D treatises and documents • • •••• •••• • • • • Inštitut za narodnostna vprašanja Institute for Ethnic Studies Ljubljana, 2002 ni s t it ut za narodnostna vprašanja Institute for Ethnic Studies Ljubljana, 2002 RAZPRAVE IN GRADIVO - TREATISES AND DOCUMENTS Revija za narodnostna vprašanja - Journal of Ethnic Studies UDK-UDC 323.15.342.4 (058) ISSN 0354-0286 Uredniški odbor - Editorial Board Dr. Otto Feinstein, mag. Boris Jesih, mag. Vera Klopčič, dr. Miran Komac, dr. Matjaž Klemenčič, Marinka Lazič, dr. Avguštin Malle, mag. Mojca Medvešek, dr. Katalin Munda Hirnok, dr. Albina Nečak Luk, Milan Pahor, dr, Albert F. ReitererJanez Stergar, dr. Irena Šumi, dr. Jernej Zupančič, dr. Milja Žagar Odgovorni urednik - Editos-in-Charge Mag. Boris Jesih Prevodi - Translation Meta Gostinčar Cerar, Jana Kranjec Menase oblikovanj!! - design Jana Kuharic Tisk - Printed by Eurota d.o o. Založil in izdal - Published and Edited by Inštitut za narodnostna vprašanja - Institute for Ethnic Studies SI, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26, tel.: +386 (0)1 20 01 87 0, fax +386 (0)1 25-10-964 e-moil: inv@inv.si Predstavnik - Representative Dr. Mitja Žagar Revijo sofinancira - Co-financed by Ministrstvo za Šolstvo, znanost, tehnologijo in šport Republike Slovenije Ministery of Education. Science, Technology and Sport of the Republic of Slovenia Razprave in gradivo Treatises and Documents 40 Kazalo Mitja Žagar Iskanje novih evropskih identitet: uganka globalnih identitet Vpliv širitve Evropske unije (EU) na institucionalni razvoj in oblikovanje identitet v posameznih državah in v Evropi 6 Felicita Medved Volilna pravica tujcev s stalnim prebivališčem kot prispevek integraciji in lokalni samoupravi 22 Romana Bešter Primerjava ustavne zaščite manjšin v državah članicah Sveta Evrope 40 Jernej Zupančič Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001 72 Matjaž Klemenčič Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Objava virov s komentarjem 106 Vera Klopčič in Nada Vilhar Poročilo o mednarodni konferenci "Evropa, Slovenija in Romi" Ljubljana, 15.2.2000 210 i Belgium: Shißing identities, J780I995. Houndmills: Macmillan / New York: St.Marhn's Press, 1998; Hastings Donnnn, Thomas M. Wilson, ur. (1998), Border Identities: Nation and state at international frontiers. Cambridge: Ro7prove in gradivo. Ljubljono. 2002, šl. 40 pa družboslovce - npr. antropologe, politologe, sociologe, kulturologe, itd. - bolj zanima proučevanje oblikovanja, prisvajanja, pridobivanja in transformacije kolektivnih identitet v sodobnih pluralnih družbah. Za potrebe našega prispevka, v katerem bomo razpravljali o specifičnih tipih kolektivnih identitet, saj nas konkretno zanimajo predvsem skupne evropske identitete in njihov odnos do drugih - zlasti t. i. "tradicionalnih" - kolektivnih identitet, pa nam bo zadoščala naslednja preprosta delovna definicija: Vsaka kolektivna Identiteta je občutek pripadnosti določeni skupnosti, kolektivni entiteti, ki jo določajo različni objektivni in subjektivni kriteriji Ko gre za kolektivno identiteto, se morajo o kriterijih in o samem občutku pripadnosti strinjati zlasti pripadniki takšne kolektivne entitete. Po drugi strani pa je lahko pomembno rudi, da te kriterije priznavajo "drugi" (torej tisti, ki tej entiteti ne pripadajo). * * * Cambridge University Press, 1998; Paul tin Gay. Suiari H;ill. nr. (1996), Questions of Cultural Identity. London, Thousand Oaks, Ca., New Delhi Sage, 1996; David Then Goldberg, nr. (1994), Muitictilhiralism; A critical reader. Oxford, Cambridge, I SA: Blackwell, 1994; MoniserrJt Guibernnu & John Hex. ur. (1997), The Ethnicity Reader: Nationalism, Muhicuhuralism and Migration. Polity Press, Cambridge, Oxford, Maiden. 1997, Eric J. Hobsbawm (1990), Nations and Nationalism since 1789: Programme, Myth, Reality. Cambridge, London, New York, New Rochelle, Melbourne, Sydney, Cambridge University Press, 1990; John Hutchinson & Anthondy D Smiih, ur. (1996), Ethnicity. Oxford Readers. Oxford, New York: Oxford University Press, 1996; John Hutchinson, Anthony D. Smith, ur. (1994), Nationalism. Oxford Readers. Oxford, New York: Oxford University Press, 1994; Wsevolod W. Isajjw, Tanuja Pereni, ur. (1997), Multicidtumlism in North A menus and Europe: Comparative perspectives on interethnic relations and social incorporation. (Edited by Wsevolod W. Isajiw, with lire assistance of Tanuja Perera.) Toronto: Canadian Scholars' Press, 1997, Wsevolod \V. Isajiw (1993, 199 *), "Definitions of ethnicity: New approaches",: Ethnic forum. Vol. 13, No. 2, Vol. 14, No 1, str. 9-16; Richard Jenkins (1997), Rethinking Ethnicity: Arguments and Explorations. London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGK Publications, 1997; Michael Keating (1988), Slate and Regional Nationalism: Territorial Politics and the European State. Brighton: Harvester Wheatsheaf, 1988; James. G. Kellas (1998), The Politics of Nationalism and Ethnicity. 2nd revised and updated edition. Basingstoke, London: Macmillan, / New York,- St. Martin's Press, 1998; Will Kymlicka &. C. Straehle (1999), "Cosmopolitanism, nation-states, and minority nationalism: A critical review of recent literature". European lournat'of Philosophy. Vol. 7. No. 1, str. 6S-88, 1999: Will Kymilcka (1995), Multicultural Citizenship: A Libera! Theory of Minority Rights. Oxford: Clarendon Press, 1995; Jacob T. Levy (2000), The Muhiculti/ralism of Fear. Oxford, New York: Oxford University Pi ess, 2000; Gordon Mathews (2000), Global Culture / Individual Identity: Searching for Home in the Cultural Supermarket. London. New York: Routledge, 2000, Tom Nairn (1997), Faces of Nationalism: Janus Revisited. London, New York: Verso, 1997; Philip Schlesinger (1987), "On National Identity: Some Conceptions and Misconceptions Criticized", Social Science Information/Information sur les sciences sociales. Vol. 26, No. 2, str. 219-264, 1987; George Schopflin (2000), Nations, Identity, Power: The New Politics of Europe. London: Hurst & Company, 2000; Anthony D. Smith (1991), National Identity. Reno, Las Vegas, London: University of Nevada Press, 199k Anthony D. Smilh (1986), The Ethnic Origin of Nations. Oxford, Cambridge, Massachusetts: Black well Publishers, 1986 (Reprint 1996); Cynthia Willeii, ur. (1998), Theorizing Multiculiuralism: A Guide to the Current Debate. Maiden, Oxford: Blackwell Publishers, 1998; i;d. Na tem mestu omenjam zlasti vpliv Eriksonovih teorij o identiteti, krizi ideniiete tero psihosocialnem in seksualnem razvoju. Glej npr.: Erik H. Erikson (1995, 1950), Childhood and Society London: Vintage, 1995. II Milja Žagar Iskanje novih evropskih identilel: ugonko globalnih idenlitel Tako koc to velja za sleherno individualno identiteto (posameznika), tudi za vsako kolektivno identiteto velja, da kot družbeni pojav predstavlja dinamičen (družbeni) proces in ne zgolj stanje. Identitete stalno nastajajo, se pojavljajo, spreminjajo, transformirajo in, končno, tudi prenehajo obstajati. Poleg tega se je potrebno zavedati, da kolektivne identiete posameznika na različne načine vplivajo na njegove individualne identitete, velja pa seveda tudi obratno. Čeprav se nam morebiti kolektivne identitete zdijo nekakšna objektivna dejstva, pa se moramo ves Čas zavedati, da so tudi kolektivne identitete predvsem (subjektivni) občutek in prepričanje posameznika, da pripada določeni kolektivni entiteti, ki jo opredeljujejo določene skupne značilnosti. Zato da posameznika priznamo za Člana takšne kolektivne entitete, pa včasih njegov občutek in prepričanje nista dovolj. Pogosto posameznika za člana kolektivne entitete priznamo šele takrat, ko postane jasno, da ga kot Člana svoje skupnosti - kot enega od "svojih" - sprejemajo tudi drugi pripadniki te entitete. Ugotovimo lahko, da v tem primeru priznavanje specifične posameznikove kolektivne identitete s strani drugih pripadnikov določene kolektivne entitete postane konstitutiven element te njegove kolektivne identitete. To daje posameznikovi kolektivni identiteti specifično družbeno dimenzijo. Praviloma za ''priznanje" kolektivne identitete posameznika zadošča, da ga za enega od "svojih1' sprejmejo drugi pripadniki te skupnosti. Vendar pa v nekaterih primerih tudi to ni dovolj. Včasih je pomembno, da posameznika kot pripadnika določene kolektivne entitete sprejemajo tudi "drugi" - skratka tisti, ki niso pripadniki te specifične skupnosti. Na ta način posameznikova kolektivna identiteta lahko dobi še svojo dodatno družbeno dimenzijo. Ko opazujemo svojo družbeno realnost, hitro ugotovimo, da obstaja vrsta različnih tipov kolektivnih identitet ter da imamo tudi sami - v vsakem danem trenutku - hkrati različne kolektivne identitete. Tako smo - na primer - člani svojih družin (družinska identiteta); smo moški ali ženske (spolna identiteta); pripadamo svoji šoli, instituciji in stroki ter imamo svoje poklicne identitete; v različnih okoliščinah se zavedamo svojih lokalnih, regionalnih in nacionalnih identitet; pripadamo določeni religiji ali cerkvi, lahko pa smo ateisti ali agnostikj; počutimo se mlade ali stare (generacijska identiteta); lahko smo pešci ali šoferji; smo člani različnih klubov1 društev in organizacij, ki pogosto negujejo svoje specifične kolektivne identitete, itd. Te identitete se med seboj lahko dopolnjujejo, prekrivajo, obstajajo neodvisno druga od druge, lahko pa se med seboj tudi izključujejo ali so si celo v konfliktu. Ne gre le za to, da sočasno posedujemo vrsto individualnih in kolektivnih identitet, ampak poleg tega tudi pridobivamo nove identitete, spreminjamo in menjamo obstoječe identiete, včasih pa se določenim identitetam tudi odrečemo in jih zavržemo. Tako se spominjam razgovora s kolegi z Inštituta za etnologijo in antropologijo Ruske akademije znanosti in umet- gn7prave in gradivo, Ljubljano. 