenost delavcev, od-°s do strank in sodelavcev ter izgled poslovnih prosto-0v- Med 27 organizacijskimi enotami na Gorenjskem je aiveč točk zbrala enota v Cerkljah, ki ima prostore v obavljeni Hribarjevi hiši. Svet varčevalcev je na seji, ki je "a 31. oktobra - ob svetovnem dnevu varčevanja, skle-". da se trem zaposlenim v tej enoti za nagrado odobri J) dan dopusta, dva milijona dinarjev in strokovna ekskurzija. enm ^ J U"JC pusuniezmn bij Gorenjske banke v Lju-..Jvanski banki je sestavni del „0 e8a programa, katerega os-rekr Jk pos,ovnost' svetovanje, Slr ! °' lahko celo neke vrste Prii domačnost oziroma v Jetno počutje strank v banki. PismPr°gram sot*U° na Pr'mer ton 2auPanJa> bančni bon-nioč Strokovn' nasveti in po-or' Posodabljanje in ustrezna va^dniZlranost ■ za hitro poslovniku™"* V P°sebnem iore za ocenjevanje po-enot so prilagojeni njpj! Prav tovrstnim prizadeva ocen;-- treh letih kornisi»a- ki na ^"Je enote, ugotavlja tudi v^p^1 Področju napredek. Še t^j n° pa so med najpogostejši-van nePravilnostmi prekorače-. Je blagajniškega minimu- nia-- -lagajniškega r^j^^^osledno upoštevanje d0sii !?lh velJavnin navodil, ne-°t>lek uP°raba delovnih bj L*j tudi urejenost prostorov .g oiia včasih lahko kje še bolj-Poseb" Poc*0bne, sicer drobne dru« x°Sti' ki Pa lahko tako ali obifif vplivajo na počutje Kovalca oziroma stranke. tn0v tern,ko je prvič v tem "tekiju" zmagala enota v Bo- hinjski Bistrici in lani v Železnikih, je tokrat po kriterijih in strogi oceni komisije zbrala največ točk enota v Cerkljah. Od 210 možnih točk je ekipa treh zaposlenih v enoti zbrala 155 točk in tako osvojila prvo mesto. Druga je bila s 139 točkami enota v Železnikih, tretja s 135 točkami pa poslovna enota v Tržiču. Bohinjska Bistrica je letos dobila 120 točk in osvojila tako peto mesto; takoj za enoto v Šenčurju, ki je bila s 124 točkami četrta. "Bile smo prijetno presenečene," je povedala pred dnevi, ko smo obiskali to enoto v Hribarjevi hiši, v kateri je banka od konca januarja letos, vodja enote Milena Zalokar. Pred otvoritvijo enote v Cerkljah je bila Milena vodja enote na Planini. "Na Planini nam je uspelo, da smo se v tem tekmovanju uvrstili na drugo mesto. Moram pa povedati, da ob otvoritvi enote v Cerkljah, ko smo urejali in čistili prostore ter si organizirali delo, nismo prav nič mislili na pravilnik. Želja in cilj vseh treh, ki danes delamo tukaj, je, da so ljudje oziroma stranke, ko zapustijo banko in opravijo posel, Milena Zalokar iz Vopovelj je vodja enote v Cerkljah. Pravi, da ob prostem času doma najraje plete, včasih je delala tudi pri kulturi na Brniku; zdaj pa so otroci in družina... zadovoljni. Obisk v tej enoti pa že nekaj časa ni tako majhen, saj domačini, katerim je tudi predvsem namenjena, lahko tukaj opravijo prav vse bančne posle, zaradi katerih so morali prej včasih tudi v Kranj. Na mesec imamo povprečno 150 vezav, uveljavilo se je poslovanje s čeki, zadnje čase zelo narašča devizni promet... Skratka, kaže, da so ljudje na tem območju, v sedmih krajevnih skupnostih pod Krvavcem, z banko in načinom dela kar zadovoljni." Zdenka Prevodnik, je doma iz Cerkelj, v banki pa je že dvanajst let in je pred otvoritvijo enote v Cerkljah delala v računovodstvu banke v Kranju. V lepo urejenem poslovnem prostoru enote v Cerkljah sta se obisk in promet v zadnjem času precej povečala... Nataša Mali iz Cerkelj pa rada sodeluje tudi pri pevskem zboru v Cerkljah... Zdenka Prevodnik je, tako kot domačini, zadovoljna s poslovnim časom enote v Cerkljah. Še vedno ima dovolj časa za gospodinjstvo. Prostega časa pa največkrat ni, saj so otroci, šola in hiša... "Dobro se počutim na "novem" delovnem mestu. Razumemo se na delovnem mestu in z ljudmi, ki prihajajo v banko. Same tudi skrbimo, da so prostori vedno urejeni. Kar pa zadeva poslovanje, pa so pravila seveda tista, ki so običajna povsod, kadar gre za denar. Ljudem pri poslovnih odločitvah svetujemo in če gre za izpolnjevanje obrazcev oziroma bančnih listin seveda tudi pomagamo; če recimo pač kdo nima pri sebi očal... Bile pa smo zares presenečene, ko smo izvedele, da smo letos osvojile prvo mesto. Največje zadovoljstvo so seveda zadovoljni ljudje oziroma domačini... Je pa tole prvo mesto tudi prijetna spodbuda za naprej." Po zaposlenosti v banki, pa tudi sicer, pa je najmlajša v enoti v Cerkljah Nataša Mali. Do otvoritve enote v Cerkljah je bila dobro leto v Prešernovi ulici v Kranju. Pravi, da se tukaj, doma, v Cerkljah, zelo dobro počuti. "Imamo zelo primeren, deljen, delovni čas, in kar je najbolj pomembno, dobro se razumemo. Ljudje so se že kar navadili na bančno poslovanje, pa tudi na nas, ki delamo v banki, čeprav smo vse tako rekoč domačinke. Včasih se je namreč zgodilo, da so nekateri mislili, da imajo lahko "določeno prednost", ker se pač poznamo. Vendar zdaj že vsi kar dobro poznamo pravila bančnega poslovanja in red, kakršen mora biti in je na tem področju... Upam in želim si, da bi še naprej ostala v tej bančni enoti." Med 27 enotami Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj je letos torej zmagala enota v Cerkljah v obnovljeni Hribarjevi hiši. Pravijo, da bodo s tovrstnim tekmovanjem in uresničevanjem poslovnega programa v Gorenjski banki nadaljevali tudi v prihodnje. Sicer pa, če je že govora o priznanjih, velja ob tej priložnosti tudi poudariti, da so na seji odbora ustanoviteljic ugotovili, da je bodoča Gorenjska banka Kranj, ki bo kot delniška družba vključena v koncem Ljubljanske banke, že izpolnila osnovna zakonska pogoja za ustanovitev banke. Kaže torej, da bo Gorenjska banka prva v sistemu Ljubljanske banke zaprosila Narodno banko za ustanoviteljsko dovoljenje. mcr^'v:? glas 10. stran / PRAZNIČNE ČESTITKE, OGLASI Petek, 24. novembra 1989 Praznujmo človekovo ustvarjanje, dosežke njegovega razuma in čutenja. soua Uraru Delavci Save Kranj ob dnevu republike 89 domplan Kranj, Cesta JLA 14 TOZD INŽENIRING TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST TOZD URBANIZEM DSSS Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik republike 29. novembra delavci delovne organizacije DOMPLAN Kranj NUDIMO VAM STORITVE S PODROČJA URBANIZMA, UREJANJA STAVBNIH ZEMUIŠČ, INŽENIRINGA IN STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA n sub o KMETOVALCI! POSEBNO OBVESTILO: V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU NA CEST11. MAJA 65 POSREDUJEMO RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO. VSE, KI IMA TE NAPRODAJ RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO, VABIMO, DA JO DOSTAVITE V NAŠO KOMISIJSKO PRODAJALNO - PRAV TAKO PA VABIMO ZAINTERESIRANE KUPCE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA OGLED ZANIMIVE PONUDBE. TZO SLOGA Kranj NAŠA TRGOVINA JE VEDNO ZALOŽENA Z REZERVNIMI DELI IN REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU (blizu mestnega središča) NA CEST11. MAJA 65 (pred mlekarno Čirče) ali pa nas za vse informacije pokličite po tel.: (064) 35 032, 35 750 Občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike! KOMUNALNO, OBRTNO {►j IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n.soi.o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ — o.sub.o. - TOZD OBRT, KRANJ - o.sub.o. - TOZD GRADNJE, KRANJ — o.sub.o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ - o.sub.o. - TOZD VODOVOD - KANALIZACIJA, KRANJ - o.sub.o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november NOVO • Nova kolekcija smučarskih, tekaških in apresski čevljev • posebne steljke za individualno prilagajanje na progi uvožene iz ZDA Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike 29. november. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ TOZD gozdarstvo Škof ja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škof ja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestita delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike - 29. november. Jndufrttija SomSaimk izdelkov Ktaiij praznuje 60-letnico obstoja Ob prazniku 29. novembru - dnevu republike čestita občanom Gorenjske. 7 SOZD KEMIJA KEMIČNA TOVARNA PODNART - p. o. PODNART Nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI V 64226 ŽIRI. Industrijska cesta 2. p.p. 7 Telefon (064)69-300 Tete: 34505 YU KLADI Tetefax 3864 69664 KLADIV AR ŽIRI YU TOVARNA ZA FLUIDNO TEHNIKO S širokim proizvodnim programom na področju hidravličnih komponent in sistemov, pnevmatskih komponent, sistemov centralnega mazanja, elektromagnetov ter učnih pripomočkov za hidravliko ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo — Cement, apno, mattit, salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša stresna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijski materiali - iendapor, novoterm, perttt, stiropor, tervol, bitumen, Ibitoi in drugI — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožena, sanitarna keramika — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod-parketi intaineobloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne potice In ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč) Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. ^OBČANOMGORENJSKE ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBUKE- 29. NOVEMBER r je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, specializirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov tovrstnih proizvodov. — PREŠITE ODEJE — OKRASNA PREGRINJALA — NAD VLOŽKI — VZGLAVNIKI — SPALNE VREČE — OTROŠKI PROGRAM so izdelan« iz najraznovrstnejših tkanin modemih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo k od ranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni. Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike — 29. november. _ ODEJA ^/keramika VSE NA ENEM MESTU • 25% popusta za izdelke keramike v vseh industrijskih prodajalnah od 23. 11. — 28. 12. 1989 • brezplačna izdelava načrta za oblikovanje in dimenzioniranje peči, kaminov in kemičnih peči • dobava vsega materiala in montaža peči INDUSTRIJSKE PRODAJALNE: Ind. prod. tozd Keramika, Slakova 5, Novo mesto, tel.: 068/21-201, 23-298 VoSnjakova 7, IjubJjana. tel.: 061/317-984 GIP PIONIR NOVO MESTO TOZD KERAMIKA SLAKOVA 5 tel 068/21-201, 24-298. 26-016, telefax 068/23-213 Otvoritev nove tekstilne trgovine na Srednji Beli pri Preddvoru, bo v ponedeljek, 27. II, 1989, ob 10. uri. PONUDBA La>tty Trgovina bo odprta ob delov nikih od - fcOO in od 15,00 • 16.00, ob sobotah pa od 9.00 12.00 Zagotavljamo ugodne cene in dobro kvaliteto. Piip&r&tamč se ia obisk UGODNA PRODAJA NAJRAZLIČNEJŠIH TKANIN PO ZELO DOSTOPNIH CENAH blago za novoletne prte in pogrinke, modna posteljnina, izvozni deseni Informativno prodajni center Kranj, Prešernova 1, tel. 25-168 Modna hiša Pristava Bied, Cesta svobode 22, tel. 77-528 int. 207 m TEKSTILINDUS WJMm Delovnim ljudem In poslovnim prijateljem čestitamo i za dan republike - 29. november , Novo v Kranju! 