2001. št. 38/39 13 nosti, ki so mi pripovedovali o raziskavi spreminjanja posameznikovih identitet, ki so jo opravili še v času Sovjetske zveze. S to raziskavo so pri posameznikih zaznali več kot petdeset različnih individualnih in kolektivnih identitet, ki so jih izkazovali v različnih obdobjih, situacijah in kontekstih. Ugotovili so, da so spremembe in premiki identitet v posameznikovem življenju dokaj pogosti in običajni. Zlasti pa je bila zanimiva ugotovitev, da so bili spremembe in premiki identitet še bolj pogosti pri pripadnikih manjšin in marginaliziranih skupnosti. Pri tem ni bilo pomembno le to, kako so se opredeljevali in počutili sami proučevani posamezniki, ampak je bilo včasih prav tako - ali celo še bolj - pomembno, kako jih je dojemalo in opredeljevalo njihovo okolje. Zato si moramo seveda pri sleherni raziskavi in opredeljevanju identitet posameznika zastaviti tudi naslednja vprašanja: Ali okolje sprejema in opredeljuje posameznika kot tisto, kar sam misli in verjame, da je? Kako okolje vidi in dojema nekega posameznika? Pri tem pa dodaten problem predstavlja dejstvo, da praviloma posameznikovo okolje ni homogen blok. To okolje predstavljajo tako preostali posamezniki, ki pripadajo skupini (kolektivni entiteti), katere član se počuti posameznik (MI), kot tudi tisti posamezniki in skupine, ki rej kolektivni entiteti ne pripadajo in bi jih z gledišča te entiete lahko označili s kategorijo "drugi" (ONI). Seveda pa se je potrebno zavedati, da praviloma tudi specifična kolektivna entiteta - MI - ne predstavlja homogene in popolnoma poenotene skupnosti. Še veliko bolj heterogena kategorija pa so običajno "drugi'' (ONI). Zato od posameznikovega okolja seveda ne moremo pričakovati enega samega ali tudi samo poenotenega odgovora na zapisana vprašanja. Omenjeno dejstvo lahko privede do zanimive - včasih smešne, lahko pa tudi konfliktne in tragične - situacije: Kaj se zgodi, če se nekdo šteje za pripadnika določene kolektivne entitete (npr. etnične skupnosti) in se z njo identificira, ostali pripadniki te skupnosti pa ga ne štejejo za svojega člana? Kaj se zgodi, če določena kolektivna e ntiteta Šteje posameznika za svojega člana, ta posameznik pa se s to entiteto ne identificira in se sam ne šteje za njenega Člana? Kaj z gledišča posameznika in njegove identitete pomeni, če "drugi" (ONI) v okolju tega posameznika, ki se z določeno kolektivno entiteto identificira, ne priznavajo za njenega člana? In kaj, če "drugi" tega posameznika pojmujejo kot člana določene kolektivne entitete, čeprav se ta posameznik s to entiteto ne identificira in se sam ne šteje za njenega člana? Ta vprašanja ne bi bila tako pomembna in - potencialno - celo eksplozivna, če ne bi bila pomembna značilnost skoraj vseh obstoječih kolektivnih identitet, da so izključujoče (ekskluzivne). Izključujoča narava kolektivnih identitet je največkrat pogojena z njihovim nastankom. Nastanejo namreč takrat, ko neka skupnost (kolektivna entiteta) sreča drugo. Šele takrat se namreč pogosto pripadniki takšne skupnosti zavejo svoje specifičnosti in dejstva, da obstajajo tudi 14 MiijCi Žogot: Iskonje novih evropskih idenlitet: uganka globalnih idenlilel druge skupnosti z drugačnimi specifičnimi lastnostmi. Prav zato se kolektivne identitete vsaj sprva oblikujejo kot negativne opredelitve, ki iščejo in poudarjajo razlike med posamezno skupnostjo in drugimi skupnostmi v njenem okolju; sočasno z zavedanjem različnosti in specifičnosti, se praviloma oblikujejo tudi meje med skupnostmi v določenem okolju. Kadar so razlike med skupnostmi v posameznem okolju (objektivno) majhne ali celo neznatne, lahko te razlike in meje postanejo Še bolj pomembne pri oblikovanju, definiranju in razvijanju kolektivnih identitet. Razlike in zlasti meje med posameznimi skupnostmi - tako prostorske (teritorialne) kot simbolične (družbene) - so največkrat ključne osi oblikovanja sodobnih kolektivnih identitet, ki so pretežno negativno definirane. Poztivne definicije kolektivnih identitet so sicer zelo zaželjene in se včasih razvijejo, za definiranje konkretnih skupnosti pa niso nujno potrebne. Poleg tega lahko ugotovimo tucli, da je večina pozitivno opredeljenih kolektivnih identitet po svoji naravi še vedno izključujočih. Vseeno pa kot optimist upam, da bo v bodoče tudi vse več kolektivnih identitet opredeljenih pozitivno, da jih bo čim več po svoji naravi odprtih ter da bodo postopoma postajale kolektivne identitete tudi inkluzivne (vključujoče). Ko govorimo o kolektivnih identitetah - zlasti še, če govorimo o tradicionalnih kolektivnih identitetah, kot so lokalne, regionalne, etnične in nacionalne identitete se moramo zavedati, da kultura oz. kulture predstavljajo njihovo pomembno dimenzijo. Seveda se pri tem vedno znova pojavi problem, kako definirati specifično kulturo oz. kulture. Kulturo, natančneje skupno kulturo, ki jo delijo člani specifične skupnosti, lahko razumemo in opredelimo na različne načine. Najpogosteje kot tipične elemente skupne kulture navajamo skupen jezik, občutek povezanosti in skupnosti, (skupni) miti o skupnem izvoru in zgodovini, pogosto pa tudi skupno vero oz. pripadnost verski skupnosti, itd. Ti koncepti pogosto mistificirajo koncept kulture. Prav zato bi predlagal, da v razpravah o identiteti te mistične in mitološke koncepte nadomestimo z razpravljanjem o načinu življenja (life-ways, folkways), kot to na primer počne David H. Fischer v svoji knjigi Albionsko seme (Wte Albion's Seed)? v kateri opisuje načine življenja štirih različnih britanskih skupnosti v Severni Ameriki ter njihovo vlogo pri nastanku in v oblikovanju moderne "ameriške nacije." Posamezne skupnosti lahko opredelimo tako, da opisujemo njihove specifičnosti, podobnosti in razlike v govoru, pri gradnji bivališč in naselij, v družini in odnosih v njej, v generacijskih odnosih in odnosih med spoloma, v prehranjevanju, v religiji in verovanju (magic ways), itd. To nam omogoča zelo specifične in poglobljene opredelitve posameznih skupnosti, ki upoštevajo objektivne in tudi subjektivne kriterije * * * ^ Da t'i d Hacked hischer (79R9). Albion's Seed: Four British Folkways in America. New York, Oxford: Oxford University Press, 1989- Rri7prave in grodivo. Ljubljana. 2002. št 40 II (zlasti percepcije), hkrati pa uporaba tega pristopa omogoča pozitivne opredelitve teh skupnosti. Takšen pristop se mi zdi uporaben in koristen tudi v razpravah o kompleksnem vprašanju skupnih evropskih identitet. Poleg tega nam pri razpravah o teh skupnih identitetah lahko pomagajo tudi različni teoretični koncepti in klasifikacije, ki jih lahko najdemo v strokovni in znanstveni literaturi. Pri opredeljevanju lokalnih, regionalnih, nacionalnih in supranacionalnih identitet v Evropi ter odnosa med njimi je lahko posebej koristen koncept ''vraščenih identitet" (nested identities). Ta koncept predpostavlja, da so v širše in višje identitete vključene in vraŠČene številne ožje in nižje identitete. Tako - na primer - nase nacionalne identitete vključujejo tudi nase regionalne identitete, regionalne identitete pa spet vključujejo naše lokalne identitete,0 Vendar pa hierarhija v odnosu med različnimi identitetami, ki jo predpostavlja ta model, ne ustreza vedno realnosti. Za ljudi so ožje in nižje identitete pogosto bolj relevantne in pomembne od širših in višjih. V takšnih primerih zato kaže ta koncept nadgraditi ali celo nadomestiti s konceptom kulturnih, transkulturalnih in multikulturalnih identitet,7 ki so pretežno zgrajene na pristopu, ki ga je razvil Charles Taylor.8 Kot dodatno nadgradnjo teh konceptov lahko uporabimo tudi koncept interkulturalnih identitet, ki pa je v mnogih segmentih razvit le fragmentarno. Kakorkoli že, kmalu lahko ugotovimo, da proučevanje evropskih identitet terja kompleksen pristop in pogosto tudi kombinacijo različnih pristopov in konceptov. SKUPNE EVROPSKE IDENTITETE: ALI OBSTAJAJO EVROPEJCI? Na podlagi svojih izkušenj lahko trdim, da (skupna) evropska identiteta obstaja; natančneje, obstajajo različne specifične evropske identitete. Čeprav sem o obstoju evropskega prostora in skupnih evropskih identitet razmišljal že prej, pa sem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem Živel v Združenih državah Amerike, tudi izkusil in spoznal, da te identitete dejansko obstajajo. Že zelo kmalu po prihodu v Ameriko sem ugotovil, da so evropski načini življenja in vrednote pogosto precej različni od ameriških. Tam sem se nedvomno počutil * ■* ■* ^ Juan Diez Med rano, Paula Gutiérrez (2001), "Nested idemities: National nnd Kuropean identiiy in Spaín." Ethnic and Racial Studie:c. Vol, 24, No, S (September 2001), str. 757. (Special issue: The Iberian heritage: constructed idemities. Guest-edited bv; M. K. Flvnn ) 7 Peter Cnws (1994), "ldeniiiy: Cultural, Transculuiral and Multicultural." - v David Theo Coldberg, ur. (1994). str. 371-3«-. 8 Charles Taylor (1994, J9921. 'The Poliúcs of Hecogniiion." - v David Theo Goldber^, ur. (1994), str. 75-106. (Reprinted írom: Aniy Guinmnn. Sieven C. Rockefeller, Michael Walzer, Susan Wolf, ur. (1992), Multicuhuralism and "The Politics of Recognition." Princeton: Princeron Universiiy Press, 1992.) 