27. novembra 1989 odpiramo novo trgovino KRISTALIN na Reglnčevi ulici 9 v Kranju Nudimo vam veliko izbiro dekorativnih izdelkov iz stekla, keramike, porcelana in kristala GLAS (kozarci, vaze, pepelniki, svečniki itd,) Odprto vsak delavnik od 10 do 12, in od 15, do 19 ure ob sobotah od 9. do 18, ure Obiščite nas ali nas pokličite po tal. 22-763. SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ Udelujemo stroje xs čevljarsko Jn tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo. 04001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Vssm delovnim ljudem Čestitamo za dan republiki 29 november /O ljubljanska banka Po 45 letih drugače v pionirsko organizacijo MAHNE.' Temeljna banka Gorenjske Pionirji brez zaobljube in "partijske" izkaznice Kranj, 24. novembra - Saj približno poznate tisto znano pesmico "Danes, ko postanem pionir, dajem častno pionirsko besedo: da se bom pridno učil, delal...", kajne? Od 1943. leta, ko je bila pri nas ustanovljena pionirska organizacija pa do lanskega dneva republike, torej celih 45 let, so se s temi besedami zaobljubljali cicibani vsakič, ko so svečano stopali v pionirsko organizacijo. Zraven je seveda sodila še modra titovka z značko pa rdeča rutica in pionirska izkaznica, ki je nekako spominjala na partijsko. Letos nekaj od tega ne bo več. Gre za tako imenovano prvo stopnjo posodobitve, kot pravi Anica Fabjan iz Zveze društev prijateljev mladine v Kranju. Sprejemi v pionirsko organizacijo sicer bodo še v vseh šolah, svečani, s pogostitvami novopečenih pionirjev. Na prireditve bodo tudi še vabili starše ter pomembne može iz politike in samouprave, vendar slednjim ne bodo več pustili do besed, ki so za zmožnosti dojemanja prvošolčkov neprimerne. Ob sprejemu bodo cicibani dobili pionirske značke in rutke, nove so v tej ceremoniji tudi priponke, medtem ko kapic ne bo več, ker jih menda otroci niso marali nositi, ne bo več izkaznic, ki so običajno pozabljene obležale nekje v domačih predalih, in - kar je najbolj "nezaslišano" - ne bo več ponavljanja svečane pionirske zaobljube, ker prvošolčki veliko besed menda sploh niso razumeli. Sprejem v pionirsko organizacijo naj bi bil, skratka, bolj sproščen, igriv pa tudi bolj demokratičen, svoboden. Vstop v pionirsko organizacijo letos, vsaj v kranjski občini bo tako (upajmo, da res) ne bo več obvezen za otroke, katerih starši temu nasprotujejo bodisi iz verskih ali političnih prepričanj. Nastajanje novih političnih zvez in preobrazba starih (zlasti Zveze socialistične mladine Slovenije in Zveze komunistov Slovenije), tako imenovani politični pluralizem, je torej za-pljusnilo tudi v pionirsko organizacijo, ki je bila vseskozi v bistvu ideološki podmladek za partijsko organizacijo. Zahteve po preobrazbi pionirske organizacije, ki naj bi ne bila (politična) organizacija odraslih, prepričanih, da oni najbolje vedo, kaj je dobro za otroke, ampak last otrok, šolarjev, so se množile že nekaj zadnjih let, pobudniki pa so bili tako pionirji sami, njihovi starši in tudi nekateri učitelji. Letošnji predrugačen sprejem cicibanov med pionirje je le skromen začetek, bolje, napoved korenitejše spremembe, posodobitve, ki je nujna in jo končno zahteva tudi Svet Zveze pionirjev Slovenije. Le-ta je od svoje delovne skupine že dobila na mizo teze za vsebin- sko in organizacijsko prenovo pionirske organizacije. Glavna misel tez je jasna razmejitev med dejavnostmi, ki so za otroke obvezne (pouk), tistimi, ki so neobvezne, vendar jih pripravljajo odrasli (interesne dejavnosti) in tistimi, ki so resnično njihove (dejavnosti v prostem času); mednje naj bi sodila tudi pionirska organizacija. Vsekakor lahko pričakujemo, da takšna razmejitev marsikomu ne bo po volji, saj je doslej pionirska organizacija opravila veliko dela prav na področjih, kjer bi morale delati razredne in šolske skupnosti, družbene organizacije, društva, klubi (interesne dejavnosti, tekmovanja, delovne ali čistilne akcije, pomoč ostarelim ipd.). Če naj bo torej vsebina dela pionirske organizacije v prihodnje res usmerjena v prosti čas pionirjev, če naj bo izbira članstva res svobodna, če naj bo šola kot mentor razbremenjena "skrbi" za pionirsko organizacijo, ki naj ne bo podmladek katerekoli politične organizacije ali zveze, potem je najbrž umestno tudi vprašanje, ali ne bi kazalo pionirske organizacije tudi sedežno izločiti iz šole. Druga stopnja posodobitve, če ji tako rečemo, bo vsekakor mnogo zahtevnejša in dolgotrajnejša od prve. Mnenjske raziskave med pionirji so nakaza; le, kakšno organizacijo otroci hočejo. Kaže jim prisluhniti in pri tem pomagati. Gotovo pa je ena poglavitnih poslanstev odraslih v tem gibanju, da omogočijo otrokom tak položaj v družbi, ki bo skladen z Deklaracijo o otrokovih pravicah in s splošno človeškimi humanističnimi načeli življenja. H. Jelovčan Ko se hermetično zapirajo vrata zaposlovanja Polno delovno sposoben, a socialni problem Med prosilci za socialne pomoči se zadnje leto pojavljajo tudi ljudje, ki so popolnoma pri močeh, da bi lahko delali. Le na kranjskem Centru za socialno delo se vsak dan znajde kakih pet prosilcev za denarno pomoč. Med njimi so taki, ki jim dohodki ne zadoščajo za normalno življenje, pa tudi takšni, ki kljub polni delovni sposobnosti nimajo službe. Socialistični miselnosti je bilo še donedavna tuje, da bi bil lahko za delo sposoben človek socialno ogrožen, toda nove življenjske okoliščine se ne ozirajo na ideologijo. Kdor je hotel delati, je donedavna lahko dobil službo, le delomrzneži in težko zaposljivi so bili brez nje. Danes pa se vrste na skupnostih za zaposlovanje nebrzdano množijo z ljudmi, ki bi radi delali, pa je zanje vse manj dela. Kot nam je povedal Slavko Kalan s kranjske skupnosti za zaposlovanje, se vrata zaposlovanja vse bolj hermetično zapirajo. Letošnjih devet mesecev je že odstotek manj zaposlenih kot lani vse leto. Ze oktobra je brezposelnost prebila mejo 2000, le v Kranju jih bo kmalu tisoč na spisku čakajočih na delo. Še najbolje se med brezposelnimi godi tistim, ki so upravičeni do denarnega nadomestila ali pomoči, vendar je zakon, ki odmerja to pravico, sila neizprosen. Med gorenjskimi iskalci zaposlitve je le desetina takih, ki med brezposelnostjo dobivajo nadomestilo. Na Gorenjskem je okoli 84.000 zaposlenih delavcev. Nezaposlenih je zdaj 2232 ljudi, od teh pa je bilo do septembra le 390 upravičenih do denarnega nadomestila, oziroma denarne pomoči. Konec septembra je na Gorenjskem 137 upravičencev prejemalo nadomestilo in 100 ljudi denarno pomoč. To je le dobra desetina med iskalci zaposlitve. Vsak, ki išče delo, torej ni upravičen do denarnega vira. Povprečna doba prejemanja denarnega nadomestila na Jesenicah traja 5 mesecev, v Kranju 3,8 meseca, Radovljici 5,7 meseca, v Škofji Loki 4,2 meseca in v Tržiču 4 mesece. Denarno pomoč pa v povprečju prejemajo še dlje: na Jesenicah 10,8 meseca, v Kranju 6,9 meseca, v Radovljici 7 mesecev, v Škofji Loki 4,7 meseca in v Tržiču le 1,6 meseca. ski. Enak neuspeh je iskanje podpore na centru za socialno delo, saj kljub socialni ogroženosti kot polno delovno sposobni po zakonu niso upravičeni do socialne pomoči. Razen seveda, če socialno ogroženost spremljajo okoliščine kot denimo bolezen, nesreča in podobno. Kot nam je povedal direk- tor kranjskega centra za social; no delo. Rado Pavlin, pa tudi slednjim lahko pomagajo zgolj z enkratno ali začasno pomočjo, potem pa je njihova usoda spet negotova. Kaj z brezposelnimi in socialno ogroženimi ljudmi, ki jih bo v prihodnjih zaposlitvenih gibanjih še več? Industrijska proizvodnja upada, tovarne so začele odpravljati tako imenovano podzaposlenost, ko novih delavcev ne sprejemajo več, temveč »zaposlujejo že zaposlene«, množijo se iskalci pn^ zaposlitve z nemajhnimi kvalifikacijami, virov za njihov0 preživetje pa ni! V prihodnje bo najbrž treba misliti na nove finančne sklade za brezposelne, če bo ob takih gibanjih sploh zbranega dovolj denarja za zaposlovanje in socialo. D. Z. Žlebi' Najnižje nadomestilo, ki ga prejema brezposelni, je enako zajamčeni slovenski plači, najvišje pa dvema povprečnima. Na Jesenicah je denimo povprečni znesek nadomestila okoli 1,2 milijona, denarne pomoči pa okoli 1,3 milijona. Pa tudi ta pravica ni večna. Pri skupnosti za zaposlovanje se zelo trudijo, da bi te ljudi prve zaposlili, ker jih denarno bremenijo. Ko dobijo delo, jim pravica do nadomestila seveda ugasne, po zakonu pa jim preneha tudi ob nekaterih drugih okoliščinah (kar 9 takšnih določa zakon). Daljša ko je poprejšnja delovna doba nezaposlenega, dlje lahko uživa tudi nadomestilo, vendar je tega po največ dveh letih konec. Če tudi tedaj še nimajo službe, se brezposelni izenačijo z drugimi iskalci zaposlitve, ki čakajo na delo brez kakih sredstev za preživljanje. Priložnostna dela ali zaposlitev pri zasebniku so pogosti, ne pa trajni izhod v sti- GOSTILNA • RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu 64215 BEGUNJE 21 tel t 064 • 73 402 RESTAVRACIJA AVSEN1K, Begunje 21, razpisuje prosta dela in naloge KUHARJA za nedoločen čas. Pogoji: končana gostinska šola — smer kuhar več let delovnih izkušenj opravljen tečaj iz higienskega minimuma Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema RESTAVRACIJA AVSENIK, Begunje 21, 64275 Begunje. Tisti, ki smo si na svojo roko napeljali kabelske televizijske kanale, v teh dneh še najbolj strmimo: kadarkoli na kanalih ujamemo kakšna poročila, tenkočutno sledimo napovedovalcem. Bodo rekli kakšno pametno o nas, Jugovini? A nič. Nič! Cisto nič o velikih travmah, ki jih doživljamo vsi in sleherni izmed nas: nič o mitingaških pohodih, nič o Vllasiju in izrednem vojvodinskem kongresu, nič o čudežnem ekonomistu Sachsu, ki je bil obiskal Jugoslavijo in ki so ga bili novinarji in fotoreporterji obletavali kot vrača in čarovnika, da je bil poba sam jako presenečen in je bil izjavil, da na tako malem prostoru še nikdar ni bil deležen toliko pozornosti od toliko predsednikov! Kot da nas sploh ni, kot da nismo središče planeta in sveta! Žalost! Življenje, ki se kaže po teh kabelskih kanalih in na črno prihaja v naše hiške, je Evropa 92: bogata, razkošna, vesela, družabna, športna - karkoli pa je v poročilih že grozljivega, prihaja iz Libanona ali prebujajoče Vzhodne Evrope. Protesti, množične demonstracije v Pragi. Sem in tja kakšen romunski monarh, a še ta ne v kontekstu z našim vabilom, ampak kar tako. Ko bi vsaj mimogrede omenili, zakaj sta Romunija in država Srbija tako sozvočni. V ustavi sta edini ohranili bleščeči biser: da je namreč partija še naprej in do večnosti avantgarda delavskega razreda. TEMA TEDNA VIRUS A ne Srbije in drugih naših zveznih državic na teh kanalih ni: ne v lepem in ne v slabem! Še v zabavnih rubrikah so le kvizi in ljubezenske romance, ne pa groteske ala naš Fikret Abdič. Ta jugoslovanska junačina bo namreč držal zagovor, ki ne bo nič krajši in nič daljši od celih petnajstih dni! Drži se, Fi-krete! Kakšen Guinness ti pa zdaj res ne uide! In če imaš na mizici pred seboj tisto razkošno barvno partijsko propagandno revijo Evropa zdaj (lepo je, da so dali tak naslov, čeprav v v novem partijskem glasilu ni ne duha ne sluha o kakšni meščanski družbi), na ekranu pa satelitske programe, si ob domačih dnevnih poročilih in ob gorkih odmevih na domači politični cirkus kratko in malo rečeš: »Pišite se vi malo v uh! Le kdo, ki ima kolikor toliko koleščkov v glavi, vas bo pa sploh hotel še prenašati?