16 MiijCi Žogot: Iskonje novih evropskih idenlitet: uganka globalnih idenlilel kot Evropejec, ki se je zavedel svoje evropske identitete. Ob tem sem ugotovil, da so moje tradicionalne kolektivne identitete (zlasti še etnične, nacionalne in kulturne identitete) in moja evropska identiteta precej drugačne od ameriškh identitet, ki sem jih spoznaval pri svojih prijateljih in znancih. Hkrati moram seveda poudariti, da sem že zelo kmalu ugotovil, da v Ameriki ne obstaja ena sama identiteta, ampak obstaja vrsta ameriških identitet, ki se med sabo pomembno razlikujejo. Svoje evropske identitete sem se še bolj zavedel, ko sem ugotovil, da smo si bili Evropejci iz različnih držav v mnogih značilnosti, načinih življenja in njegovega dojemanja med sabo podobni precej bolj, kot smo bili podobni Američanom iz svoje okolice. Hkrati smo "Evropejci" spoznavali, da so se podobno kot nase tradicionalne kolektivne identitete tudi naše specifične evropske identitete - tako po vsebini kot po percepciji - med sabo pogosto precej razlikovale. Vseeno pa smo - ob vseh razlikah, ki so obstajale med nami - znanci, kolegi in prijatelji iz Avstrije, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovenije in Velike Britanije kmalu spoznali, da so si naše identitete podobne, da imajo vrsto skupnih elementov in se v mnogočem prekrivajo. Prav ti skupni elementi so bili podlaga za oblikovanje nekakšne evropske skupnosti na univerzi. Ker smo prihajali iz različnih okolij in smo govorili različne jezike, smo v naši evropski skupini za medsebojno komunikacijo uporabljali ameriško angleščino. Zanimivo je, da nam je prav ta skupni jezik komunikacije omogočil, da smo gradili našo povezano evropsko skupnost in v njej našo specifično skupno evropsko identiteto, ki je nastajala v zelo specifičnih pogojih. Američani, ki so se nam pridružili občasno in zlasti v posameznih razpravah, so vedno znova ugotavljali, da je naša skupina zelo "evropska" in da se bistveno razlikuje od vseh drugih "ameriških" skupin v okolju. Naši kolegi iz judovske skupnosti, katerih družine so pogosto izvirale iz različnih delov Evrope, pa so kar nekajkrat ugotovili, da sta bila vzdušje in identiteta naše evropske" skupine v mnogočem podobna identiteti m vzdušju v njihovih družinah in skupnostih.9 Moje izkušnje in prepričanje, da skupne evropske identitete obstajajo so potrdili tudi študenti iz številnih evropskih držav, ki sem jih srečeval, poučeval in delal z njimi v Evropi in Severni Ameriki. Ko sem jih spraševal o njihovi identiteti in o tem, kdo so oziroma za koga se imajo, so mi navadno povedali, da se počutijo kot pripadniki svojih narodov - torej Avstrijci, Grki, Hrvati, Italijani, Nemci, Norvežani, Slovenci, Škoti ali Španci, itd - in da so hkrati tudi Evropejci. Skupne evropske identitete so bile navadno še zlasti poudarjene, kadar sem študente iz Evrope o tem spraševal v neevropskem okolju. Zelo zanimivo je bilo, da so njihovi -k -k -k 9 Zanimivo je, da so se naši "evropski skupnosti" in zlasti našim diskusijam o različnih temah na univerzi poleg naših kolegov iz judovske skupnosti pogosto pridružili tudi kolegi iz Kanade, ki so prav tako ugotavljali, da so nam 1 Evropejcem" v mnogočem bolj podobni od drugih v našem ameriškem okolju. jjg7prove in grodivo, Ljubljana, 2002. ši. 40 1/ opisi in opredelitve lastnih evropskih identitet dobro izražali neznansko raznolikost in pestrost Evrope in različnih evropskih (lokalnih, regionalih, etničnih, nacionalnih, itd.) kultur. Hkrati pa so ti njihovi opisi in opredelitve razkrili tudi vrsto skupnih značilnosti njihovih evropskih identitet, Pogosto so govorili tudi o "novi globalni kulturi,'' ki jo delijo s kolegi povsod po svetu in ki jo razširjata zlasti "globalna" televizija in internet; pri tem je zanimivo, da svoje evropske identitete pogosto štejejo kot sestavni element "nove globalne kulture." V svojih razmišljanjih o skupnih evropskih identitetah pa vsaj nekateri poudarjajo, da štejejo kulturne in vse clruge različnosti v Evropi za pomembne primerjalne prednosti in bogastvo, hkrati pa tudi za temeljni kamen, na katerem je mogoče zgraditi "skupno Evropo" v prihodnosti. Seveda sem m. pri proučevanju skupnih evropskih identitet kot vsak raziskovalec lotil tudi pregleda obstoječe znanstvene in strokovne literature o Evropi in evropskih identitetah. Pri tem so me zanimale zlasd definicije Evrope in skupnih evropskih identitet. Kot sem pričakoval, sem našel vrsto - pogosto različnih in celo nasprotujočih si - opredelitev. Razprave o kar najbolj natančni definiciji Evrope in o evropski identiteti so obstajale Že dolga stoletja in še vedno potekajo. Med njimi zasledimo tako diskuize o različnih (geografskih, zgodovinskih, političnih, kulturnih, socioloških, ekonomskih, itd.) definicijah Evrope, kot tudi številne diskurze o evropski identiteti oz. evropskih identitetah.10 Čeprav lahko v različnih definicijah in pri raznih avtorjih najdemo pomembne razlike, pa se zdi, da se v zadnjem času v razpravah o Evropi in evro]z>skih identitetah vendarle pojavljajo določene skupne značilnosti in izhodišča.11 Razjarave o skupnih evropskih identitetah so - po mojem mnenju - izjemno pomembne zlasti v luči evropskih integracijskih procesov in pri opredeljevanju Evrope, v kakršni bi želeli živeti v prihodnosti. Zato menim, da bi bilo potrebno v Evropi oblikovati in razvijati nove koncepte pluralnih in integrativnih skupnih evropskih identitet, ki bi temeljile na priznavanju obstoječih in potencialnih različnosti in identitet. Če ljudje iz različnih evropskih drŽav in različnih delov kontinenta zatrjujejo, da se počutijo Evropejci ter zaznavajo in z drugimi delijo svojo evropsko identiteto, potem lahko ugotovimo, da Evropejci dejansko obstajamo. Prav tako obstajajo tudi evropske identitete, kar je pogojeno z zgodovinskim razvojem, * * * 10 Glej. npr.: Mit hat;] Hcfkrnan (1998), The .Meaning of Europe: Geography unci Geopolitics. London, New York, Sydney, Auckland: Arnold, 1998; Brian Jenkins, Spyros A. Solos, eds. 0996), Nation and Identity in Contemporary Europe. London; Routledge. 1996; Tariq Modood & Pnina Werbncr, eds. (1997), The Politics of MuhiculLuraiism in the Neu-Europe: Racism, Identity and Community. Postcolonial Encounters. London, New York: Zed Books Ltd., 1997; itd. 11 V tem kontekstii lahko omenimo npr. razprave o prihodnosti Evropt- in evropskih integracij (liup://www,eiiropa.cu.int/fuiurum/index_en.liim). zlasti pa še rap rave povezane i Evropsko (ustavno) konvencijo (http://europe;in-i:onvenLion.eu.ini/defaiilE..'Jip?]:ini;=}iN) 05- 07.2002). 18 MiijCi Žogot: Iskonje novih evropskih idenlitet: uganka globalnih idenlilel specifično situacijo v različnih okoljih in obstoječo raznolikostjo v današnji Evropi. Čeprav se naše evropske identitete v mnogočem razlikujejo, pa obstajajo številne podobnosti in skupne značilnosti teh identitet. Če jih podrobno analiziramo, pa lahko ugotovimo še, da je vsaj do določene mere sleherna od teh kolektivnih evropskih identitet notranje raznolika in pluralna. Vse te evropske identitete bi lahko bile podlaga za oblikovanje novih skupnih evropskih identitet. Menim, da bo vsaka evropska integracija dolgoročno lahko uspešna le, če bodo njena pomembna komponenta tudi nove skupne evropske identitete, ki bodo nedvomno kompleksne in bi po svoji naravi morale biti odprte, inkluzivne in pluralne. Te nove skupne evropske identiete bodo soobstajale z različnimi kolektivnimi identitetami ter se bodo morale zato prilagoditi različnim obstoječim in novo nastajajočim identitetam, med drugim tako da bodo vključevale tudi številne in različne lokalne, regionalne, etnične, kulturne, verske in nacionalne identitete (ki so v evropskem kontekstu tradicionalne vezane na nacionalne države), pa tudi supranacionalne in globalne identitete. Čeprav običajno skupne evropske identitete opazujemo in proučujemo kot specifične kolektivne identitete, pa nikakor ne bi smeli zanemariti njihove individualne dimenzije. Vse več je v Evropi ljudi, ki se sami opredeljujejo - pretežno ali tudi - kot Evropejci. Na podlagi razgovorov z ljudmi in svojega dosedanjega proučevanja, bi lahko celo trdil, da je v tem trenutku individualna dimenzija različnih evropskih identitet mogoče celo bolj prisotna in izrazita od kolektivne. To lahko povezujemo z dejstvom, da nova skupna Evropa še ni izoblikovana kot specifična, trdna in formalno uokvirjena - socialna, ekonomska, politična, kulturna, itd. - skupnost; lahko bi rekli, da moramo novo Evropo kot specifično in trdno povezano kolektivno entiteto Šele zgraditi. Pričakujemo lahko, da bo vzporedno z razvojem evropskih integracijskih procesov naraščalo tudi število tistih, ki se opredeljujejo za Evropejce, hkrati s tem pa se bodo verjetno krepile tudi njihove skupne evropske identitete. DEFINICIJE EVROPE: KAJ JE TO EVROPA? KDO SO EVROPEJCI? Da bi lahko podrobneje opredelili obstoječe in nove skupne evropske identitete, moramo nujno opredeliti tudi samo Evropo. Zato poskusimo odgovoriti na postavljeno vprašanje: Kaj je Evropa? Z drugimi besedami: da bi lahko podrobneje opredelili Evropejce in njihove skupne evropske identitete, moramo najprej definirati samo Evropo. Čeprav se na prvi pogled zdi, da vsak osnovnošolček, ki je uspešno izdelal geografijo, zna odgovoriti na to vprašanje, pa se kmalu pokaže, da odgovori na omenjeno vprašanje sploh niso tako zelo enostavni. Razprave in gradivo, Ljubljano, 2002, št. 40 J_9 Najbolj očitna, znana in splošno sprejeta je tista geografska definicija Evrope, ki pravi, da je evropski kontinent ozemlje med portugalsko atlantsko obalo na zahodu in Uralom na vzhodu ter med skandinavskim polotokom na severu in mediteranskimi obalami na jugu. Tradicionalne geografske definicije Evrope navadno vključujejo tudi sredozemske otoke (vključno s Ciprom in Malto), britansko otočje in Islandijo, pogosto pa tudi Grenlandijo. Tudi pri tradicionalih geografskih definicijah Evrope pa ni vedno jasno, kje so meje evropskega kontinenta na jugovzhodu. V okviru geografskih definicij obstajajo tudi različne tradicionalne delitve tega kontinenta na zahodno, srednjo, severno (zlasti .Skandinavija), južno (Mediteran), vzhodno in jugovzhodno Evropo. Pri tem pa meje posameznih omenjenih evropskih regij pogosto niso čisto točno določene. Še bolj zapletena in težka pa postane naloga definiranja Evrope takrat, ko poskušamo upoštevati različne zgodovinske in politične razdelitve in ureditve, pa tudi definicije, ki so se uveljavile v različnih disciplinah.12 Na vprašanje - kdo so Evropejci? - pa bi lahko odgovorili, da so to vsi tisti, ki živijo na ozemlju evropskega kontinenta. Toda - ali se vsi ti tudi dejansko počutijo Evropejce in se kot Evropejci identificirajo? Čeprav ne celotnem ozemlju Evrope še nikakor ne moremo govoriti o izoblikovani skupnosti - skupni kolektivni entiteti, pa po drugi strani lahko s precejšnjo mero gotovosti ugotovimo, da večina prebivalcev tega ozemlja v svojih različnih kolektivnih identitetah lahko najde vsaj nekaj skupnih elementov in podobnosti. Lahko bi rekli, da si delijo njihove evropske identitete določene skupne značilnosti. Tudi kadar so njihove evropske identitete šibke ali celo Šele nastajajo, pa ljudje v vseh evropskih državah pogosto in ponosno povedo, da so Evropejci in da se Evropejci tudi počutijo. Vseeno pa lahko ugotovimo, cla so njihove tradicionalne lokalne, regionalne, etnične, kulturne, verske in nacionalne identitete pogosto za posameznike pomembnejše in močnejše ter da lahko poteptajo njihove skupne evropske identitete. Na oblikovanje skupne evropske identitete so zlasti vplivale zgodovinske, politične in verske delitve Evrope, zlasti pa je pomemben razvoj v zadnjih dveh stoletjih. Naj navedemo kakšen primer. Delitev rimskega imperija pomeni opredelitev meje na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine, ki je po shizmi v krščanstvu določala tudi tradicionalno delitev na zahodno (katoliško in protestantsko) in vzhodno (pravoslavno) krščanstvo. Pomembni zgodovinski mejniki so tudi otomanska osvajanja in oblikovanje otomanske države, ki so opredelili islamski kulturni in verski krog v Evropi. Te verske delitve in meje, obstoj velikih * ■* ■* 12 Glej. npr. Michnel Heffernjn (1998). 20 Mitjo Zapor. Iskanje novih evropskih identitet: ugonka globalnih identitet evropskih imperijev v različnih zgodovinskih obdobjih, stalne spremembe mej, oblikovanje novih držav, vojne, različen socialni, ekonomski in politični razvoj, itd. so samo nekateri faktorji, ki vsi prispevajo k oblikovanju in preoblikovanju različnih lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih identitet. Vseeno bi lahko rekli, da je bila bipolarna delitev sveta in Evrope na kapitalistični in demokratični zahod ter na komunistični vzhod po drugi svetovni vojni tista, ki je najbolj vplivala na razvoj različnih evropskih identitet. Simbol te delitve je bila v Evropi "železna zavesa," ki je v mnogočem opredelila tudi percepcijo Evrope v glavah ljudi. Zahod se je bal vzhoda; hkrati so na zahodu kar nekako pozabili, da je tradicionalno tudi evropski vzhod pomemben del Evrope. Na zahodu so vzhodnjake - vzhodno Evropejce - pogosto opazovali kot nekakšne uboge bratrance, ki so se preselili na drug konec sveta. Čeprav so se ljudje na vzhodu Evrope še vedno opredeljevali kot Evropejci, pa jih na zahodu nekako niso sprejemali kot enakopravne. Evropa kot celota je tako v dvajsetem stoletju pogosto obstajala le v Športu in občasno na nekaterih drugih področjih. Ekonomski in politični koncepti evropske integracije po drugi svetovni vojni so nastajali na zahodu in so večinoma vključevali le zahodno Evropo.14 Politične zamisli in projekti o skupnem evropskem prostoru, ki bi vključeval tako zahodno kot vzhodno Evropo, skorajda niso obstajali vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je zlasti Gorbačov začel spet govoriti o "skupni evropski hiši." Šele po padcu komunizma oz. ''realnega socialzma" v vzhodni Evropi so skoraj vse vzhodnoevropske države izrazile željo, da bi se vključile v EU. Takrat se je formalno začel tudi proces vzhodne širitve EU, ki v mnogočem opredeljuje razvoj v Evropi v zadnjem desetletju dvajsetega in na začedn igrano >t ctncl »ligranis. European Commiuee on M igrat ion (CDMG) 37ili meeting. Sirašj-ipurg, 5-7 November 199?, sir. RS. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve, )6. redna seja Državnega zbora. 29 05.2002. Ra7prove in gradivo, ljubi|ono. 2002, 51. 33 Nekaterim drugim državam pa kljub naporom to ni uspelo. To velja tako za Francijo kot Nemčijo, dve izmed največjih ¡migracijskih držav Evrope z visokim deležem tujih rezidentov. V Nemčiji sta v osemdesetih letih dve deželi tujcem poskušali podeliti občinsko in v enem primeru rudi pokrajinsko volilno pravico, vendar je bila reakcija zvezne vlade močna. Posebno odmeven je bil primer Freie und Hansestadt Hamburg, odločen na zveznem ustavnem sodišču.26 Tujci tudi nimajo volilne pravice v Italiji.27 Po tem kratkem in še zdaleč ne popolnem pregledu volilne pravice tujcev po evropskih državah, ki so v mnogočem odraz specifičnega razvoja teh držav kot tudi zgodovine ¡migracije se vendar zdi, da so države, ki so bolj naklonjene podelitvi zakonitega statusa večje varnosti po krajšem obdobju bivanja tudi. bolj naklonjene k sprejemanju politične participacije tujcev. Oziroma, politični participaciji tujcev v lokalni samoupravi so bolj naklonjene države, ki v večji meri vodijo "imigracijsko politiko1' (policy) za razliko od striktno "tujske politike". Seveda pa ni razloga, da bi mislili, da so lokalne odločitve tiste, ki tujce bolj zadevajo kakor jih državne, saj so specifične diskriminacije, ki se tičejo tujcev ukoreninjene prav v notranje zakonodaje. To je tudi argument za podelitev splošne volilne pravice. Možno pa je tudi zagovarjati mnenje, da bi pod pogoji polnih pravic že pred možnostjo naturalizacije lahko pripomogli k večji zavezanosti tujcev rezidentov in manjši naturalizaciji zaradi instrumentalne racionalnosti. O podelitvi splošne volilne pravice tujcem s stalnim prebivališčem so v Evropi, kolikor mi je znano, resno razmišljali le na Švedskem in sicer v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar predlog zakona ni bil predstavljen parlamentu, ker so konservativne stranke zahtevale referendum na spremembo ustave. Tako Nova Zelandija ostaja edina država, ki tujcem že po enem letu bivanja podeli splošno volilno pravico ne glede na državljanstvo. Potem ko so se nekatere države že odločile podelili volilne pravice tujcem na lokalni in regionalni ravni, je bil interes za politično participacijo izražen tudi v Svetu Evrope. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v letu 1977 predlagala Odboru ministrov naj premisli o volilnih pravicah za tuje rezidente na lokalni ravni. Medtem ko so nekatere države te pravice že podelile ali o njih resno razmišljale, predvsem pa so jih favorizirale države emigracije, so bile druge temu nasprotne. Na konferenci v Madridu maja 1980 so ministri za lokalno samoupravo priporočili Svetu Evrope, da preuči možnost osnovanja multilateralnega instrumenta z definiranjem minimalnih civilnih pravic v lokalnem javnem življenju, vključno z aktivno in pasivno volilno pravico za državljane vseh držav A * * 26 Za informacije o situaciji v Nemčiji se posebno zahvaljujem soudeležencem delovnega omizja Towards a Common European Immigration Policy. Institute tor l.egal Policy, Universily of Trier, October24- 25. 2002. 27 Giuseppe Sciortino, Univerza v Trstu, pisna kominikacija 21.10.2002. 34 Feiicito Medved: Votiina provico lujcev s sloinirn prebivoliščem pogodbenic.28 Vendar je optimizem o hitrih rešitvah problemov reprezentacije in politične participacije velikih populacij tujih rezidentov kmalu zamrl in šele v letu 1987 so se ponovno slišale rešitvam tega problema bolj naklonjene izjave/29 V letu 1992 je bila za podpis odprta Konvencija o participaciji tujcev v javnem življenju na lokalni ravnih0 Ta med drugim določa, da se vsakemu tujcu podeli pravica do volitve in do kandidiranja na volitvah v organe lokalnih oblasti, in med drugimi pogoji navaja pet let "zakonite in običajne(?)" (lawful and habitual) rezidence v državi pred volitvami.31 Konvencija je po štirih ratifikacijah postala pravnomočna s l vmajem 1997, vendar je število pogodbenic še vedno izredno nizko. Tako tudi ministri odgovorni za imigracijske zadeve, ki so izdali več priporočil o političnih pravicah in nekajkrat tudi o volilnih pravicah Lujcev na lokalni ravni ter še posebno po letu 1983 naročili tudi več analiz o statusu tujih državljanov v državah članicah Sveta Evrope, v zadnjem osnutku "helsinške" deklaracije iz septembra 2002 ponovno pozivajo države članice, da podpišejo in ratificirajo zgoraj omenjeno konvencijo.32 OBČINSKA VOLILNA PRAVICA DRŽAVLJANA EVROPSKE UNIJE Aktivna in pasivna volilna pravica na občinskih volitvah in v Evropski parlament je državljanom držav Evropske unije, ki prebivajo v drugih državah članicah, priznana po Pogodbi o Evropski uniji,33 ki je ustanovila tudi državljanstvo Evropske unije.34 Jedro pravic tega državljanstva se nahaja v prostem gibanju in svobodi prebivanja na teritoriju Evropske unije, ki predpostavlja odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlicvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji, ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, varnostjo in zdravjem. Večina pravic, ki jih po Pogodbi o Evropski uniji uživajo njeni državljani je bila etablirana že pred uvedbo tega državljansrva v okviru Evropske gospodarske skupnosti z odlokom o prostem pretoku delovne sile iz leta 1968,35 in izven okvira Skupnosti, * -k -k Ôzsunay. K 1983- The Participation of the Alein in Public Affairs (Politični and Assoc i at iona I life), Council of Europe. Draft Conclusions MMG- 3 (1987) 22. 30 Convention sur la participation des étrangers r hi vie public an niveau local. European Treaty Series, No. 144. 31 Glc-j 6. člen Convention sur la participation des étrangers f la vie public au niveau local. 32 European Committee on Migration (CDMG) Conference of Ministers Responsible for Migration Affairs, Helsinki, 16-17 September 2002,9,h Draft of the Kina) Declaration, Strasbourg, 29 August 2002, MMG-7 (2002) 1. 33 Glej člen 8b (1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti oz. zdaj člen 19(1). TREATY OF NICE AMENDING THE TREATY ON EUROPEAN UNION, THE TREATIES ESTABLISHING THE EUROPEAN COMMUNITIES AND CERTAIN RELATED ACTS, Official Journal of the European Communities C 80/1, 10. 3. 2001. 34 Člen 8, zdaj člen 17. 3 5 Glej Ordinance of Lhe Council (EEC) 1512/68 iz 15. oktobra 1968 o proslem pretoku delovne sile na teritoriju EGS. j^j7£/ave in [jubijono. 