« Vsem, ki momentalno še nismo za kakšne psihiatrične obdelave, je pa zdaj res že zadosti mencanja in cincanja in govoričenja, ki se pojavlja ob zloglasnih mitingaških ultimatih Ko-sovopoljanov! Uradna slovenska politika bi že zdavnaj morala reči: stop in NE, pa basta! Kaj seji res ne zdi škoda delavolj-nih in marljivih Slovencev, ki si trapijo glavo s takimi neumnostmi, ki sodijo kvečjemu v kakšnem srednji vek in v obdobje slovite inkvizicije? Del opozicije, jugoslovanska demokratska zveza ali kaj so že, si s pozivom za gostoljubje kuje svoj opozicijski kapital, ki sloni na totalni neodgovornosti, a opozicija je v vseh sistemih ista: vihra in nerga, odgovornosti pa nobene! V tem smislu mi je - kaj morem - spet najbolj všeč mladina, ki je razglasila, da je zanjo 1. december dan boja proti aidsu in amen. Nič o čarovniških namerah kosovopoljskih revolvera-šov, ki so v resnici res tako nepomembni, da je škoda besed. Saj so kot trmasti pubertetniki: bolj jim braniš, bolj tiščijo z glavo skozi zid! Kaj bo v Ljubljani?!? Zveni kot »biti ali ne biti, to je zdaj vprašanje!« Bah! Ti reveži, ki startajo v Slovenijo - tričetrt komadov samo zato, da bi enkrat Slovenijo sploh videli - so žalostne kreature in marionete neke grozljive politike, ki pa je kljub vsemu za Evropo 92 in moje satelitske kanale taka pasja figica na cesti, da se je ne splača niti povohati. Če bi nas vsaj majčkeno resno jemali, bi se vsaj kakšni »levi« kanali zgrozili ob novici, da šefa največje jugoslovanske države postavlja neki advokat iz Zadra pred sodišče. Nam vsem tako ljubega Milo-ševiča namreč obtožuje, da je posredno kriv za uboj, ki se je bil zgodil - s svojo politično aroganco in nastopaštvom naj bi S.M. kot politik tako psihološko vplival na morilca, da je streljal! Kam plovemo? V pogubo, ne pa na satelitske kanale in v Evropo 92! Kdaj nam pridejo časi, ko se bomo vsi skupaj tako kot mladina ob 1. decembru zamislili nad grozljivostjo aidsa, ne pa da se trapimo pb tako poniglavo uvoženih virusih, kot je pohod nad Ljubljano. D. Sedej Bush ne mara prepirov Ameriški predsedniki Bush ne mara prepirov v Beli hiši - je dejala prva dama Amerike v nekem televizijskem intervjuju. Rekla je tudi, da ima Belo hišo za najlepše mesto na svetu. Na vprašanje, ali se kdaj boji za svojo varnost, še posebej po opozorilu, ki ga ji je poslala komubijska narko - mafija, je gospa Bush odvrnila, da v tem Pogledu zelo veruje v Boga, a brezmejno pa vendarle v - ameriško tajno službo. Tajna slabost premierke Britanska premierka, železna lady, kakor ji pravijo, ima vendarle eno slabost - seksi moške. Neki laburist pravi, da je bilo v njenem življenju vedno nekaj moških, ki so jo znali pregovoriti, da je spremenila svoje mišljenje. Vedno so bili to postavni, lepi moški. Vsi ti so imeli to vplivno lastnost, da so ji dali vedeti, da je ona najprej ženska in šele nato premierka. i/O ljubljanska banka GORENJC FORMU BANKA RIHRANKA KOLEDARSKO LETO SE BLIŽA KONCU IN S TEM TUDI OBRAČUN OBRESTI PO DEVIZNIH HRANILNIH VLOGAH! Vsem varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah obračunanih v dinarje že predložili, bo Gorenjska banka prenesla avtomatično na hranilno knjižico ali tekoči račun z 31.12.1989. Tisti varčevalci, ki tega še niso storili oz. so v letošnjem letu ukinili dinarski račun, ali ustanovili novi devizni račun (brez »zahtevka«) prosimo, da to storijo do 20.12.1989. Obrazec - zahtevek za prenos obresti, dobite v vseh ekspoziturah Gorenjske banke. Temeljna banka Gorenjske Hišni ljubljenci Neka Angležinja je svetovna prvakinja: v svoji štirinadstropni hiši ima kar 150 malih domačih živali. Od mačk, sov do ovce, zdaj pa namerava živalsko druščino še povečati tu- di z osli. Zato se je že odločila, da se preseli v novo, večjo hišo. Vsak dan porabi dve uri, da nahrani svoj mali živalski vrt, za njihovo hrano pa nameni 22 funtov tedensko. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Moravia, Pitagora, enota, ar, rop, ing, Gorenjska, ksi, Elea, au, opel, Ren, ionij, prvi maj, ots, pu, Raa, one, Datsun, hv, Sejm, žn, trim, iver, saone, ces, Aleksinac, garant Enna, solin, ra, ao, rilčkar, Asinara, oko, ura, Lenart. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada: Alojz Ferkulj, Britof 304, Kranj 2. nagrada: Alenka Delovec, Srednja vas 68, Šenčur Tri tretje nagrade: Diana Delovec, Srednja vas 68, Šenčur; Bojana Bojanič, Ulica L avgusta 5, Kranj; Marija Opeka, Koroška 12, Kranj! Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: milijon dinarjev 2. nagrada: 800.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 600.000 dinarjev Rešitve pošljite do 4.decembra na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). V nedeljo v Vogljah Dobra mrha dobila srebrno kaseto Na vsakoletni prireditvi Zlata kaseta 89, ki jo je pripravila Založba kaset in plošč RTV Ljubljana že štirinajstič, so najuspe-šenejšim letošnjim izvajalcem podelili glede na število prodanih plošč in kaset zlate in srebrne plošče in kasete. Med najbolj uspešne seje v presenetljivo kratkem času uvrstila kaseta Don Mento-ni Blues Banda z naslovom Dobra mrha, ki je bila že prodana v 25.000 izvodih in tako postala srebrna. Dobra mrha osvaja radijske in druge lestvice. Skupina Don Mentoni Blues Band deluje dve leti, sicer pa so se okoli Janeza Zmazka - Zana zbrali sami dobri glasbeniki, ki so že prej delovali v glasbeno močnih zasedbah. Njihov zvok temelji na bluesu, z vložki ročka. Lani so fantje izdali pri Helidonu kaseto z angleškimi besedili, sedaj pa so se odločili za približanje našemu občinstvu. DMBB, kot se zasedba na kratko imenuje, je letos nastopila v Pop delavnici 89 s skladbo Kariera, na kaseti Dobra mrha pa so še melodije: Rolf - vsi glodajo kosti, Kaj mi mar, Pa je šla, Trolejbus blues, Le kaj pri meni si počel, Občutek je važen. V nedeljo, 26. movembra, se od 17. ure naprej obeta ponovitev nastopa trenutno najbolj popularne skupine v Sloveniji, kjer bodo DMBB zabavali v dvorani nad gostiščem Lipov list v Vogljah. Ne zamudite zanimive prireditve! Drago Papler AVTOR KRIŽANKE R NOČ SLUGA STREŽNIK ZA MEDIT UGODEN POLOŽAJ PRI JOGI SLAVKO TIRAN VRSTA ZEMUE ŠKRJANCU PODOBNA PTICA VELIKO FINSKO JEZERO PRVI 12-RAELSKI KRAU ZAČRTANA SMER NOVE CESTE PRIPADNIK KLASICIZMA ZEUŠČAR NABIRALEC RASTLIN MODEREN PLES REKA IN MESTO VČSSR KITAJ UTEŽNA MERA OTOK ČA R0VNICE KlflKE IMITOL I DALMAT ŽEN IME GR BOG VOJNE IT SMUČAR EDALINI JEZIK BANTU ČRNCEV ALBERT EINSTEIN TRAVNATA POKRAJ V JUŽNI AMERIKI PREKLET - STVO IT NAFTNI KONCERN SLOV SKLA DATE U (OSKAR) OKUSNA MORSKA RIBA AVTOR TELEGRAFSKE ABECEDE IZ PIK IN ČRTIC MOŽAK V ŽITU KI ODGANJA PTIČE ATOL V MARŠALS OTOČJU (H BOMBA MARIBORSKA TOVARNA ZALO OBLE CEN MOŠKI UUBLJ TOVARNA ZAVES CELJSKA TOVARNA PASJA PASMA RUS CERKV PISATELJ SREDSTVO ZA POD ŽIGANJE DELAVSKI SVET •OČE- SVET NOGOMET POKALA (JULESl VELIKA SLAŠČICA ZAJEDAL RASTLINA ALIDA VALLI PREGRADA JEZ IL -KELT PLEME V ALPAH IGRALKA INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO NAVADA OBIČAJ DIRIGENT DAN0N PISATELJ POHLIN GRŠKI JUNAK PRED TROJO P0L0PICA Z MADA GASKARJA DOLENC VINKO SKLADATELJ HA- Caturjan NAČRT POTOVANJA SL RUDNIK ŽIVEGA SREBRA KAMBOŠK! GENERAL IN POLI TIKNOL IZVEDENEC REKA V SZ PRITOK VOLGE SREDIŠČE ROMUN M0LDAVUE mmm^smsmLAs 14- stran ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 24. novembra 1989 Triglav edini slovenski finalist Kranj, 21. novembra - Izmed slovenskih plavalnih klubov se je samo kranjskemu Triglavu na predtekmovanju uspelo uvrstiti v finale ekipnega državnega prvenstva. Finalistov je osem, ki so v predtekmovanju zbrali naslednje število točk: Jadran Koteks 40.636, Mladost Oki 40.241, Primorje 39.736, Jadran Hercegnovi 39.704, POŠK Brodomerkur 39.014, Triglav 38.027, Crvena zvezda 36.986 in Medveščak 36.257. Finale bo najverjetneje v Zagrebu. To je nedvomno uspeh mlade kranjske plavalne ekipe in trenerjev, zato je prav omeniti tiste, ki so največ prispevali k uspehu. Vojičič in Kirbiš sta bila prvi in drugi na 100 metrov prsno, Božikov je zmagal na 100 metrov hrbtno, Mladenoviče-va je zmagala na 50 metrov kravi, Jamnikova in Podvrščkova sta bili druga in tretja na 400 metrov kravi, Jamnikova in Pirče-va prva in druga na 100 metrov hrbtno, zmagala je ženska štafeta 4 krat 200 metrov kravi, Božikov je zmagal na 200 metrov hrbtno in na 400 metrov mešano, Pirčeva in Jamnikova sta bili najboljši na 200 metrov hrbtno, Vojičič in Kirbiš sta slavila na 200 metrov prsno, zmagala je moška štafeta 4 krat 100 metrov mešano, Mladenovičeva je zmagala na 100 metrov kravi, Jamnikova na 800 metrov kravi, najboljša pa je bila tudi ženska štafeta 4 krat 100 metrov mešano. Zadovoljiva forma "S trenutnimi rezultati smo lahko še kar zadovoljni in očitno je, da so petdnevne priprave v Plznu (ČSSR) našim plavalcem pomagale pri dvigu forme. Pred začetkom decembrskih tekmovanj bo 38 plavalcev odšlo na štiridnevne priprave v Cerkno, že konec tega tedna pa bo začetek lige Alpe Jadran. Mlajši pionirji bodo plavali v Kranju, starejši pionirji in kadeti pa na Reki. 3. decembra bo v Kranja tradicionalni Špelin memorial, obenem pa drugo kolo lige Alpe Jadran, kjer razen Triglava sodelujeta še Primorje z Reke in tržaška Ede-ra," je na kratko pojasnil načrte Plavalnega kluba Triglav iz Kranja do novega leta predsednik tehnične komisije Andrej S,avec' I. Bregar Sodelovali so tudi plavalci Radovljice, ki so s 16.344 točkami osvojili šesto mesto na predtekmovanju v Kranju, kjer je Triglav zmagal. V Radovljico so odšle posamične zmage: Demšarjeva je zmagala na 100 metrov prsno, Robova na 200 metrov mešano, 400 metrov mešano in 100 metrov delfin ter bila ob Božikovu najuspešnejša tekmovalka predtekmovanja v , Kranju, Potočnik je bil drugi na 400 mešano, Demšarjeva je zmagala na 200 metrov prsno, Robova pa zadnji dan še na 200 metrov delfin. J. Košnjek Smučarji na domačem snegu Mladinec Petek ugnal člane Kranj, 21. novembra - Medtem ko so naši alpski smučarji že v Združenih državah Amerike, so se skakalci zbrali na prvi domači snežni tekmi sezone v Planici, tekači pa so tekmovali na Pokljuki. Med tekači je po pričakovanju zmagal Jani Kršinar, aa skakalni tekmi v Planici pa je presenetljivo zmagal mladinec Franci Petek iz Lesc, član Partizana iz Žirovnice. Dan pred obema tekmama, v soboto, je bila na sejmu Ski expo v Ljubljani novinarska konferenca nordijskih reprezentanc pred novo sezono. Manjkali so biatlonci, ki so na pripravah v Sovjetski zvezi. Čim boljše uvrstitve, po možnosti tudi zmaga ali vsaj stopničke, na tekmah svetovnega pokala, ki se začenja z ameriško-kanadsko turnejo, ter vidna vloga na svetovnem prvenstvu v poletih so v grobem glavni realni cilji skakalcev, tekači pa bodo tekmovali v glavnem v alpskem pokalu in občasno na tekmah svetovnega pokala pa je srž tekaškega plana te sezone. Oboji imajo srečno okoliščino, da so končno pred začetkom tekmovanja tudi doma lahko vadili na snegu. Z izjemo KrŠinarja imajo tekači mlado ekipo, tako skakalci kot tekači pa imajo nova glavna trenerja: skakalci Jelka Grosa, tekači pa dr. Jaroslava Honcuja iz Češkoslovaške, ki je v tekaški trening vnesel veliko motiviranosti in novosti predvsem v kakovostnem oziru. Honcu je tudi odločen, da popravi katastrofalen položaj v ženskem teku. Nedeljska tekma skakalcev na 90 metrski skakalnici, na kateri so tekmovali tudi skakalci iz 8 drugih držav, ki vadijo v Planici, najmočnejši pa so seveda Čehi, je pokazala, da prehod s plastike, keramike ali ledu na sneg ni preprost in da nekaterim povzroča precej težav. Zmagal je Ploc (ČSSR) s skokoma 95 in 93 metrov, drugi pa je bil mladinec Franci