2002. št. 4Q 35 na osnovi medvladnih dogovorov kot je Schengen (1985). Tudi politične pravice niso povsem nove, vendar pogodba idejo "civilnega državljanstva" kot ločitve pravice efektivne participacije v političnih procesih od formalnega nominalnega državljanstva priznava kot pravico državljana Evropske Unije. Področje občinskih volitev pokriva direktiva Sveta Evropske Unije številka 94/80/EC z dne 19. decembra 1994, dopolnjena maja 1996.36 Direktiva dopušča določena odstopanja, med drugim tudi glede pasivne volilne pravice oz. kandidiranja državljana države članice, bi biva v drugi državi članici za tiste izvršilne funkcije, ki se nanašajo tudi na izvrševanje funkcij državne uprave in varovanje splošnih interesov.37 V nekaterih državah članicah so bili za prilagoditev institutu državljanstva Evropske unije, predvsem za razširitev lokalne volilne pravice in pristopa do zaposlitve v državnih službah na državljane drugih držav članic Evropske unije potrebni ustavni amandmaji. Ker so od teh pravic izključili "tretje državljane", so se nekatere države Evropske unije oddaljile od liberalno demokratičnega modela in po implementaciji pravic državljanstva Evropske unije je poziv po državljanstvu rezidence/domicila izgubil mnogo moči in legitimacije. V Franciji na primer ustavna reforma ni dala nič prav tistim, ki so prvj formulirali zahteve po lokalnih pravicah, to je priseljencem. Tako za "tretje državljane", ki neprekinjeno celo več kot dvajset let bivajo v državah Evropske unije ("extracommunitari"), ki pred Maastricbtom niso uvedle lokalne volilne pravice institucija državljanstva Evropske unije pomeni regresijo, ki zadeva tako pravne kot politične vidike, saj preklicuje Številna leta civilne mobilizacije ceh ljudi z lastnim delom in bivanjem v teh državah.38 Šele po ratifikaciji Amsterdamske pogodbe Evropska unija razmišlja, da bi bilo državljanom tretjih držav v vseh državah članicah potrebno podeliti uniformne pravice "kolikor je mogoče blizu" tistim, ki jih uživajo državljani Evropske unije. Status priseljencev iz "tretjih" držav namreč ni koherentno reguliran s strani evropskega prava, vendar naj bi "pošteno obravnavanje državljanov tretjih držav" postalo eden izmed bistvenih elementov skupne migracijske in azilske politike in članstvo v družbi osnovano na pravicah in odgovornoscih vseh njenih članov, državljanov in priseljenih tujcev.39 V cem smislu je tudi Listina temeljnih pravic Evropske unije,40 videna kot referenčni okvir za razvoj "civilnega državljanstva7', •k -k -k Glej opombo 4. 37 Glej Je posebno člen 5 (3) Council Directive 9^/80/UC. 3& FelicH.i Medved: Državljanstvo Evropske unije: dodana vrednost ali izziv supra nacionalizma* Predavanje v okviru cikla Migracije in evropska integracija, Ljubljana: Cankarjev dom, 23- aprila. 2001. Glej med drugim Communication from the Commission to die Council and the Kuropean Parliament on a Community Immigration Policy, Brussels, 22. November 2000 COM (2000) 757 final (...) Charter of Fundamental Rights of the European Union. Official Journal of the European Communities C 36 i. 18.12. 2000. 36 Felicila Medved: Volilno pravica lujcev s slolnini prebivališčem ki bi ga tretji državljani pridobili po minimalnem obdobju x let bivanja, kar bi nekaterim morda zadostovalo za uspešno integracijo, drugim pa bi lahko pomenilo tudi korak v procesu naturalizacije.^1 MED BRUSELJSKO DIREKTIVO IN SLOVENSKO POLITIČNO PRESOJO Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki je bil sprejet 29- maja 2002 v "paketu" s spremembami zakonov o lokalni samoupravi, političnih strankah in volilni evidenci uvaja aktivno in pasivno volilno pravico tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah, razen pri volitvah za župana, ki ga (jo) lahko le volijo. Ureditev je v skladu s 43- členom Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da "zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci". Slovenija si, kot je razložil predlagatelj zakona, pridržuje odstopanje od že v prejšnjem podnaslovu omenjene direktive Sveta Evropske unije po tretjem odstavku 5. člena. Tako tujec v Sloveniji ne more kandidirati za župana, ker je župan lahko neposredno vključen v izvajanje državnih nalog in ima v skladu z zakonom tudi naloge v zvezi z obrambnim načrtovanjem in pripravami. Državi je namreč omogočeno, da v okviru sistemske ureditve lokalne samouprave z zakonom prenese opravljanje posameznih zadev iz državne pristojnosti v opravljanje lokalni skupnosti, vkjučno s sistemom nadzorovanja zakonitosti, primernosti in smotrnosti opravljanja teh nalogi2 Vodilne izvršilne Funkcije ostajajo rezervirane za državljane, kar naj bi zagotovilo državno varnost in onemogočilo tuj vpliv na izvrševanje teh funkcij. Volilna pravica tujcev je torej strogo omejena na občino kot samoupravno lokalno skupnost in vezana na zakoniti status stalnega prebivališča v Sloveniji. Dopolnilo zakona o lokalnih volitvah, v nasprotju z mnenji nekaterih poslancev ob sprejemanju zakona da z njim "razširjamo tuj vpliv na razvoj lokalnih skupnosti, vseh 192 lokalnih skupnosti" in da "bomo ali pa boste izničili osnovni namen lokalne samouprave"43, pomeni omogočanje uresničevanja lokalne samouprave "prebivalcem Slovenije". 44 V tem smislu se med "prebivalce Slovenije" za razliko od statistične definicije prebivalstvaštejejo le tisti tujci, ki * * * O lem tudi 1'diciu Medved. 2001 □ in Feliciia Medved 2002b: A Common European Immigration Policy or How Common i.s Common Enough? Referat na konferenci Towards a Common European Immigration Policy. Institute for Legal Policy at the University of Trier, October 24- 25, 2002 (v tisku). 42 KPA 44] -II), Poročevalec Državnega Zbora št. 13, 14. febru;ir 2002, str. 38. 43 Peče, poslanec Slovenske nacionalne siranke, l6. redna seja Državnega zbora, 29.05.2002. Primerjaj s 13*. členom Ustave RS. po statistični definiciji prebivalstvo sestavljajo: državljani Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez tistih, ki so odšli v tujino za več kot iri mesece; tujci z izdanim dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje oziroma z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno prebivališče; osebe, ki sin jim bila po zakonu o azilu priznana pravica do a7jia in status begunca v Republiki Sloveniji (vključeni v skupino tujci); osebe z začasnim zatočiščem v Republiki Sloveniji. Po prvi statistični objavi, Prebivalstvo 31. marca 2002, Statistični Uraci Republike Slovenije, 30. julij 2002 Rnzprove in grodtvo. Ljubljana, 2002, št. 40 37 imajo teritorialni status stalnega prebivališča v Sloveniji, ki se ga po zakonu o aij-cih, razen nekaterih izjem, 'lahko izda" po osmih letih neprekinjenega zakonitega bivanja v državi ob zagotovitvi dodatnih pogojev kot so zagotovljena sredstva za preživljanje, primerno stanovanje, zdravstveno zavarovanje in nekaznovanost.^1 V tem pogledu je Slovenija tako v smislu dolžine bivanja kot drugih pogojev za pridobitev tega statusa med najzahtevnejšimi v Evropi. Zahtevana dolžina bivanja kot eden izmed smiselnih pogojev "časovne" perspektive za politično participacijo v lokalni skupnosti s hkratno zahtevo po statusu tujca s permanentnim prebival iščem torej presega zahteve večine držav, ki so tujcem poklonile lokalno volilno pravico in tudi zgoraj navedene Konvencije Sveta Evrope iz leta 1992, pod katero se Slovenija (še) ni podpisala. Ob dejstvu, da je delež tujcev v prebivalstvu Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami izredno nizek in med najnižjimi v Evropi, tujcev z zakonitim stalnim prebivališčem pa še ni nogo nižji, pa status t. i. izbrisanih oseb iz registra stalnega prebivalstva ostaja neurejen.47 Zato je mogoče, da v Državnem zboru izražena bojazen pred nenadnim večjim porastom tujcev s statusom stalnega prebivališča temelječa na dvomu možnosti izkoriščanja diskrecijske moči državne uprave pri izvajanju zakona o tujcih ali predvolilni špekulaciji, izhaja predvsem iz neurejenosti te problematike s strani zakonodajalca, ki se urejanju statusa teh oseb ne bo mogel izogniti.**8. Zato je res možno pričakovati porast tujcev s statusom stalnega prebivališča ali pa omogočanje dostopa do vstopa v državljanstvo Uvedba lokalne volilne pravice je lahko videna predvsem kot odziv na usklajevanje zakonodaje evropskemu pravnemu redu, ki izhaja iz slovenske pogajalske zaveze vendar bi težko trdili, da je le izraz slovenskega političnega cilja ali cilja večine njene politične elite, da Slovenija vstopi v Evropsko unijo. Hkrati je namreč možno reči, da je tudi izraz slovenske politične presoje in politične kulture, saj je ideja zorela dalj časa in je bila državnemu zboru predlagana tako v razmišljanje kot v konkretnem predlogu zakona že pred začekom pogajanj Republike Slovenije za vstop v Evropsko umjo. Slovvnska vlada je že leta 1998 sprejela izhodišča za politiko priseljevanja, ki so v okviru izhodišč za konsistentno integracijsko politiko med ostalimi ukrepi predlagala, da se aktivna in pasivna volilna pravica v lokalne predstavniške organe podeli vsem tujcem po določenem obdobju zakonitega in dejanskega bivanja v Republiki Sloveniji v skladu s splošnimi pogoji, ki veljajo za to področje.49 Državni zbor je v letu 1999 sprejel resolu- * * * Glej Zn ko n o tujcih, Uradni Ust RS, šr. 61/99, zlasti 4], člen. Glej med duciion/indcx.him). - Palic veva v svoji študiji (Pallfv, 1982 [1978]); analizira ustavna sredstva, ki v odnosih med večinskimi in manjšinskimi skupinami služijo dvema ciljema: integraciji skupin in posameznikov v širšo družbo ali pa ohranjanju razlik med skupinami in posamezniki v tej družbi. Tehnike za pospeševanje integracije deli v dve glavni skupini: asimilacionistične in dominacijske. Nasproti tema dvema tehnikama postavlja tehnike pluralizma, ki skušajo ohranjali razlike v družbi. Med pluralističnimi tehnikami Palleveva omenja: federalizem, regionalizem, upravno decentralizacijo, lokalno samoupravo, posebne rešitve na področju volilne zakonodaje in pri sestavi zakonodajnih teles, ki naj bi omogočile in zagotovile zastopanost manjšin v procesih odločanja (ločene volilne sezname, zagotovljeno Število sedežev, proporcionalni volilni sistem, pravica do veta manjšinskih skupnosti...) ipd. Pri vsaki od omenjenih tehnik Palleyeva navaja primere držav, v katerih je posamezna tehnika uporabljena. Pri tem v analizo vključuje države s celega sveta, 3 Žagar in Novak (1999: 177-214) predstavljata zaščito manjšin v ustavah vzhodnoevropskih drŽav ter v mednarodnih in regionalnih mednarodnih pogodbah. Študija vključuje tudi kratek pregled dvostranskih pogodb med vzhodnoevropskimi državami ter med vzhodnoevropskimi iti nekaterimi zahodnoevropskimi državami. 