Petek, sicer član ekipe, ki je na zadnjem svetovnem mladinskem prvenstvu osvojila srebro, pa tudi na treningu je zadnje čase silil v ospredje. Skočil je 93 in 91 metrov. Tretji je bil Dluhoš (ČSSR), četrto mesto sta delila Ulaga in Jež (ČSSR), šesti pa je bil Matjaž Debelak. Zupan, ki je bil na plastiki najboljši, je bil kar precej v ozadju. Če pa upoštevamo samo naše, ki so tekmovali za letošnje slovensko prvenstvo, je bil prvi Petek, drugi Ulaga, tretji M. Debelak, Četrti Janus in Primož Kopač, šesti Tepeš, sedmi Lotrič, osmi Komovec, deveti Zupan in deseti Janez Debelak. Vodstvo reprezentance bo torej imelo precej težav, koga postaviti v reprezentanco za bližnje tekme svetovnega pokala. Tekači so tekmovali na Pokljuki. Na 13,5 kilometra dolgi progi je zmagal Jani Kršinar pred Joškom Kavalarjem, Robertom Kerštajnom, Jožetom Voduškom, Jožetom Rupnikom, Iztokom Raišpom itd. Tekači bodo s pripravami na Pokljuki nadaljevali. J. Košnjek Gorenjci igrajo doma Kranj, 22. novembra - V soboto (jutri) se bo nadaljevalo prvenstvo v slovenskih košarkarskih ligah. V moški ligi bo kranjski Triglav ob 19. uri v dvorani na Planini igral z Novolesom, košar-karice Kranja pa ob 17. uri prav tako na Planini s Cimosom. Odeja Marmor bo doma igrala z Iskro Delto Jezico, Jesenice pa doma s Slovanom. ureja JOŽE KOŠNJEK Slovenski steber in jugoslovanska smer V četrtek so se vrnili iz Tibeta člani uspešne slovenske himalajske odprave. V jugozahodni strani so v alpskem stilu preplezali dve prvenstveni smeri in se povzpeli tudi na doslej neosvojeni Nvanang Ri (7071 m). Brnik, 20. novembra — »Odprava na Šiša Pangmo (8046 m) je izredno uspela. Najprej so štirje alpinisti opravili prvi pristop na doslej neosvojeni Nvanang Ri (7071 m). Nekaj dni kasneje pa sta dve navezi, po novih smereh, prišli čez steno in na vrh osemtisočaka, ki smo ga osvojili s kitajske strani. Slovenski steber, ki sta ga v alpskem stilu preplezala Andrej Štremfelj in Pavle Kozjek je ena kronskih smeri v Himalaji in najlepša smer na goro čez dvatisočmetrsko steno. Tudi nova smer Filipa Benceta in Vikija Grošlja je dosežek. Hkrati je to prvi Bencetov osemtisočak in osmi Grošljev,« je komentiral uspehe vodja odprave Tone Škarja .Konec septembra je odprava odpotovala v slabem vremenu iz Katmanduja proti kitajski meji. V začetku oktobra so že postavili bazno taborišče na višini 5300 m. Za aklimatizacijo so, od 10. do 12. oktobra, Andrej Štremfelj, Filip Bence, Pavle Kozjek in Stane Belak, potegnili novo smer na še neosvojeni in prvi slovenski sedem-tisočak. Samo pet dni kasneje sta odšla iz baznega tabora Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj. Štremfelj je na tiskovni konferenci povedal: »S Pavletom sva odšla po kosilu 17. oktobra do pomožne baze in s svitom prišla pod mogočno steno. Plezala sva v čistem alpskem stilu. Prvič sva bivakirala na višini 7200 m. Močno je pihalo z nepalske strani, Pavle je prezebal, presedela sva noč. Drugo jutro se je veter polegel, preplezala sva najtežji del stebra, 500 metrov, in našla dobre prehode v steni z naklonino 50 stopinj. Zvečer sva si postavila drugi bivak na višini 7700 m. Veter je ponovno pridobival na moči. Kar prestavljal naju je, ko sva sple- zala na greben in nekaj časa iskala pravega od treh vrhov Šiša Pangme. Ob 12.30, po kitajskem času, sva bila na vrhu. Do večera sva sestopila do sedla 7350 m, kjer smo skupaj predremali noč z Bencetom in Grošljem. Četrti dan sva, kljub temu da so Pavletu pomrznili prsti na nogah in desni roki, sestopila do pomožne baze, peti dan pa v bazni tabor. Rezultat, uspeh je posledica dobre fizične in psihične pripravljenosti in dobrega ogleda več kot dva-tisočmetrske stene, ki sva jo s Škarjo spoznala na lanskoletni ogledni odpravi, je komentiral uspeh Kranjčan, ki je pred 12 leti stopil na svoj prvi osemtisočak. Viki Grošelj ima s Šiša Pangmo že osem osemtisočakov. Hkrati pa je eden med tremi zemljani, ki so v enem letu zmogli kar štiri osemtisočake. Po prvenstveni jugoslovanski smeri je plezal s Tržičanom Filipom Bencetom. Ta je prvotno nameraval v Slovenski steber, vendar mu zdravje tega ni dopuščalo. Osem dni pred svojim prvim osemtisočakom je med bivakiranjem pod vrhom Nvanang Ri, da bi zaspal, pojedel aspirin, ki mu je namesto spanca zbudil želodčne težave. Dan za prvo navezo sta odšla z Grošljem proti gori. »Najina smer je lažja, kot od prijateljev, vendar je ocenjena še vedno s četrto težavnostno stopnjo. S Filipom sva imela vsak svoj cilj. Dobro sva se uje- Odpravo, pa tudi njen uspeh, so omogočili zaposleni v več kot 80 kolektivih po Sloveniji in posamezniki. Glavni sponzorji pa so bili Smelt, Adria, Industrija usnja Vrhnika, Iskra, Intertrade in Ljubljanska banka. Trener hokejistov Triglava iz Kranja Milan Grah Izenačena liga Kranj, 15. novembra - V novi B zvezni ligi igra tudi člansko moštvo kranjskega Triglava. Trenira ga poklicni trener Milan Grah. Prejšnjo soboto so na domačem ledu zaman čakali na gostujočo ekipo Spartaka iz Subotice. Tudi v novi sezoni bo pri Triglavu pionirska hokejska šola. Zaman je bilo čakanje ekipe Triglava na ledu Gorenjskega sejma na goste iz Subotice. Odigrati bi morali s Sparta-kom prvo kolo v novoustanovljeni prvi B ligi. Tekmovalna komisija večino klubov ni obvestila o času tekem. »V novoustanovljeni prvi B zvezni ligi bo v novi sezoni za prvaka igralo dvanajst ekip. To so Spartak, Bosna, INA (Sisak), Mladost, Medveščak B (oba Zagreb), Jesenice II, Bled, Celje, Slavija (Vevče), Maribor, Olimpija H in Triglav. Nova liga se je ustanovila z ekipami prejšnje zahodne in vzhodne medrepubliške lige.« Kako ste pripravljali ekipo? »Maja so bili prvi treningi. Prvi del je bil do julija in nato nadaljevanje avgusta. Že po navadi smo imeli v Trebiču v ČSSR skupne priprave. V tem pripravljalnem obdobju smo odigrali sedem prijateljskih tekem. Imamo nekaj novih igralcev in bilo je treba v celoti dobro pripraviti ekipo. Liga je močna, saj igrajo v ekipah tudi tujci. Pri Mladosti so trije Poljaki, Zagreb ima Kanadčana, Bled se dogovarja s tujci in imajo tudi nekaj igralcev Jesenic. Tudi pri Triglavu sta dva Jeseničana in trije Ljubljančani. V ligi so vse ekipe izenačene in še ni jasno, kako igrajo. Za prvaka bo tekmovalo dvanajst ekip.« Tudi v novi sezoni bo pionirska hokejska šola? »HK Triglav bo tudi v novi sezoni organizator pionirske hokejske šole. Vpisa in zanimanja je veliko. Vpišejo se lahko otroci prvega in drugega razreda osnovnih šol in predšolski vsak dan ob 16. uri, v soboto pa ob 9. uri. D Humer Namizni tenis Uspeh Robide in Štrukljeve Kranj, 18. novembra - V Varaždinu je bilo 19. odprto prven stvo pionirjev in pionirk v namiznem tenisu, v bistvu neuradno državno prvenstvo. Igralo je nad 400 pionirjev in pionirk. Uspešni so bili tudi mladi igralci Merkurja iz Kranja. Živa Štrukelj med starejšimi pionirkami in Sašo Robida med mlajšimi pionirji sta se uvrstila med 16 najboljših, do Četrtfinala pa sta prišla tudi Boštjan Bernard in Klemen Klevišar. D. K. Jugozahodna stena Šiša Pangme. Levo je označena slovenska smer, ki sta jo med 17. in 19. oktobrom preplezala Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj, desno pa jugoslovanska smer, ki sta jo med 18. in 20. oktobrom premagala Viki Grošelj in Filip Bence. ia in drug drugemu pomagala. Gazila sva globok sneg. 20. oktobra sva odšla ob 9.30 uri po grebenu proti vrhu. Kako težko je bilo, pove že podatek, da sva bila na vrhu šele zvečer ob 20. uri. Vrnila sva se ob siju čelih luči nazaj k šotoru, prespala in se zjutraj vrnila v bazo. Zdaj nameravam eno leto počivati, nato pa čimprej zaključiti načrt. Stati na vseh štirinajstih osemtisočakih,« pravi Grošelj. Najbrž je bil Filip Bence med najsrečnejšimi člani. Po vseh odpravah, od leta 1977 je bil končno na temenu Šiša Pangme. Najbolj objektivno ga je ocenil vodja Tone Škarja. »Osebno sem vesel, da je Filipu uspelo. Vedno, odkar hodi v Himalajo, je bil eden najmočnejših članov odprav, vendar je vedno prišlo »nekaj vmes«, da ni segal po vrhovih.« Filip pa je po prihodu rekel, da je vesel, da je navsezadnje dokončal to garanje v Himalaji prav z vrhom. Za odpravo pa je rekel, da je bila izredno hitra, vrhunska in tudi zato uspešna, vježal je zdravje onemogočilo Stanetu Belaku, da bi z Markom Prezljem preplezala levi kuloar. V steni sta na 6500 m višine začela sestopati. Tudi drugi Tržičan, zdravnik dr. Iztok Tomazin je moral po postavitvi tabora 1, na višini 6500 m, odnehati v petek, 13. oktobra. Na letališču Ljubljana je bil tudi Tomo Česen! Vesel uspehov je za Glas povedal: »Izredno pomembno je, da sta Štremfelj in Kozjek zmogla steber v alpskem slogu. Le-to daje uspehom še dodatne vrednosti. Sam pa nameravam spomladi pod južno steno Lhotse-ja!« Mirko Kunšič foto: GORAZD ŠINIK Rokomet Jutri zadnje kolo Škof ja Loka, 22, novembra - Jutri bo na sporedu zadnje kolo v enotni slovenski moški in ženski rokometni ligi. Edini gorenjski ligaš med moškimi, škofjeloški Termopol, bo po dveh zmagah nad ekipama iz Prekmurja, Ormožem in Bakovci, jutri ob 20. uri v športni dvorani Poden igral z Jadranom iz Kozine. Jadran je pred zadnjim kolom četrti, Termopol pa sedmi, ki pa lahko v primeru ugodnega izida bistveno napreduje. Termopol letos igra veliko boljše kot zadnji sezoni, ko so bili jeseni vedno na repu lestvice. Termopol letos računa na uvrstitev med prve tri, ključ do tega pa je tudi zmaga v jutrišnjem kolu. Ljubitelji rokometa, vabljeni. Enako vabilo pa velja tudi navijačem Alplesa iz Železnikov. Dekleta edine z Gorenjske igrajo v republiški ligi. Alples igra doma s Fužinarjem. Alples je osmi, Fužinar pa zadnji, zato zmaga ne bi smela biti vprašanje. p j^upar Kegljanje_^ Začetek gorenjske lige Kranj, 19. novembra - V gorenjski kegl jaški ligi so že odigrali popolno l. in 2. kolo. IZIDI - I. kolo: Bled : Lubnik 4854 : 5032, Ljubelj : Elan 5020 : 4820, Simon Jenko : Sava 5107 : 5162 in Triglav : Kranjska gora 4987 : 4926; 2. kolo: Sava : Triglav 5069 : 5093, Elan Simon Jenko 4732 : 4880, Lubnik : Ljubelj 5002 : 5064 in Jesenice : Bled 5005 : 4940. Ljubelj in Triglav imata po 4 točke, Lubnik, Simon Jenko, Jesenice in Sava pa po 2 itd. T. Bolka Hokej na ledu_ Triglav premagal Jesenice Kranj, 22, novembra - V L B zvezni hokejski ligi so tekmovalni sistem končno uredili in sta bili Že odigrani dve popolni koli. V drugem kolu, ki je bilo odigrano 18. novembra, je Bled v go-steh izgubil z Mladostjo Zagreb, Triglav pa je v gosteh premagal Slavijo s 3 : 5. V sredo pa so odigrali tretje kolo. Za presenečenje je poskrbel kranjski Triglav, ki je v odlični tekmi premagal enega od favoritov za zmago v ligi, drugo moštvo Jesenic 16 : 3. Tekmo je spremljalo okrog 200 gledalcev. Jutri, 25. novembra, bo na sporedu 4. kolo. Triglav gostuje pri zagrebški Mladosti, Bled pa v Mariboru, Jesenice II pa igrajo dornu s Cinkarno iz Celja. Peto kolo bo na sporedu naslednjo soboto, 2. decembra. Bled bo igral doma z Medvcščakom, Triglav pa doma ob 17.30 z zelo močno drugo ekipo Olimpije. Hokejski klub Triglav iz Kranja tudi obvešča, da so vsako soboto ob 10,30 na kranjskem drsališču tekme mladinskih in pionirskih selekcij. J. K. RAZPORED PREDSTAV S. MROŽKA EMIGRANTA G L E D A L I Š K I L I S " SEZONA 1 9 8 9 / PR EŠERNOVO GLE DA K R A F N t A V 0 M I R M R PG 9 O O K EMIGRANTA M R N prevod.................. Uroš Kraigher režija...................Marjan Bevk igrata: AA................... Pavel Rakovec XX Tine Oman premiera: 5. in 6. decembra 1989 S t A W O M I R MROZEK rojen 1930 v Borzecinu na Poljskem • « • • « • tt «r «» •• J •• •• ••*• « •••• »•»••» >••••• • • • • « •«.• •••• •••• l\Jn0cL\ \r %«• ABSURDNOST LOGIKE Mrožkov humor vedno inspirira logiko in se hrani s spretno prikrojenim silogizmom. Mrožkova priljubljena umetnija je ustvaritev absurdne situacije z inverzijo, t. j. z nepričakovano preobrnitvijo naravnih pomenov, funkcij in zvez. Ta inverzija zbuja našo veselost že v prvem prizoru. Princip humorja je tu silogističen, ima konstrukcijski karakter, ni navezan na pomene, ki jih dajemo simbolom Mrožkovega prilikovanja. Mrožek izbere vrsto med seboj povezanih, drug drugega dopolnjujočih pojmov in uporabi njih semantično zvezo, da doseže komičen efekt. Mrožkov humor se hrani z abstraktnimi viri in se sprošča v čisti igri možnosti. Zato ostane Mrožek še komičen tudi, potem ko so že prenehali učinkovati politični faktorji, ki so dali njegovim konstrukcijam znamenje dnevno političnega dela. (iz eseja Andrzeja Wirtha) Slavvomir Mrožek POVEST O ČUDEŽNI REŠITVI 5.12. ob 19.30 uri za red PREMIERSKI od I. do vključno VII. vrste 6.12. ob 19.30 uri za red PREMIERSKI od VIII. do XII. vrste in balkon 7.12. ob 19.30 uri za red ČETRTEK I. od I. do vključno VII. vrste 8.12. ob 19.30 uri za red PETEK I. od I. do vključno VII. vrste 9.12. ob 19.30 uri za red SOBOTA I. od I. do vključno VII. vrste 13.12. ob 19.30 uri za red SREDA od I. do vključno VII. vrste 14.12. ob 19.30 uri za red ČETRTEK I. od VIII. do XII. vrste in balkon 15.12. ob 19.30 uri za red PETEK I. od VIII. do XII. vrste in balkon DRAMATIKA: Policaji Mučeništvo Petra Oheya Puran Na odprtem morju Čarobna noč Striptease Zabava Kinolog v temi Tango Poročnikova smrt Druga jed Hiša na meji Četvorka Moniza Clavier Srečen dogodek Klavnica Emigranta, Klavnica, Lisjak Lov na lisjaka Karol Sodobno življenje Ambasador Grbavec emigrant " kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih Urokov; begunec, izseljenec d'sident - kdor se odcepi od svoje skupine, organizacije gastarbajter - ... Da pa bi laže ganil vaša srca - vam danes povem resničen dogodek, ki kaže, po kako neraziskanih poteh nas vodi Bog k rešitvi. Pred minulo vojno je živel v našem mestu Hamburgu človek po imenu Erik Kraus. Ta človek je imel ženo in štiri otroke. A njegovi kolegi so imeli slab vpliv nanj in Erik je dvomil v pravilnost in pravičnost božjih uredb. Namesto da bi se ponižno pokoraval božjim odredbam - je du-hovičil in bil pacifist. Takrat - in to je bilo leta 1939 - je bil poklican v vojsko. Eriku se je zdelo to velika krivica. Vpil je, da noče oditi s svojega doma. Upiral se je odredbam oblasti, videl v njih nekakšno ne-crečo in prav s tem širil dvom o bistvu božjih uredb, ko pa se nič na tem svetu ne zgodi brez božje volje. In tako so ga dodelili pehoti; z jokom in stokom in tarnajoč nad svojo usodo je odšel s svojo četo. Najprej je bil na Poljskem. Vsak dan ga je oddaljeval od Hamburga. Že je prehodil vso Poljsko in se ustavil na ruski meji. A kar naprej je mislil na svoj rodni Hamburg, ves žalosten, da je tako daleč od njega. - Naslednja leta se je Erik Kraus še kar naprej oddaljeval od .Hamburga. Po naravi šibka in neutrjen je sitnaril in se jezil nad neprijetnostmi poti, predvsem pa je obtoževal vojno, prav kot da vojna ne bi bila eden od izrazov volje božje. Take se je ves bogokleten premikal čedalje dalj in dalj na vzhod. Ko je dospel do Kavkaza, je njegovo nezadovoljstvo z življenjem doseglo vrhunec. "Verf-lucht!" je rekel. - "Le čemu vse to? Ne vem, kaj bi dal, če bi mogel zdajle sedeti v svojem Ham- burgu. Še malo ne razumem, zakaj me je prav do sem zavlekla ta prekleta vojna." Take in tem podobne stvari je govoril Erik Kraus, kot pač vsi neverniki, vsi tisti, ki so večno nezadovoljni z usodo, ki jim je določena od Boga. Takrat pa se je pokazalo, zakaj je gospod Bog v svoji neskončni dobroti preizkusil Erika. Erik je dobil iz Hamburga obvestilo, da se je neko noč v hiši, kjer je bil stanoval s svojo družino, zaradi bombardiranja podrl strop in pokopal njegovo ženo in štiri otroke. Ko je prebral to pismo, je Erik padel na kolena, vzdignil roke k nebu in zaklical: "Hvala ti, o Gospod! Zdaj vem, zakaj si ustvaril VVehrmacht in vso to vojno, s kakšnim namenom si me odpeljal čim dlje od Hamburga, ne da bi se menil za moje neumne ugovore. Zato si to storil, da bi me obvaroval. Da ne bi nepričakovano umrl, zasut od stropa, v razcvetu svojih grehov. Jaz, nevednež, pa sem godrnjal in preklinjal. Odpusti mi, o Gospod!" Erik Kraus se je vrnil v Hamburg. Vendar -kako do dna se je spremenil! Nič več ne godrnja zaradi nepredvidenih ukrepov oblasti in zmeraj bo glasoval za Krščansko demokratsko stranko. Nič več ni pacifist, zakaj spominja se svoje čudežne rešitve. Oženil se je in ravnokar se mu je rodil četrti otrok. Vsako jutro pri zajtrku se zagleda v strop in reče: - Otroci moji, zapomnite si: če bo le potreba in če bo gospod kancler Adenauer proglasil mobilizacijo, bo vaš oče prvi odšel na bojišče. O "VVehrmacht" pa ne dovoli reči žal besede. Pa vi, bratje in sestre, pa vi? RAZPORED PREDSTAV S. MROŽKA EMIGRANTA 16.12. ob 19.30 uri za red SOBOTA I. od VIII. do XII. vrste in balkon 20.12. ob 19.30 uri za red SREDA od VIII. do XII. vrste in balkon 21.12. ob 19.30 uri za red ČETRTEK II. od I. do vključno VII. vrste 22.12. ob 19.30 uri za red PETEK II. od I. do vključno VII. vrste 23.12. ob 19.30 uri za red SOBOTA II. od I. do vključno VII. vrste 28.12. ob 19.30 uri za red ČETRTEK II. od VIII. do XII. vrste in balkon 29.12. ob 19.30 uri za red PETEK II. od VIII. do XII. vrste in balkon 30.12. ob 19.30 uri za red SOBOTA II. od VIII. do XII. vrste in balkon MROŽEK O SEBI "Nisem politični pisec. Ne pišem zato, da bi pridigal; ne pišem iger za določen družbeni sloj ali razred. Danes je kritika konkretne družbene stvarnosti manj kot kdajkoli moj poklic. Pišem fikcijo, pesnitev brez razvidne dokumentarne vrednosti..." "Obstoja politike ne moremo zanikati. Naj si še tako apolitično vzgajan in usmerjan, zaideš včasih v žrmelj politike, vsaj posredno moraš zavzemati politična stališča. Kolikokrat se zapletemo v politiko, ne da bi to hoteli, npr. v časih vojne. Zagotavljam: pisanje mi pomeni zgolj umetniško dejavnost." "Sicer je pa vprašanje: zaradi česa postane neka drama 'politična'? Zaradi interpretacije, zaradi metode? Prav tako lahko bi vsako igro raztol-mačili iz freudističnih izhodišč. Vsekakor nisem nikdar hotel pisati političnih iger; nisem protestni pisec." "Nevarno je delo nekega pisatelja identificirati z njegovim lastnim življenjepisom ... Brez dvoma sem dramo EMIGRANTA pisal iz lastnih spoznanj; vendar nisem eden obeh emigrantov. Poljsko sem zapustil že 1963. leta, ker sem se želel spremeniti. Vendar nisem begunec. Strah pred tem, da bi se ustalil, me nenehno žene dalje, v nove kraje, v nove dežele... To je povsem osebna radovednost popotnika..." "Bojim se, da se ne bi ponavljal... Ko sem bil mlad, sem občudoval mnogo slavnih kolegov. Danes ne občudujem več; danes razumem doživetja drugih in jih znam ceniti." "Satire in groteske sem pisal pred 20 leti; tega je že zelo dolgo. Z njimi sem uspel, in od takrat me imenujejo satirika. Pa že dolgo nisem napisal nobene satire... Očitno se nekaterim ljudem zdi, da nisem doživel nobenega razvoja..." "Nesrečen bi bil, zmešalo bi se mi, če se ne bi mogel spreminjati, če ne bi mogel lastnih izkušenj konfrontirati vedno znova z novimi stvarmi... Vsakdo ima pravico do spreminjanja in razvoja." GLEDALIŠKI LIST PG SEZONA 1989/90 ...produktivnost Prešernovega gledališča je v zadnjih letih kljub nemajhnim težavam dosegla izredno visoko raven. Ob tem pa ugotavljamo, da so potrebe mnogo večje, kot jih lahko pokrije maloštevilni igralski ansambel in skromno zasedene tehnične službe... .za ilustracijo naj navedemo še nekaj podatkov in ugotovitev ankete, ki smo jo izvedli leta 1982 in nedvomno kaže mnenja obiskovalcev gledališča. Anketiranih je bilo 448 gledalcev. — 67 % anketirancev je menilo, da je profesionalizacija gledališča nujna in potrebna. — 68 % je bilo mnenja, da mora PG odigrati še aktivnejšo vlogo v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru. — 76 % je menilo, da mora PG pridobiti več novih kvalitetnih igralcev... ...s Prešernovim gledališčem v Kranju predvsem načrtujemo ansambelsko komorno gledališče, ki mora tako kot danes tudi v prihodnje ostati odprto za gostovanja. V programski zasnovi sledimo med komornoavantgardnim in nacionalno reprezentativnim gledališčem s posebnim poudarkom na tehnično prilagodljive predstave, ki bodo lahko gostovale v vseh tistih krajih, ki imajo vsaj minimalne tehnične pogoje in kamor ostala slovenska gledališča skoraj ne zaidejo. Posebej se znotraj svojega programa opredeljujemo za predstave, ki jih namenjamo otrokom in doraščajoči mladini. (odlomki iz Elaborata, ki smo ga julija 1989 poslali bodočemu sofinanserju našega gledališča Kulturni skupnosti Slovenije) STATISTIČNI PREGLED PREDSTAV PG V SEZONI 1988/89 doma na gost. skupaj (vseh pred. od prem.) D. Smole: ANTIGONA F. Hadžič: STRUP LJUBEZNI E. Kurent: PRAVLJICA O VESNI E. Filipčič: BOŽANSKA TRAGEDIJA M. Achard: A ME VZAMETE ZRAVEN N. S. Gray: CESARIČNA IN PASTIR SKUPAJ 1 3 4 21 18 7 25 29 22 5 27 27 30 5 35 35 — 3 3 35 22 2 24 24 93 25 118 V organizaciji PG je bilo v sezoni 1988/89 38 ponovitev 14 različnih gostovalnih prestav. Poleg tega je bilo v PG 37 drugih prireditev (proslave, gledališke ure, literarni večeri, plesne prireditve). Organizirali smo tudi 9 priložnostih razstav (ob vsaki abonmajski predstavi in TSD — 89). »ŽOGICA MAROGICA « NA DESKAH PG 17. novembra letos smo uspešno uprizorili znamenito »Žogico Marogico« Jana Malika. Predstavo namenjamo predvsem babicam in dedkom ter seveda otrokom! Teden slovenske drame razpisuje "Nagrado Slavka Gruma" za najboljše dramsko besedilo. Nagrada je stalna, podeli se diploma in denarna nagrada. Nagrada se lahko podeli enemu, dvema ali trem besedilom v enakem delu. Dramska besedila bo ocenjevala žirija, ki jo bo imenoval Programski svet Prešernovega gledališča Kranj, stalni organizator Tedna slovenske drame. Za "Nagrado Slavka Gruma" konkurirajo nova slovenska dramska dela: - uprizorjena, - tiskana, - predložena komisiji. Nagrada se podeli na Tednu slovenske drame 1990. Rok za besedila je 31. december 1989. Avtorji naj pošljejo besedila v štirih tipkopisih na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6, 64000 Kranj, s pripisom "Nagrada Slavka Gruma". ...V časih, ko vsevprek iščemo tragičnost in ko živimo tragično, je iskanje izgubljene sledi za Aristotelovo komedijo pravi oddih, ki napeljuje k razmišljanju. Srečo Zaje (Molierov micelij, Ljubljanski dnevnik, 6.10.1989) ...Posebej pa je treba poudariti, da gre za izrazito igralsko predstavo. Tone Peršak (Tartuffe ali obrat v grotesko, Delo 12.10.1989) VSEM SKUPAJ SREČNO V NASLEDNJEM LETU! Prešernovo gledališče Kranj, Gledališki list št. 3, urednik: Matija Logar, oblikovanje Igor Pokorn Foto: Miha Fock Oblikovanje plakata: Matija Logar Petek, 24. novembra 1989 TELEVIZIJA OGLASI 17. STRAN @®m@SS^©3EJIGLAS PETEK TV SPORED 