42 Romano Bešler: Primerjavo ustavne zaščite manjšin v državah članicah Svelo Evrope Sama se bom v članku osredotočila na analizo in primerjavo ustavne zaščite narodnih/etničnih manjšin v državah članicah Sveta Evrope. Z analizo ustavnih dokumentov in naknadno primerjavo zbranih podatkov želim preveriti hipotezo, da je ustavna zaščita manjšin bolje (bolj podrobno) urejena v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope kot pa v starih evropskih demokracijah. Pričela bom s predstavitvijo podatkov o zaščiti manjšin v posameznih ustavah. Ugotavljala bom podobnosti in razlike med posameznimi državami, ki jih bom na podlagi zbranih podatkov razvrstila v skupine. Države bom klasificirala glede na različne kriterije, od najbolj splošnih (ali ustava zagotavlja manjšinam kakšne posebne pravice ali ne) do bolj preciznih (ali ustava zagotavlja manjšinam določene pravice na področju izobraževanja, kulture...). To bo omogočilo podrobnejšo primerjavo ustavnih ureditev manjšinskega varstva v izbranih državah. USTAVNA ZAŠČITA MANJŠIN V DRŽAVAH ČLANICAH SVETA EVROPE Poglejmo si najprej, katere države članice Sveta Evrope zagotavljajo manjšinam posebno zaščito. V tabeli 1 so države zelo v grobem razdeljene v tri skupine glede na to, ali v njih obstaja ustavna zaščita manjšin ali ne. Znak "+" pomeni, da takšna zaščita obstaja, znak "-" pomeni, da taksna zaščita ne obstaja, znak "o" pa pomeni, da ustava ne zagotavlja posebnih pravic manjšinam ali njihovim pripadnikom, pač pa vsem ljudem ali državljanom zagotavlja določene pravice, ki se navezujejo na posebno etnično, jezikovno ali kulturno identiteto posameznika. Pri tem naj pojasnim, da sem poleg ustav pri posameznih državah upoštevala še nekatere druge dokumente, ki prav tako opredeljujejo ustavno ureditev teh držav. Pri Avstriji sem tako poleg Zveznega ustavnega zakona iz leta 1929 upoštevala Še "Avstrijsko državno pogodbo1'4 (1955), "Senžermensko pogodbo - III. del"5 (1919) in "Temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov6" (1867). Pri Češki sem poleg ustave upoštevala še "Listino o temeljnih pravicah in svoboščinah7", pri Hrvaški pa "Ustavni zakon o človekovih pravicah in svoboščinah in o pravicah etničnih in nacionalnih skupnosti ali manjšin v Republiki HrvaŠki8" (1991, spremenjen in dopolnjen 11. 5. 2000). ■* * * ^ V originalu: "State Treaty for rhe Re-establishment of an Independent and Democratic Austria". 5 V originalu: 'Treaty of Saint-Germain - Part III". V zvezi s Senžermensko pogodbo se postavlja vprašanje, ali njena določila sploh še veljajo. O dilemah, povezanih s tem vprašanjem, glej: Vukas, Budislav (1976) »Pravila medunarodnog prava o pravnom položaju gradiščanskih Hrvata u Austriji.« Razprave in gradivo, št. 7-8, str. 4953. 6 V angleščini: "Basic Law on the General Rights of Nationals". 7 V angleščini: "Charter of fundamental rights and freedoms". 8 V originalu: "Ustavni zakon o ljudskim pravima i slobodama i o pravima etničkih i nacionalnih zajednica ili manjina u Republici Hrvaiskoj". Razprove in gradivo, [¿ubljono. 2002. šl. ZQ______43 Tabela 1: Obsloj uslavne zaščite manjšin v držovah članicah Sveta Evrope (splošno) DRŽAVA USTAVNA ZAŠČITA MANJŠIN Albanija + Armenija + Avstrija + Češka + Estonija + Finska + HrvaŠka Latvija + Litva + Italija + Madžarska + Makedonija + Norveška + Poljska + Romuni a + Ruska Federacija + Slovaška + Slovenija + Švedska + Ukrajina + Azerbajdžan 0 Bolgarija o Gruzija o Moldova o Andora - Belgija - Bosna in Hercegovina - Ciper - Danska - Francija - Grčija - Irska - Islandija - Liechtenstein - Luksemburg - Malra - Nemčija - Iz tabele 1 lahko razberemo, da določeno obliko manjšinske zaščite zagotavlja le dobra polovica ustav držav članic Sveta Evrope. Ker pa se tudi med državami znotraj posameznih skupin (+/-/o) pojavljajo razlike, bom v nadaljevanju države, ki z ustavo ne zagotavljajo zaščite manjšin, razdelila na dve podskupini: na tiste, ki z ustavo zagotavljajo vsaj enakost vseh ljudi pred zakonom in/ali prepovedujejo diskriminacijo na osnovi rase, barve kože, vere, jezika, etnične pripadnosti itd., ter na tiste, ki tega z ustavo ne zagotavljajo. Enakost pred zakonom in prepoved 44 Romano Bešter: Primerjavo uslovne zaščite rr;on|šjn v cfžovah članicoh Sveto Evrope diskriminacije manjšinam nudita določeno zaščito, .saj zagotavljata vsaj to, da pripadniki manjšin niso obravnavani slabše kot pripadniki večinskega naroda, kljub temu pa jim običajno ne zagotavljata dejanskih možnosti za ohranjanje in razvijanje svoje posebne narodne, etnične, jezikovne in/ali verske identitete (Žagar in Novak, 1999: 203)- To manjšinam omogočajo šele posebne pravice, kot so: možnost uporabe in učenja maternega jezika ter izobraževanje v tem jeziku, možnost uporabe maternega jezika v stikih z oblastmi, možnost ohranjanja in razvijanja lastne kulture itd. Države, ki zagotavljajo ustavno zaščito manjšin ali pa vsaj vsem (državljanom) zagotavljajo pravico do izražanja, ohranjanja in razvijanja njihove etnične, verske, jezikovne in kulturne identitete, bom razdelila v podskupine glede na to, ali njihove ustave vsebujejo le neko splošno določbo o tem, da imajo pripadniki manjšin pravico ohranjati svojo etnično, kulturno in jezikovno identiteto, aji pa so pravice manjšin v ustavi bolj natančno opredeljene. Pri državah, ki te pravice bolj natančno opredeljujejo, me bo zanimalo tucli to, ali države izrecno omenjajo oziroma imenujejo manjšine, ki živijo na njihovem ozemlju. - Albanija - češka - Estonija - Litva - Madžarska - Poljska - Romunija - Slovaška - Avstrija • Finska • Hrvaška - Makedonija - Slovenija - Bolgarija - Gruzija - Moldova ■ Francija - Grčija - Irska ■ Liechtenstein ■ Luksemburg - Malta - Nemčija - Nizozemska - Portugalska - San Marino - Španija - Švica - Turčija -Velika Bri Linija Razprave in gradivo. L[ub!|ona. 2002. št. 4O 45 S klasificiranjem držav glede na omenjene lastnosti pridemo do sledečih zaključkov: Manj kot polovica (20 od 44) držav Članic Sveta Evrope ima v svoji ustavi zapisane določbe, ki se nanašajo na zaščito manjšin in njihovih pravic. Štiri države (Azerbajdžan, Bolgarija, Gruzija in Moldova) imajo v ustavah zagotovljeno le pravico vseh oseb (vsakogar) oziroma državljanov, da ohranjajo svojo etnično, kulturno in/ali jezikovno identiteto, sicer pa posebnih pravic manjšinam ne zagotavljajo. Preostale države pa v svojih ustavah ne zagotavljajo nobenih pravic, ki bi se nanašale na posebno etnično identiteto oseb, ki živijo na njihovem ozemlju. Med državami, ki v svojih ustavah zagotavljajo zaščito manjšin, je velika večina (skoraj 4/5) "novih demokracij", t.j. držav, ki so nastale po razpadu komunističnih drŽav v srednji in vzhodni Evropi. Med njimi je le pet starejših, tradicionalnih "zahodnih demokracij" - Avstrija, Finska, Italija, Norveška in Švedska. Med državami članicami Sveta Evrope, ki manjšinam ne zagotavljajo posebnega ustavnega varstva, prav tako pa ne zagotavljajo vsem svojim državljanom pravice, da ohranjajo svojo etnično, kulturno in/ali jezikovno identiteto, ni nobene vzhodnoevropske države. Večina držav (17 od 20), ki manjšinam ne zagotavljajo ustavnega varstva, ima v svojih ustavah zapisane vsaj določbe, ki zagotavljajo vsem ljudem enakost pred zakonom in varstvo pred raznimi oblikami diskriminacije. Izjeme so le tri države: Ciper, Danska in Islandija. Izmed držav, ki manjšinam zagotavljajo ustavno zaščito, je deset (od 24) takih, ki to zaščito zagotavljajo s splošnimi določbami, kot je na primer pravica pripadnikov manjšin, da ohranjajo svojo etnično identiteto. Mednje so vštete tudi štiri države, pri katerih se splošne določbe o pravici do ohranjanja etnične (jezikovne, kulturne) identitete nanašajo na vse državljane, ne pa izrecno na pripadnike manjšin. V teh desetih ustavah so pravice manjšin (ali vseh državljanov) zelo ohlapno opredeljene in zato obstajajo različne možnosti tolmačenja in s tem tudi izvajanja teh pravic v praksi. 13 držav članic Sveta Evrope v svojih ustavah pravice manjšin opredeli nekoliko bolj natančno, se pravi ne le z ohlapno dikcijo o pravici manjšin do ohranjanja njihove etnične (kulturne, jezikovne, verske) identitete. Med temi 13 državami pa obstajajo precejšnje razlike glede obsega manjšinskih pravic, glede podrobnosti opredelitve teh pravic, glede kolektivnega ali individualnega značaja manjšinskih pravic, glede obveznosti države, da omogoči izvajanje teh pravic v praksi itd. V shemi je bila prikazana samo razdelitev omenjenih 13 držav glede na to, ali v ustavi izrecno imenujejo manjšine, ki živijo na njihovem ozemlju, ali govorijo samo o manjšinah na splošno. Iz sheme je razvidno, da 5 izmed 13 držav .46 Romano Bešler: Primerjovg ustavne zaščite manjšin v državah članic::[t Sve'a Evrope izrecno imenuje manjšine v svojih ustavah (Avstrija, Finska, Hrvaška, Makedonija, Norveška in Slovenija). To sicer ne pomeni nujno, da zagotavljajo zaščito samo omenjenim manjšinam, običajno pa je, da so omenjene manjšine deležne posebne zaščite oziroma so jim zagotovljene posebne pravice, ki drugim manjšinam na območju te države niso zagotovljene. Že zgolj te ugotovitve potrjujejo mojo hipotezo, ki pravi, da je ustavna zaščita manjšin bolje (bolj podrobno) urejena v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope, ki so nastale po padcu komunističnih sistemov, kot pa v starih evropskih demokracijah. V primerjavi srednje in vzhodnoevropskih držav z ostalimi evropskimi državami z daljšo demokratično tradicijo je razmerje glede zagocavljanja ustavnega varstva manjšin kar 4:1 v korist "novih demokracij" vzhodne in srednje