24. novembra 10.00 Video strani 10.10 Tednik 13.30 Video strani 15.40 Video strani 15.50 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 EP Video strani 17.40 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.12 TVokno 19.17 Naše akcije 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Po stopinjah, angleška dokumentarna serija 21.00 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka 21.50 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.05 Propagandna oddaja 22.10 Ex libris 121.10Brez konca, poljski film 0.10 Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.35 35 let z Avseniki, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 22.00 Satelitski programi __1. program TV Zagreb 8.15 Poročila 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 14.55 Poročila 17.15 TV dnevnik 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz — polfinale 18.25 Narodna glasba 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.15 12 ožigosanih, serijski film 21.15 Zabavnoglasbena oddaja 21.45 TV Dnevnik 22.05 Oddaja o kulturi 23.05 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.10 Noč in dan 1.25 Poročila SOBOTA 25. novembra 8 00 Video strani 8.10 Otroška matineja 11.00 Televizija. Moč novic 13.40 Video strani 16.25 EP, video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.50 Spored za otroke 18.25 EP, Video strani 18.30 Na pragu 21. stoletja, avstralska dokumentarna serija 18.55 Risanka 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 21.05 TV dnevnik 22.40 J. Goldman: Anastazija, ameriška nadaljevanka 22.30 Moj otrok že ne, angleški film 1.00 Video strani 2. program TV Ljubljana 15.00 Videonoč, ponovitev 19.00 Kako biti skupaj 19.30 TV dnevnik 20.10 Premor 20.25 Pariz: Podelitev Feliksa, evropske nagrde za film, prenos 0.20 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.50 TV Koledar 9.00 Izbor izobraževalnega programa 14.30 Mladinski film 16.40 Kritična točka 16.10 Sedem TV dni 16.55 TV dnevnik 17.10 Narodna glasba 17.40 Oskar Davičo: Pesem, TV nadaljevanka 18.25 Dokumentarni program 19.17 Vreme 19.30 TV Dnevnik 20.20 Pariz: Podelitev Feliksa, evropske nagrade za film, prenos 22.15 TV Dnevnik 23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.30 Kronika 10. kongresa ZK Makedonije 22.50 Pogovor o Jugoslovanski kinematografiji 0.30 Kratki film o ubijanju, poljski film 1.55 Poročila NEDELJA 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Davor Žagar: Miške imajo rade sladkorne palčiće, drama TV Zagreb 21.30 Zdravo 22.55 Poročila 23.00 Kronika 10. kongres ZK Makedonije 23.30 Video strani _2. program TV Ljubljana 10.00 13.00 19.30 19.55 20.30 21.15 21.40 22.25 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd Športno popoldne TV dnevnik Da ne bi bolelo Piš svobode, francoska dokumentarna serija Dokumentarna oddaja Športni pregled Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 13.50 16.10 16.45 18.45 19.08 19.30 20.00 21.00 22.30 23.20 23.25 Nedeljsko popoldne Potopis Kraljevič in berač, ameriški film Risana serija TV sreča TV Dnevnik Balkan ekspres, TV nadaljevanka Ciklus Perestrojka in film: Zobozdravnikove prigode, sovjetski film TV Dnevnik Informativna oddaja za goste iz tujine Noč in dan 26. novembra 8.20 8.30 10.40 12.00 16.20 16.30 16.45 16.50 17.30 18.45 18.55 19.00 19.15 19.30 19.55 Video strani Otroška matineja J. Goldman: Anastazija, ponovitev ameriške nadaljevanke Kmetijska oddaja Video strani TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Katarina Velika, nemški športni film V Rogaško Slatino po nagelj in nežo, prenos Risanka Ep, Video strani TV Mernik TV okno TV Dnevnik 2 Vreme 1.40 Poročila PONEDELJEK _27. novembra 10.00 Video strani 10.10 TV mozaik 13.35 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 16.50 Utrip 17.05 Zrcalo tedna 17.40 Oči kritike 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV-Dnevnik2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Dario Vince: Nežne prevare, drama TV Zagreb 21.05 EPP 21.10 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 22.05 Človek m glasba, 1. oddaja 22.50 Video strani _ 2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.50 Boj za obstanek: Kdo je bil prej?, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Kakovost med zmožnostmi in hotenjem, izobraževalna oddaja 20.50 Svet na zaslonu 21.30 Video godba 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi _1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Šolski program 14.55 Poročila 15.00 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 Od Šatorskega jezera do Martin broda, potopis 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 18.55 Mali koncert 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 L Kaštelan: Adagio, TV drama 21.15 Mozaik resne glasbe 22.00 TV Dnevnik 22.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.25 Noč in dan 1.00 Poročila TOREK 28. novembra 10.00 Video strani 10.10 TV Mozaik, šolska TV 11.20 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Šolska TV 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Pogovor z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom predsedstva SFRJ 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Lepotec z otoka, francoska nadaljevanka 21.55 TV Dnevnik 3 22.05 Vreme 22.10 25 let ansambla Lojzeta Slaka 23.05 Mednarodna obzorja 23.45 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Beograjski TV program 18.40 Ropot, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žarišče 20.00 Obraz za film: zabavno tlasbena oddaja tirje elementi: Voda 20.50 Žrebanje lota 20.55 Žarišče 21.25 Umetniški večer 21.55 Testament, ameriški film 23.20 Satelitski programi - poskusni prenosi 1. program TV Zagreb Delo na črno, ameriška nanizanka Poročila Noč in dan, ponovitev TV dnevnik Številke in črke, kviz Risanka Vreme TV Dnevnik Žrebanje lota Brata po materi. TV nadaljevanka Teme in dileme, kontaktni 14.00 14.55 15.00 17.15 18.05 19.10 19.17 19.30 20.00 20.05 21.10 magazin 22.40 TV dnevnik 23.45Noč in dan 2.00 Poročila SREDA 29. novembra 9.00 Video strani 9.10 Koncert ob 45-letnici orkestra JLA 10.15 Denis Poniž: Nočni čuvaj v živalskem vrtu, predstava slovenskega mladinskega gledališča 11.00 Slovenski Ikarus, dokumentarna oddaja 11.30 Sončnice, jugoslovanski film 13.00 Video strani 13.45 Pogovor z dr. Janezom Drnovškom, ponovitev 14.35 Jugoslovanski šanson Rogaška '89,1. oddaja 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevniki 16.45 Poslovne informacije 16.50 Spored za otroke in mlade 17.30 EP, Video strani 17.35 vVallenberg, pripoved o junaku, 1. del ameriškega filma 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna Oficir z vrtnico, jugoslovanski film 21.55 TV Dnevnik 3 22.10 Svet poroča 23.10 Video strani _2. program TV Ljubljana 1. program TV Zagreb 15.10 Alpe Jadran 15.40 Zaključen primer, ameriški film 17.10 TV dnevnik 17.30 Med dvema kongresoma, dokumentarna oddaja 18.15 Klub 10, zabavna oddaja 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Brata po materi, TV nadaljevanka 21.10 Zvezdni prah, zabavnoglasbena oddaja 22.10 Življenje in ljudje izza Bio-kova, Dinare in Velebita, dokumentarna oddaja 23.10 TV dnevnik 3 23.30 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.35 Noč in dan 1.50 Poročila ČETRTEK 30. novembra 15.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 16.25 Kvaliteta življenja: Stanovanje in okolje, izobraževalna oddaja Cffe&Sfinale jugoslovanskega pokala v nogometu: Velež : Dinamo (ali Partizan), prenos 18.55 Palma de Mallorca. Kvalifikacije za EP v košarki: Španija : Jugoslavija, prenos 20.30 Vsak človek se rodi svoboden, dokumentarna oddaja 21.10 Don Kihotove sanje, balet 21.55 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.00 9.10 12.20 15.00 15.10 16.25 16.30 16.45 16.50 17.40 19.05 19.15 19.30 20.05 21.10 22.00 22.15 0.05 Video strani Mozaik, Šolska TV Video strani Video strani Jugoslovanski šanson Rogaška '89 EP Video strani TV dnevnik Poslovne informacije Mozaik, Šolska TV, ponovitev vVallenberg, pripoved o junaku, 2. - zadnji del ameriškega filma Risanka TV okno TV Dnevnik 2 E. Reitz: Domovina, nemška nadaljevanka Tednik TV dnevnik Komedija na slovenskem odru: Primorske zdrahe, predstava Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Noben gozd ni navaden gozd, poljudnoznanstvena oddaja 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Zakladi NUK-a v Ljubljani 20.55 35 let z Avseniki 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi 1. program TV Zagreb 18.20 Garibaldi, italijanska nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Brata po materi, TV nadaljevanka 20.55 Kvizkoteka 22.10 Klub 10, zabavna oddaja 23.00 TV Dnevnik 23.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.25 Noč in dan 1.40 Poročila I.M INŽENIRING RADOVLJICA I. RA. INŽENIRING RADOVLJICA razpisuje na podlagi sklepa upravnega odbora Trgovskega centra Bled ZBIRANJE PONUDB za opravljanje tekočih vzdrževalnih del v TRGOVSKEM CENTRU BLED Interesenti (sektor lastništva ni omejen) dobijo vse informacije in material za izdelavo ponudbe na naslovu: 1. RA. Inženiring Radovljica, Gorenjska cesta 26. Radovljica. Rok izdelave ponudbe je 5. 12. 1989. Q IOFJA LOKA OBRTNIK ŠKOFJA LOKA O Skofja Obrtnik Škofja Loka vabi k sodelovanju KVALIFICIRANE MIZARJE Delo je individualno, zanimivo in ustvarjalno. Pisne vloge s fotokopijo spričevala pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslovu: Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ul. 3. OSNOVNA ŠOLA J. in S. MLAKAR ŠENČUR Svet OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur razpisuje prosta dela in naloge: L) RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo imeti ustrezno pedagoško izobrazbo najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu ter ustrezne organizacijske sposobnosti. Izpolnjevati morajo še druge pogoje iz Zakona o osnovni Šoli in Družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj Kandidat bo izbran za dobo štirih let, od 1. marca 1990 da- Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. 2.) UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na enoti Voklo za nedoločen čas od 5. 2. iwu dane. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določai Zakon o osnovni šoli. Pr jave z dokazil, naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščen, v 30 dneh po konča-nem razpisnem roku. kini I bon bombažna predilnica in tkalnica i tržiš 64290 TRŽIČ CESTA JLA 14 TELEFON (064) 60-671, TELEX 34607 VUTRBPT Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Cesta JLA 14 po sklepu ZKPO razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 335 elektromotorjev moči od 0,050 kw do 15 kw izklicna cena za 1 kw je 800.000 din — 11 šivalnih strojev SINGER nekompletni izklicna cena za kos 3.000.000 din. — 1 luknjičarka SINGER 271 K nekompl. izklicna cena 3.000.000 din — 1 šivalni stroj SINGER C 307-G-Z nekompl. izklicna cena 3.000.000 din — 3 cavinato FESTON nekompleten izklicna cena za kos 3.000.000 din — 1 gumničarka SINGER z robotom nekompl. izklicna cena 7.000.000 din — 1 hitrošivalka SINGER nekompletna izklicna cena 1.500.000 din — 1 UNION special izklicna cena 7.500.000 din Javna dražba bo v sredo, 6. 12. 1989, ob 8. uri v avtomehani-ćni delavnici delovne organizacije. Ogled bo možen v torek, 5. 12. 1989, od 8. — 10. ure v avto- mehanični delavnici. Predpisani prometni davek plača kupec. Kupec mora plačati kupnino in prevzeti blago do 8. 12. 1989. Informacije po telefonu 50-571 int. 255. AERODROM LJUBLJANA, Gostinski sektor Vam nudi: — razne torte po naročilu — kosila ali večerje za razne obletnice -r za skupine ogled letališča s strokovnim vodstvom in dobro hrano; za Vas bomo pripravili program, ki Vas zanima. Naročila sprejemamo vsak dan na telefon 25-761, interna 225 ali 229. Obiščite nas! H TEKSTILINDUS EKAHJ Gorenjesavska c. 12. 64001 Kranj, p. p. 75 Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosto delo in naloge v ekonomskem sektorju PROJEKTANT SPECIALIST INFORMACIJSKEGA SISTEMA Pogoji: — VII. stopnja zahtevnosti (diplomirani strojni inž., dipl. elektro inž., dipl. tek. inž. oziroma drug ustrezen poklic tehnične smeri ali diplomirani ekonomist, dipl. organizator dela ali drug ustrezen poklic družboslovne smeri. — 4 leta delovnih izkušenj pri uvajanju informacijskih sistemov —■ poskusno delo 3 mesece Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Informacije na štev. 26-864 (od 6. do 10. ure). Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Salon pohištva Kranj - Primskovo tel.: 24-554, Salon kuhinjske opreme, Kranj, Titov trg 5. Tel.: 21-485, Salon pohištva Jesenice, Skladiščna 5. Tel.: 81-179. Obnovitvena dela zgradbe Lesnina na Jesenicah se končujejo - salon pohištva bo po novem večji za 200 kvadratnih metrov, odprt pa bo 5. 12. 1989. - Vabimo vas! Občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike - 29. november. ZAUPAJTE LESNINI IN ZADOVOLJNI BOSTE! MERCATOR-KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 S SVOJIMI TEMELJNIMI ORANIZACIJAMI: TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD TOVARNA OLJA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB čestita občanom in poslovnim prijateljem Gorenjske za praznik republike — 29. november VEZENINE BLED Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike w KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik republike - 29. november in se priporočamo. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka. Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno. Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever. SERVISIRA INSTALIRA PRODAJA PROIZVAJA PROJEKTIRA AGR0C00P - AIK NOVI SAD z enotami: TOZD TOZD NEOPLANTA TOZD FARMAC00P čestitamo občanom Gorenjske za praznik republike - 29. november V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel.: 064/25-268) in 25-267 nudimo: sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sve;*.a jajca in perutnino, čips in vse vrste začimb, sveže sadje in zelenjavo. TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p.o. TRŽIČ v Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan republike. ALPETOUR SOZD Alpetour Skofja Loka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DO Eurošped Škofja Loka dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO EUROŠPED Poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo VII. st. (visoko) ali VI. st. (višjo) strokovne izobrazbe ekonomske,organizacijske ali pravne smeri, - da ima 3 69-147 17490 Prodam Z 750 in R 12. '79-531 17492 Za delo v okrepčevalnici društva iščemo mlajšo upokojenko, veščo samostojnih gostinskih del v točilnici in strežbi. Delo vsak drugi oziroma tretji teden, tudi ob nedeljah in praznikih. Ob četrtkih zaprto. Plačilo od prometa. Zaslužek ugoden. Informacije v pisarni Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Prodam Z 10i GTL 55, letnik 1985. Cena 6.000 DEM. ©37-677, dopoldne 17493 Prodam JUGO 45, letnik 1986. Dijak, Zoisova 30, Boh. Bistrica 17533 Prodam LADO 1988. ©51-843 samaro, letnik 17494 Prodam 126 P, letnik © 82-495, popoldne 1981. 17534 Prodam Z © 620-424 101 GTL, letnik 1986. 17495 Prodam AUDI 60, letnik 1968. Dor-farje 30, Žabnica, ©631-589 17496 Prodam 126 PGL, letnik 1987. Ogled popoldne. Jamnik, Kopali- ška 42, Škofja Loka_17500 Prodam dobro ohranjeno Z 101, le-tnik 1985. Milje 26, Šenčur 17506 Golfov dieselski MOTOR ter REZERVNE DELE za terenski avto Fiat compagnola, ugodno prodam. © 69-091_17508 Z 101, letnik 1977, registrirana do aprila 1990, prodam za 1.600 DEM. Đevad Kaltak, Tavčarjeva 8, Jesenice 17510 GOLF, letnik ©061/614-576 1981, prodam. 17511 Prodam JUGO 55, letnik 1987 in nov KONTEJNER za smeti. ©36-180, po 14. uri_17512 Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rana do oktobra 1990. © 24-626 _17515 Prodam JUGO 45 in BMVV 1600, oba registrirana do avgusta 1990. Praše 30, Mavčiče_17516 Prodam Z 101 konfort, letnik 1979. Marjek, C. JLA 74, Kranj, © 24-008 _17517 JUGO 45, letnik 1984, registriran do oktobra 1990, prodam. ©27-853_17519 Ugodno prodam TOVORNI AVTO Z 635, letnik 1977. Miladič, Stritar-jeva 5, Kranj_17520 Prodam VW KOMBI 1600 KASO-NAR I. 1967, ogled od 15. - 19. ure. Jože Svetelj, Grmičeva 31, Čirče, Kranj©4 33-367 Prodam FORD ESCORT, tehnično brezhiben. Cena ugodna. Pajič, Cankarjeva 46, Radovljica 17536 Prodam 126 P, starejši letnik, za rezervne dele, za samo 20 mio. Prevoženih ima 58.000 km, registriran do konca meseca. Avto je v voznem stanju. Informacije na © 85-361, v soboto in nedeljo _17537 Prodam Z 850, letnik 1981, prevoženih 64.000 km. Irena Vidovič, Črnivec 11, Brezje 17539 Prodam R 4, letnik januar 1988. Ce-na 7.000 DEM. ©74-706 17541 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, garažiran, registriran do junija w_____ 1990. © 44-029, po 15. uri 17544 ŽIVALI Prodam GOLF, 1600 ccm, bencin, letnik september 1987. Ogled popoldne. ©061/612-449, Medvode 17545 Prodam Z 128, zelo dobro ohranje- na, letnik 1984. ©51-821 17554 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Roblek, Mlaška 79, Kranj, ©28-324_17570 Prodam Z 750, letnik 1984, dobro ohranjena. Martin Bernard, Ku-pljenik 7. Boh. Bela 17571 JUGO 45, rdeče barve, letnik maj 1986, garažiran, ugodno prodam. © 25-534_17573 ZAPOSLITVE Hišni svet Dražgoška 5, Kranj, išče ČISTILKO za skupne prostore. ©22-180_17281 Takoj zaposlim DELAVCA v kmetijski dejavnosti. Šifra: LASTEN PREVOZ_17285 Honorarno zaposlim resno dekle za DELO v bifeju v bližini Kranja. © 632-928_17313 Vzamem DELO na dom ©24-145, ob delavnikih od 7. do 8. ure 17352 Zaposlimo dekle, redno ali honorarno, za DELO v šanku. © 88-016 _17427 Pizzerija "Pod gradom" honorarno zaposli dekle za STREŽBO. © 52-055_ 17446 Mlajšim upokojenkam nudimo honorarno ZAPOSLITEV. V poštev pridete iz Škofje Loke. Informacije na ©33-133, v petek, med 19. in 21. uro_17453 Honorarno ZAPOSLIM dekle na sejmu v Kranju, za prodajo tekstila. ©73-870_17460 Za čiščenje gostinskih prostorov honorarno zaposlimo ČISTILKO. ©46-198_17463 Za pomoč v KUHINJI, v večernih urah, honorarno zaposlimo mlajšo upokojenko. ©46-198 17464 Izkušeni AKVIZITERJI pozor - Novoletno delol Šifra: BOŽIČ 17513 Gostišče v Kranjski gori redno za posli KV KUHARICO in KV NATAKARJA. © 88-150, dopoldne 17538 Prodam VVARTBURG karavan, le-tnik 1979. ©57-558_17550 Nujno prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980. Šparovec, Pristavška 27, Tržič 17551 Prodam zelo ohranjen BMW 320, letnik 1978 ali zamenjam za novejši Jugo. Klemenčič, Sr. brdo 5, Gorenja vas 17556 OPEL ASCONO, letnik 1987, ugodno prodam. ©22-008_17560 R 4 GTL, letnik 1988, 9.500 km, ugodno prodam. Savska 26, Lesce _17562 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1988. Milica Kalan, Podlubnik 296, Škofja Loka_17567 Ugodno prodam JUGO 55 koral, letnik maj 1989, dodatno opremljen, 5.000 km. Virje 8, Tržič 17569 Prodam kravo v osmem mesecu brejosti. Gonde Alojz, Gorica 3, Radovljica_ Prodam PRAŠIČA od 150 kg. Gorice 7, Golnik 130 do 17189 Prodam križane ŠARPLANINCE. Zg. Brnik 115 Cerklje_17306 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 87, Cerklje_17309 Prodam PRAŠIČA za zakol in kr-milni KROMPIR. Zadraga 13, Du-plje__17316 Prodam TELIČKO simentalko, stara 3 mesece, za rejo ali zakol. Zbilje 1/c, Medvode (Jeprca - pri cerkvi)_17321 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Strahinj 7, Naklo 17329 Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. Jezerska c. 100, Kranj _17353 Prodam brejo TELICO, težka 500 kg. Grad 43, Cerklje_17354 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Bitnje 30, Žabnica_17369 Prodam od 20 do 180 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, škofja Loka___ 17391 Prodam dva PRAŠIČA, težka 80 kg, za nadaljno rejo. ©46-174 _17392 Prodam jalovo TELICO simentalko za zakol. Trnje 9, Škofja Loka _17399 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Vopovlje 11, Cerklje_17406 TELICO, v 9. mesecu brejosti, prodam. Praprotna polica 5, Cerklje _17418 Prodam PRAŠIČA, težkega nad 200 kg. ©46-567 17420 PRAŠIČA za zakol prodam. Hrast-je 51, Kranj_17428 Prodam brejo KRAVO simentalko. Grogova 6, Naklo_ 17431 Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko, pašna. © 64-111 __17433 Prodam mlado GOVED za zakol. Virmaše 42, Škofja Loka 17461 Prodam polovico mlade GOVEDI. Luže 38, Šenčur_"17489 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Žirovnica 59/a_ 17514 Prodam 10 dni starega BIKCA, križanca. Zaloše 5, Podnart 17540 Prodam JAGNJETA in 150 kg tež-kega BIKCA simentalca. Kuhar, Ambrož 5, Cerklje_ 17561 Prodam TELICO za zakol ali zame-njam za visoko brejo telico. Gorice 11, Golnik 17565 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju MATEVŽ HUDOBIVNIK roj. 1932 Od sodelavca smo se poslovili v petek, 17. novembra 1989, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE BELAJ roj. Zupančič se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom ter pevcem, g. župniku in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Britof, 16. novembra 1989 ZAHVALA Vsem, ki ste našega dragega MATEVŽA HUDOBIVNIKA. St. pospremili na njegovo zadnjo pot in mu poklonili cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo dr. Jenkovi. Hvala tudi sosedom, posebno Barletovim, botrom, Gasilcem, RK Visoko, pevcem, Alojzu Smoletu za poslovilni govor in ostalemu sorodstvu. Posebna zahvala g. kaplanu in g. dekanu za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Mihaela, hčerka Dragica z družino, sinova Matevž in Miha z družinama Luže, Kamno pri Kobaridu, 17. novembra 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MERLJAK roj. Kodrič se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pegamovi za zdravljenje. Zahvala g. dekanu za opravljen pogrebni obred in Stražiškim pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala! ŽALUJOČA: hčerka Marinka in vnuk Matjaž Kranj, 16. novembra 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče JOŽEFE PETERMAN roj. Kadunc se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Lesc in Podhoma, sorodnikom in znancem ter sodelavcev Vezenin Bled in delavcem TOZD SVTK Ljubljana -- sekcija Jesenice signalno varnostne in telekomunikacijske naprave za darovano cvetje in pomoč. Posebna hvala dr. Zoniku in dr. Tancarju iz ZD Bled ter dr. Ravnikarjevi in dr. Potočnikovi iz ZD Radovljica za razumevanje v času njene bolezni. Hvala ZB Podhom-Zasip in ZB Šmarje Sap ter RK za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Ohranili jo bomo v lepem spominu. VSI NJENI Lesce, 9. novembra 1989 NOVICE IN DOGODKI Izdelki prizadetih oseb na razstavi Varovanci si služijo za šivalni stroj Zasip, novembra - Varovanci iz delavnic pod posebnimi pogoji pri Osnovni šoli Poldeta Stražišarja na Jesenicah so pri delovni terapiji izdelali kopico okrasnih predmetov, igrač in voščilnic. Ta tedne jih je moč videti na razstavi v Kulturnem domu v Zasipu, ki jo je priredila organizacija Rdečega križa. Krajevna organizacija RK iz Zasipa je po mnenju Majde Ambrožič prva, ki se ukvarja s takšno razstavo, medtem ko razstava te vrste nikakor ni prva. Oddelek delovnega usposabljanja z jeseniške šole večkrat javno prikaže svoja snovanja. Kmečka solidarnost Tokratna prodajna razstava, ki se bo iz Zasipa bržkone preselila še kam drugam, prikazuje 17 različnih razstavnih izdelkov, od igrač, okrasnih blazin, prtič-kov, tapiserij, do različnih uporabnih predmetov, posebne pozornosti pa so vredne domisel- ne voščilnice iz suhega cvetja. Vse je tudi naprodaj, saj želijo varovanci delavnic pod posebnimi pogoji z izkupičkom prodanih izdelkov kupiti nov šivalni stroj. Stari, na katerem zdaj delajo, bo kmalu odslužil, iz rednega financiranja oddelka pa si novega ne- morejo privoščiti. Razstavo so s prisrčnim kulturnim programom, na katerem so sodelovali otroci iz radovljiške osnovne šole s prilagojenim programom, odprli v ponedeljek, ogledati pa si jo bo moč še do konca tedna, med 16. in 19. ure. Največ obiskovalcev pričakujejo jutri, ko bo v dvorani kulturnega doma prireditev ob dnevu republike, med tednom pa so napovedovali obisk otrok iz bližnjih vrtcev, pa tudi avtorjev razstave, prizadetih oseb iz šole Poldeta Stražišarja, za katere je Rdeči križ iz Zasipa pripravil čajanko. D. Ž. Foto: G. Šinik Kmetje pomagajo kmetom Škofja Loka, 22. novembra - Gorenjski kmetje so ob letošnjih naravnih nesrečah, ki so prizadele predvsem kmete na Štajerskem in v Pomurju, pokazali veliko solidarnosti in pripravljenosti za medsebojno pomoč. Kmetje tržiške, nakelske in žirovske podružnice so velikodušno prispevali denar in material za pomoč kmetom v Halozah in na Kozjanskem, v Poljanski in Selški dolini ter na območju Škofje Loke pa so se pred kratkim odločili za akcijo, v kateri naj bi zbrali denar za kmete, ki so jih v vasi Dolane pri Ptuju prizadele nedavne poplave. Kot nam je povedal aktivist Slovenske kmečke zveze, kmet Franc Pintar iz Gorenje vasi, bo zbiralna akcija trajala do 30. novembra. Denar bodo zbirali v zadružnih okoliših, kjer bodo tudi vodili natančen seznam darovalcev. Podružnica Slovenske kmečke zveze za Poljansko dolino je že navezala stike s podružnico v Hajdini pri Ptuju, ki je tudi dala seznam kmetij, za katere naj bi zbirali denar škofjeloški Za Haloze Tržič, 22. novembra - Zveza kulturnih organizacij občine Tržič organizira v torek, 28. novembra, ob 19. uri v kino dvorani v Tržiču kulturno-zabavno prireditev, katere izkupiček bodo namenili za pomoč opustošenim Halozam. Na prireditvi bodo sodelovali Tine Jakšič, Andrej Pivk, tržiški citraši, kvintet bratov Zupan, folklorna skupina Karavanke, plesna skupina Arabeske, humorist Smeh, alpinist Filip Bence, Romana Krajnčan, Stane Mancini, Rafko Irgolič, Slavko Krušnik, Stane Stareši-nič, plesni klub Urška in Tone Pretnar in še kdo. Program bosta povezovala Bojana Kališnik-Sušnik in Janez Kikel. CZ. kmetje. Prebivalstvo z območja škofjeloške kmetijske zadruge, predvsem pa kmetje, člani kmetijske zadruge, škofjeloške gozdarske temeljne organizacije kooperantov in podružnice kmečke zveze naj bi prispevali denar za "čiste" kmetije Franca Vidoviča, Pavle Bedrač, Raj-monda Letonje, Viktorja Lade-ška in Franca Mariniča ter za "mešane" kmetije Janeza Letonje, Franca Topolovca in Ane Benedik. Kot obljublja kmet Franc Pintar, bo šel denar v prave ro- ke. Posebna komisija, v kateri naj bi bili predstavniki poljanske podružnice Slovenske kmečke zveze in iniciativnih odborov za ustanovitev podružnice v Selški dolini in v Škofji Loki, bo zbrana sredstva takoj po koncu akcije, 1. ali 2. decembra, nesla v Dolane in jih razdelila kmetom. Potrdilo o tem, da so kmetje iz okolica Ptuja res prejeli pomoč, bo skupaj z zahvalo objavljeno v Kmečkem glasu. C. Zaplotnik Državljanska vojna? Če nekateri ocenjevalci jugoslovanskih razmer za Kosovo že dolgo trdijo, da tam divja državljanska vojna, lahko kaj takšnega pričakujemo tudi ob realizaciji napovedanega ljubljanskega "mitinga resnice" 1. decembra? Napetost, ki jo je povzročilo prvo sporočilo razvpitega Božurja, se kar noče in noče umiriti. Polnijo se časopisni stolpci, zasedajo politični organi, slovenska javnost se zgraža na različne načine, vendar Kecman in kompanija ne odneha. Se naprej se vsiljuje diktatura izvoza antibirokratske revolucije in z njim povezanega mitingovanja. Ponovno je tarča Slovenija, ki očitno postaja za nekatere v tej deželi prav nemogoče moteč dejavnik. Odpravili smo se na ulico in povprašali mimoidoče. Rudolf Pelko: "Kaj bodo hodili gor, ni prav nobenega pomena! O Kosovu vemo dovolj in niti najmanj ni potrebno, da nam to nekdo nezaželen razlaga. Bojim se, da, če pridejo, ne bo šlo mirno skozi in lahko pride do hudih posledic. Kolikor občutim reakcije mojih znancev, jih je vse, kar se dogaja okrog mitinga zelo razburilo." Pavel Okorn: "Dokler ne bodo lastnim ljudem dovolili govoriti resnično tistega kar mislijo, tudi nam nimajo kaj razlagati. Kaj bi svetoval ljudem, če bodo res prišli? Mislim, da bo vsak reagiral po svoji vesti in da ni dobro prepričevanje kogarkoli. Mi- Ljubljana, 21. novembra - S svoje letne skupščine so slovenski borci Predsedstvu SFRJ poslali telegram naslednje vsebine: "Udeleženci letne skupščine Zveze združenj borcev NOV Slovenije smo enoglasno sklenili, da opozorimo Predsedstvo SFRJ na zaskrbljujoče posledice, ki jih lahko povzroči množični pohod na protestni miting v Ljubljano, ki ga organizira Združenje odbora za povratek pregnanih Srbov s Kosova in Metohije, kljub odklonilnemu stališču vse slovenske javnosti in prepovedi državnih organov. Zahtevamo, da Predsedstvo SFRJ v skladu s svojo odgovornostjo za položaj v državi prepove vse provokativne množične pohode na območja drugih republik in tega, ki je napovedan za 1. december v Sloveniji. Predsedstvo SFRJ bo sicer soodgovorno za vse nevarne posledice takih hujskaških pohodov, ki lahko postanejo uvod v državljansko vojno." slim, da smo kar dobro obveščeni o vseh dogodkih na Kosovu, splošno pa menim, da sila ne rešuje ničesar." Slavica Mišić: "Prav nič jih ne potrebujemo v Ljubljani. Ostanejo naj doma in raje delajo, mi se imamo tudi brez mitinga lepo. Ocenjujem, da sem o dogajanjih na Kosovu skozi slovenska sredstva javnega obveščanja dovolj dobro obveščena in ne potrebujem nikogar, ki mi bo to še posebej razlagal. Če pridejo, je potrebno miting bojkotirati." Muharem Kurjako- vič: "Miting v Ljubljani ni potreben. Ni mi znano, kaj bi lahko novega povedali in česa tudi tisti, ki smo na delu v Sloveniji, še ne vemo. Verjetno je bolje ostati doma in delati. Nasploh gre takšno akcijo gledati tudi skozi oči uporabe sile, ki pa ne prinaša prav nič dobrega." Reakcije so podobne tudi v gorenjskih družbenopolitičnih organizacijah - miting je velika provokacija, še posebej moti zloraba vlaka bratstva in enotnosti (OK ZSMS Škofja Loka), pridružujemo se izjavi predsedstva skupščine občine Škofja Loka - kategorično zavračamo možnost organizacije mitinga (OSS Škofja Loka), podpiramo zahteve RO ZZB NOV (OO ZZB NOV), uradno stališče, bo sprejeto na seji OK ZKS (OK ZKS Kranj), potujoči miting naj ostane doma (OK SZDL Radovljica), povsem jasno je, da ljudje mitingu nasprotujejo, saj ne bo ničesar rešil, pač pa samo poglobil sovraštvo med narodi (OK ZKS Tržič), bojimo se, da lahko pride do hudih posledic (OK ZSMS Jesenice). Dnevno se vrstijo tudi različne izjave alternativnih zvez in vrhov uradne slovenske politike, znano je tudi stališče mestnega sekretariata za notranje zadeve, vendar se psihoza samo še stopnjuje. Željo po libanonizaciji (tudi) Slovenije in scenarij, ki se skriva v ozadju takšnih želja, po mnenju podpisanega ni dovolj samo obsojati, pač pa nedvoumno zahtevati njeno za-trtje. Res lahko skupinica skrajnih nacionalistov brez ustreznih sankcij do onemoglosti terorizira suverenost neke države? Kje je v vsej tej norišnici vloga jugoslovanskega parlamenta državnega predsedstva in nenazadnje predsednika Drnovška, ki (upajmo) ni pozabil, kateremu narodu pripada - Slovenci so namreč glasno povedali, kaj si o mitingu misliJ°! Vine Bešter Foto; Gorazd Šinik VELIKA NAGRADNA IGRA SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA 1 HIFI TITZ 2 PRAG MODEN 3 SCHUNAUS SILVANA 4 JUVVELIER HABENICHT 1 OB GLAVNI CESTI V CELOVEC - PRED ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM; 2, 3. 4 - PRED ŽEL PODVOZOM LEVO - 900 METROV "♦j 900 m • CENTER © YU ODLIČEN PANASONIC STEREO RADIO - KASETOFON VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE: 3 X BON ZA 1000.- ŠILINGOV IN ŠE IN ŠE - ZA OSTALE DOBITKE IZPOLNITE IN PRINESITE NA ENEGA NAŠIH NASLOVOV - TAKO I DOBITE TUDI DARILO! (LAHKO POŠLJETE TUDI PO POSTI) 3 X BON ZA 1000 - ŠILINGOV IN ŠE IN ŠE - ZA OSTALE DOBITKE BOSTE IZVEDELI V NASLEDNJIH IZVODIH ČASOPISA GLAS NAGRADNO VPRAŠANJE: NISMO NAJVEČJI, SMO PANAJBO. REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V GLASU, IZVESTE PA JIH TUDI PO POŠTI KAKO NAJ JI POVEM? ČISTO ENOSTAVNO! \ Celovec, ho^ \ Herman -plaU CELOVEC ROSENTALERSTR. 57 Tel.: 9943-463-262646 HIFI - TV - VIDEO IZREDNE PONUDBE! OTVORITVENA PONUDBA: VIDEOREKORDER Ji "MADE IN JAPAN"OD S 4.160.- NETO VAŠA TRGOVINA S ČEVUI SHUHAUS SILVANA SIEBENHUGELSTR. 28 CELOVEC KJER VAS ČAKA VELIKO PRESENEČENI LEPE ŽENSKE BODO ŠE LEPŠE, PRIVLAČNI MOŠKI ŠE PRIVLAČNEJŠI VAŠA MODNA HIŠA PRAG i močmi CELOVEC HAUPTMANN -HERMANN - PL 4 Tei 9943-463-22616 VSAK OBISKOVALEC DOBI S TEM "KOTOM" LEPO PRESENEČENJE Srečanje kmetijskih pospeševalcev Kmetijstvo in narava Bled, 22. novembra - Včeraj se je na Bledu začelo tradicionalno, že četrto srečanje kmetijskih pospeševalcev Slovenije, na katerem bodo v okviru posveta Kmetijstvo in narava razpravljali o tem, kako pridelovati hrano in (hkrati) varovati okolje. V prvem delu posveta bodo govorili o vplivih gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na okolje, v drugem o vplivih velikih koncentracij živali na okolje in v tretjem o vplivu kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Udeležence srečanja, ki naj bi se končalo danes, v petek, naj bi obiskal tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič, ki naj bi tudi govoril o organizaciji kmetijske pospeševalne službe. Posvet organizira Republiški center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Sloveniji. C. Z. Jutri v Cerkljah "Družina poje" tudi popoldne Cerklje, 24. novembra - Za jutrišnjo prireditev Družina poje, ki jo pod naslovom Peli so jih moja mati pripravlja Turistično društvo Cerklje, je tolikšno zanimanje, da so se prireditelji odločili kar za dve predstavi. Poleg napovedane prireditve ob 19. uri v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah, bo tudi "generalka" ob 16. uri. Tudi za popoldansko prireditev, glavni pokrovitelj obeh je Penzion Jagodic iz Vopovelj, organizaciji pa se pridružuje tudi Gorenjski glas, so vstopnice v prodaji pri Mari Tarman, tajnici Turističnega društva. /GLAS