Evrope. S tem sicer ni še nič povedanega o kvaliteti zaščite manjšin v omenjenih državah. Dejansko je razvidno le, da je med državami članicami Sveta Evrope, ki v ustavah zagotavljajo manjšinam določene (posebne) pravice, največ vzhodno in srednjeevropskih držav. Seveda pa je logično, da je ne glede na kvaliteto ustavnih določb o posebnih pravicah manjšin v vzhodno in srednjeevropskih državah ca (ustavna) zaščica boljša kot v ostalih evropskih državah, kjer je sploh ni. Z državami, ki nimajo ustavno urejene zaščite narodnih ali etničnih manjšin, se v nadaljevanju naloge ne bom več podrobneje ukvarjala. Naj opozorim le na to, da tudi v večini teh drŽav obstajajo manjšine in da se njihov položaj od države do države, pa tudi znotraj posameznih držav, precej razlikuje. Tako na primer Francija ne priznava niti njihovega obscoja, medtem ko jim je v Nemčiji zagoco-vljena zaščica z deželnimi ustavami in z različnimi bilateralnimi in mulcilateralni-mi pogodbami9. Specifična je situacija v Švici, Belgiji ter Bosni in Hercegovini, kjer vprašanje sobivanja različnih narodnih in jezikovnih skupnosti urejajo z različnimi oblikami federalizma10. V cem primeru ne govorimo o klasični manjšinski zaščiti. V Španiji pa imajo regije, v kacerih so zgodovinske narodnosti skozi stoletja pod unitarno Španijo ohranile svoje posebnosti, priznan status avtonomnih skupnosti (Comunidades Autónomas) (Poggeschi, 1999: 314). POSAMEZNA PODROČJA MANJŠINSKE ZAŠČITE V USTAVAH DRŽAV ČLANIC SVETA EVROPE Kot sem že zapisala, je držav, ki zagotavljajo ustavno zaščito manjšin, v okviru Sveta Evrope triindvajset11, se pa te države med seboj glede na ustavno urejenost -k -k -k 9 Več o tem glej v: Bešter, Romanu (1999) "Zaščita manjšin v Zvezni republiki Nemčiji", Razprave in gradivo, št. 35, str. 221-232. 10 Več o švicarskem in belgijskem primeru glej v: "Minoriiies and Autonomy in Western l-"urope". A Minority Rights Group Report, 91/6. H Vključno s štirimi državami (Azerbajdžanom, Bolgarijo, Gruzijo in Moldovo), ki ne zagotavljajo posebnih Rozprave jn grodivo. Ljubljana. 2002, Šl. 40 47 položaja in pravic narodnih ali etničnih manjšin zelo razlikujejo. V nadaljevanju bom skušala ugotoviti, v čem se ustavna zaščita manjšin v teh državah razlikuje oziroma kje lahko opazimo podobnosti. Najprej bom definirala področja, za katera menim, da so za pripadnike manjšin še posebej pomembna in na katerih bi, po mojem mnenju, morale biti manjšinam zagotovljene posebne pravice. Nato bom s pomočjo tabele prikazala, ali posamezne države na teh področjih zagotavljajo narodnim oziroma etničnim manjšinam posebno ustavno zaščito ali ne. Manjšinsko zaščito v ustavah držav članic Sveta Evrope bom analizirala na petih področjih, na katerih najpogosteje zasledimo posebne manjšinske pravice (v mednarodnih dokumentih, ustavah, zakonih...)12: izobraževanje: pravica do učenja maternega jezika, do izobraževanja v mater-nem jeziku, pravica do državnega financiranja takšnega izobraževanja...; jezik: pravica do nemotene uporabe maternega jezika v zasebnem in javnem življenju, v stiku z oblastmi (če je le možno), pred sodišči, pravica do medijev v njihovem jeziku...; religija: pravica do izražanja lastnih verskih prepričanj in verovanj, pravica do opravljanja verskih obredov v skladu s svojimi prepričanji, pravica do ustanavljanja lastnih verskih ustanov itd.; kultura: pravica do uživanja, izražanja in razvijanja lastne kulture, pravica do lastnih kulturnih društev, pevskih zborov, gledališč, muzejev, medijev ipd,; politična participacija: pravica do sodelovanja pri odločanju o vseh stvareh, ki zadevajo manjšine, zagotovljeno predstavništvo v lokalnih, regionalnih in državnih organih odločanja. Zaenkrat bom vključila v analizo vse države članice Sveta Evrope, v katerih obstaja ustavna zaščita manjšin, ne glede na to, ali ustave vsebujejo le splošne določbe o pravicah manjšin oziroma njihovih pripadnikov ali pa ustave te pravice podrobneje opredeljujejo. Podrobnejša analiza ustavno zagotovljenih manjšinskih pravic bo sledila v nadaljevanju. Poglejmo, katere države na omenjenih področjih (izobraževanje, jezik, religija, kultura, in politična participacija) zagotavljajo manjšinam oziroma njihovim pripadnikom posebne ustavne pravice. Podatki so predstavljeni v tabeli 2, kjer znak "+" pomeni, da država z ustavo zagotavlja manjšinam posebne pravice na izbranem področju, znak pomeni, da na tem področju država manjšinam ne zagotavlja nobenih posebnih ustavnih pravic, znak "o" pa pomeni, da država na * * pravic manjšinam, temveč zagotavljajo vsem državljanom pravico do ohranjanja njihove etnične, kulturne, verske ali jezikovne identitete. 12 Glej npr: 1'emč. 1974; 37: Pallev, 1978; Žagar in Novak. 1999: 192 - 194, 203; Komac, 1999 37 ■ 65. .48 Romano Bešler: Primerjovg ustavne zaščite manjšin v državah članic::[t Sve'a Evrope izbranem področju ne zagotavlja posebnih ustavnih pravic manjšinam ali njihovim pripadnikom, pač pa vsem ljudem ali državljanom zagotavlja določene pravice, ki se navezujejo na posebno (etnično, jezikovno, kulturno ali versko) identiteto posameznika. Poleg podatkov o zagotavljanju manjšinskih pravic na posameznih področjih, ki sem jih zgoraj opredelila, bodo v tabeli prikazani še podatki o tem, ali ustava izrecno omenja manjšine, ki živijo na ozemlju države in ki jim drŽava zagotavlja posebno zaščito, ter o tem, ali je v ustavi zapisana enakost vseh ljudi pred zakonom oziroma prepoved kakršnekoli diskriminacije, ki bi kogarkoli (tudi - ali pa predvsem - pripadnike manjšin) postavila v neenakovreden položaj z drugimi državljani. Tabela 2: Ustavne določbe, pomembne za položoj monjšin, v posameznih dižavah članicah Svela Evrope Država Ustavne določbe o zaščiti manjšin Prepoved diskriminacije; enakost pred zakonom Izrecna omemba manjšin Posehne manjšinske pravice 1 J K K PP Hrvaška + + + + - + + Makedonija + + + + + + + Romunija - + + + + + + Češka - + + - + + + Madžarska + + + + + Slovaška - + + - + + + Slovenija + + - + + Albanija + + + + - + Poljska + - + + - + Avstrija + + + + - + Finska + + + - + - ■r Litva - + + - + - + Ukrajina - - + + + + Estonija - + + - - + Armenija - - + + - + Bolgarija - o - o - + Gruzija - - o - o + Latvija - - + - + - +■ Norveška .i. - + - + - Moldova o - - - + Rusija - + - - + Azerbajdžan - o - - + Švedska - + - + Legenda: I - izobraževanje J ■ jezik K • kultura PP • politična parlicipacija R • religijo Priprave in gradivo. Ljubljana, 2002, št. 4Q 49 Iz tabele 2 je razvidno, da samo tri države (HrvaŠka, Makedonija in Romunija) v ustavnih dokumentih zagotavljajo manjšinam posebne pravice na vseh področjih, se pravi na področju izobraževanja, jezika, religije, kulture in politične participacije. Sledi jim 6 držav, ki manjšinam zagotavljajo posebne pravice na štirih področjih: Češka, Madžarska, Slovaška, Slovenija, AJbanija in Poljska. Pri prvih štirih ne najdemo posebnih manjšinskih pravic na področju religije, pri zadnjih dveh pa na področju politične participacije (čeprav moram omeniti, da Poljska pripadnikom manjšin vseeno zagotavlja določeno stopnjo sodelovanja pri odločanju, vendar le v zadevah, ki so povezane z njihovo kulturno identiteto). Avstrija, Finska, Litva in Ukrajina v svojih ustavah predvidevajo poseben položaj manjšin na treh analiziranih področjih. Avstrija na področju izobraževanja, jezika in religije, Finska in Litva na področju izobraževanja, jezika in kulture, Ukrajina pa na področju jezika, religije in kulture. Sledi šest držav, ki položaj manjšin urejajo na dveh področjih - to so: Estonija Armenija, Bolgarija, Gruzija, Latvija in Norveška. Estonija na področju izobraževanja in jezika, Armenija, Bolgarija, Gruzija, Latvija in Norveška pa na področju jezika in kulture. Pri tem bi bilo treba pri Bolgariji in Gruziji dodati opombo, kajti bolgarska in gruzijska ustava ne govorita izrecno o pravicah manjšin, pač pa so te pravice zagotovljene vsem bolgarskim oziroma gruzijskim državljanom. Moldova, Rusija, Azerbajdžan in Švedska pa manjšinam poseben položaj oz. zaščito namenjajo le na enem področju in sicer Moldova, Rusija in Azerbajdžan na področju jezika, Švedska pa na področju kulture. Pri tem je potrebno tudi pri Azerbajdžanu in Moldovi spet opozoriti na to, da ustavi ne govorita izrecno o pravicah manjšin, pač pa so te pravice zagotovljene vsem ljudem (v Azerbajdžanu) oziroma državljanom (v Moldovi). Vse omenjene države, z izjemo Norveške, pa v ustavah zagotavljajo tudi enakost vseh ljudi pred zakonom oziroma prepovedujejo diskriminacijo na verski, rasni, etnični ali jezikovni osnovi. Italije nisem vključila v tabelo zato: ker v njeni ustavi niso omenjene posebne pravice manjšin, pač pa ustava govori le o tem, da so jezikovne manjšine v ItaLiji zaščitene s posebnimi predpisi. Seveda glede na rezultate v tabeli 2 še ne moremo trditi, da imajo države, ki zagotavljajo manjšinam posebno zaščito na največ področjih, dejansko najbolje urejeno ustavno varstvo manjšin. Podatki v tabeli namreč ničesar ne povedo o tem, kako obširno in temeljito je urejena zaščita manjšin na posameznem področju. Vzemimo za primer področje jezika. Lahko ima neka država v ustavi zapisano le to, da imajo manjšine ali pripadniki manjšin pravico, cla ohranjajo svoj jezik. S tem bi si že pridobila "+" v naši tabeli. Prav tako pa "+" predstavlja tudi državo, ki v ustavi izrecno zagotavlja, da manjšine oziroma njihovi pripadniki lahko uporabljajo svoj jezik v zasebnem in javnem življenju, da imajo pravico do učenja maternega jezika in do izobraževanja v njeni, pravico do uporabe mate-mega jezika v stikih z lokalnimi oblastmi, pred sodišči ali celo, da je manjšinski 50 Romono Bešter: Primerjavo uslovne zoščile monjšin v državah članicah Svelo Evrope 5 4 Število področij manjšinske zaščite 3 2 1 -Hrvaška - ¿Makedonija - Romunija - AJbanija - Češka - Madžarska - Poljska - Slovaška - Slovenija - Avstrija - Finska - Litva - Ukrajina - Estonija - Armenija - Bolgarija' - Gruzija - Latvija - Norveška - Azerbajdžan' - Moldova - Rusija - Švedska jezik uradni jezik. Vidimo torej, da je potrebno iucli znotraj posameznih področjih zaščito podrobneje opredeliti, da bomo lahko odkrili dejanske razlike, ki obstajajo med državami. Ker bi bila ena sama tabela v tem primeru prevelika, bom oblikovala pet tabel - za vsako področje zaščite posebej. V tabelah bom uporabila dva različna znaka: "+" in "o". Znak bo pomenil, da ustava ureja določeno področje zaščite, znak "o" pa bo pomenil, da ustava določeno pravico zagotavlja na splošno vsem ljudem, ne pa posebej pripadnikom manjšin. Če ustava zagotavlja določeno pravico vsem ljudem, poleg tega pa jo še posebej izpostavi kot pravico manjšin, bosta v tabeli uporabljena oba znaka,"+" in "o" (+/o). Če pa ustava določenega področja manjšinske zaščite ne pokriva, bom v tabeli pustila prazen prostor. Poleg vsakega plusa ("+") ali krogca ("o") bodo v tabeli označeni tudi Členi ustave, na podlagi katerih sem državi pri določenih kategorijah pripisala "+" oziroma "o". Pri tem je treba opozoriti še na to, da bo analiza temeljila le na konkretnih jezikovnih formulacijah posameznih manjšinskih pravic, ki jih zasledimo v ustavah. Zavedati pa se moramo, da so lahko v postopku ustavno sodne revizije (npr. v sodbah in odločitvah ustavnih oziroma vrhovnih sodišč s tovrstno pristojnostjo) posameznim jezikovnim formulacijam pripisane različne vsebine. Na primer iz ustavne določbe, ki manjšinam zagotavlja pravico do izobraževanja v maternem jeziku, lahko ustavno sodišče neke države izvede tudi dolžnost države, da finančno podpre in omogoči izvajanje te pravice. jfozprave in gradivo, Ljubljano, 2002. šl. 40 MANJŠINSKE PRAVICE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA Na področju izobraževanja lahko prihaja do napetih nasprotij med večinskim in manjšinskim prebivalstvom v državi. Claire Palley v svoji študiji o ustavnem pravu in manjšinah izpostavlja monopol državnega izobraževanja kot eno od t.i. dominacijskih tehnik, obstoj državno financiranih "prostovoljnih" šol (voluntary schools) pa kot tehniko, ki spodbuja pluralizem (Palley, 1978: 11). Tudi mi si bomo ogledali, če so v ustavah držav članic Sveta Evrope manjšinam zagotovljene pravice do ustanavljanja in državnega financiranja manjšinskih izobraževalnih institucij. Poleg tega pa si bomo ogledali še, ali je manjšinam zagotovljena pravica do učenja njihovega maternega jezika in/ali pravica do izobraževanja v maternem jeziku. 52 Romono Bešter: Primerjavo ustavne zaščite manjšin v državah članicah Svela Evrope Tabela 3: Manjšinske pravice na področju izobraževanja IZOBRAŽEVANJE DRŽAVA Pravica do učenja mater nega jezika Pravica do izobraževanja v maternem jeziku Pravica do ustanavljanja lastnih izobraževalnih institucij Država spodbuja in finančno podpira delovanje manjšinskih izobraževalnih institucij in/ali izobraževanje pripadnikov manjšin v njihovem maternem jeziku Albanija + 20/2 + 20/2 Armenija Avstrija + 7/2 ADP 67 S ? 68 S Azerbajdžan o 67 S Bolgarija Češka + 45 Eston i ¡a 37/4 Finska Gruzija Hrvaška + 14 UZ + 17 UZ + 16 UZ Latvija Litva ? 45 Madžarska + 68/2 Makedonija + 48/4 Moldova o 35/2 Norveška Poljska + 35/2 Romunija k 32/3 32/2 Rusija Slovaška + 34/2a + 34/1 Slovenija 64 + 64 Švedska Ukrajina ADP - Avstrijska državna pogodba UZ - Ustavni zakon o človekovih pravicah in svoboščinah in o pravicah etničnih in nacionalnih skupnosti ali manjšin v Republiki Hrvaški 11PS ■ Listina o temeljnih pravicah in svoboščinah S - Senžermensko pogodba Tabela 3 predstavlja urejenost manjšinske zaščite na področju izobraževanja. Področje izobraževanja se delno prekriva s področjem jezika, saj je prav jezik bistvena komponenta tudi na področju izobraževanja. V tabeli 3 lahko vidimo, da pravico do izobraŽevanja v maternem jeziku manjšinam zagotavlja 10 od 22 ustav. Rgzprcve in gradivo ljubijana. 2002, šl. 40 53 To so ustave naslednjih držav: Albanije (20. člen), Avstrije (67. in 68. člen senžermenske pogodbe in 7. člen avstrijske državne pogodbe13), Češke (Listina temeljnih pravic in svoboščin14, Člen 25/2a), Estonije (člen 37/4), Hrvaške (14. člen ustavnega zakona) Madžarske (člen 6H/2), Makedonije (člen 48/4), Romunije (Člen 32/3), Slovaške (34. člen) in Slovenije (člen 64/1). Azerbajdžanska ustava zagotavlja pravico do izobraževanja v maternem (native) jeziku na splošno vsem ljudem in ne izrecno pripadnikom manjšin (45. člen). Moldovska ustava pa vsebuje določbo, po kateri mora država z zakoni zagotoviti pravico vsakega človeka, da sam izbere jezik, v katerem se želi izobraževati (člen 35/2). Pri tem se postavlja vprašanje, na kakšen način namerava država zagotoviti izvajanje te pravice v praksi, kar pa v ustavi ni pojasnjeno. Iz pravice do izobraževanja v maternem jeziku implicitno izhaja tudi pravica do učenja maternega jezika, čeprav jo izrecno omenjata samo Albanija (člen 20/2) in Romunija (člen 32/3). Avstrija (67. člen senžermenske pogodbe), Hrvaška (17. člen ustavnega zakona), Poljska (člen 35/2) in Slovaška (člen 34/1) manjšinam zagotavljajo pravico do ustanavljanja lastnih izobraževalnih institucij. Litva pa etničnim skupnostim zagotavlja neodvisno upravljanje zadev, ki se tičejo njihovega izobraževanja (45. člen). HrvaŠka in Slovenija zagotavljata finančno podporo izobraževanju pripadnikov manjšin v njihovem maternem jeziku (64. člen slovenske ustave in 16. člen hrvaškega ustavnega zakona), ne zagotavljata pa financiranja privatnih manjšinskih izobraževalnih institucij. Avstrija pav mestih in okrožjih, kjer živi znatno število pripadnikov rasnih, verskih ali jezikovnih manjšin, tem manjšinam zagotavlja pravičen delež iz državnega ali občinskega proračuna za izobraževalne namene (člen 68/2 Senžermenske pogodbe). MANJŠINSKE PRAVICE NA PODROČJU JEZIKA Področje jezika je prav gotovo eno izmed najbolj občutljivih in pomembnih področij za pripadnike manjšin, saj je običajno ravno jezik tisti element, ki v največji meri ločuje pripadnike manjšin od večinskega prebivalstva. Pravice manjšin na jezikovnem področju variirajo od splošnih pravic do uporabe manjšinskega jezika v privatnem in javnem življenju do tega, da država manjšinskim jezikom priznava status uradnih jezikov (običajno le na določenem ozemlju države). Palleyeva poudarja, da je znanje uradnega jezika običajno pogoj za ekonomsko napredovanje in zato starši, ki pripadajo drugim jezikovnim skupinam, svoje * * -k 13 V nadaljevanju ADP. V nad;ilje vanju UPS. .54 Romano Bešler: Primerjovg ustavne zaščite manjšin v državah članic::[t Sve'a Evrope otroke pogosto raje pošiljajo v šole z uradnim jezikom. S tem pa v dolgoročnem smislu degradirajo pomen lastnega jezika. Politika enega uradnega jezika v državi predstavlja dominacijo večinske jezikovne skupnosti nad manjšinami. Specifikacije o uporabi izključno večinskega jezika znajo biti Še posebej sporne v naslednjih primerih: pri vodenju vladnih zadev, vključno s pisanjem uradnih sporočil in obvestil; v kontekstu zahtev, da morajo državni uradniki opraviti preizkus znanja jezika; kadar je pred sodišči dovoljena samo uporaba večinskega jezika in kadar je večinski jezik edini jezik, ki se ga sme uporabljati v izobraževanju. Ttidi na področju uporabe jezika na nacionalnem radiu in televiziji politika enega in edinega uradnega jezika predstavlja slabljenje manjšinske kulturne (jezikovne) dediščine. V simbolnem smislu pa je za manjšinske jezike (in njihove govorce) pomembna tudi njihova uporaba pri označevanju cestnih oziroma topografskih napisov in drugih javnih obvestil (Palley, 1978: 11). Poleg nekaterih posebnih manjšinskih pravic na področju jezika, ki jih omenja tudi Palleyeva (uradni status manjšinskih jezikov; pravica do uporabe manjšinskih jezikov v izobraževanju in pred sodišči) bom v svoji analizi upoštevala še nekaj bolj splošnih pravic, kot so pravica manjšin do ohranjanja in razvijanja njihove jezikovne identitete, pravica do uporabe njihovega jezika in pravica do razširjanja in sprejemanja informacij v njihovem jeziku. Poleg tega bom v analizo vključila še pravico manjšin do uporabe njihovega jezika v stikih z javnimi (državnimi, lokalnimi) organi in pravico manjšin do finančne podpore države pri uveljavljanju pravice do uporabe in učenja manjšinskih jezikov. V tabeli 4 so prikazani podatki o omenjenih manjšinskih pravicah na jezikovnem področju. Opazimo lahko, da med izbranimi državami ni nobene, ki manjšinam ne bi zagotavljala vsaj kakšne izmed jezikovnih pravic. Večina držav manjšinam ali njihovim pripadnikom zagotavlja neko splošno pravico do uporabe, ohranjanja in razvijanja njihovega jezika oziroma njihove jezikovne identitete. Pravica do uporabe lastnega jezika je v petih državah zagotovljena kot pravica vseh ljudi (ali državljanov) in ne izrecno kot pravica manjšin oziroma njihovih pripadnikov. Te države so: AzerbajdŽan (45- člen), Bolgarija (člen 36/2), Gruzija (Člen 38/1), Rusija (26. člen) in Slovenija (62. Člen). Tabela 4: Manjšinske pravice na področju ¡eziko JEZIK Pravica do Pravica do Pravica do Pravica do Pruvica Jo Prav i< ,i M:mjiiri skl Država spodbuja ohranjanja in uporabe izobraževanja razsipanja in upo: ibe uporabe jez k; i: je(nj) (in finančno država razvijanja lastnega jezika oz. lastne lastnega jezika (splošno) v malernem jeziku sprejemanja informacij v malernem lasi nega jezika pred sodišči oz. lasi nega jezika v stikih z uradni jezik(i) vsaj na doli ičenem podpira) uporabo in/ali učenje jezikovne idenTire-ie jeziku pravica do ■■ ■.. lic:-: javnimi delu državnega ozemlja manjšinskih jezikov Albanija * 21i/Z + 2 v.-2 a 31 c Armenia M Avstrija i- 7/2 AD:: n ini/4 7/3 ADP -s 6-H/2 Azerbajdžan o 45 o "15 c 127 Bolgarija o 36 Češka > 2 5/2 a LTPS ■ 2V1 LTPS n y?/'i [.TPS + 25/ih LTTS Estonija + 37/4 , - 51/Z Finska * 17/3 o 17 + 17 .1 + 17 Gruzij.-. o 48/1 th RS ■* H Hrvaška + 15/2,7 UZ + 1-1 UZ + 12; 7, UZ + 16 UZ I.atviit + 1M Licvsi + 57 o 117/3 Madf .irska + 6y/2 + 68/2 Makedonija + 4ii + 48/4 ■+ "7 Moldova 0 10/2 o 35/2 .1 118 NorveSka + UOa Poljsk:. + 3 es/3 o 2(3 Slovaška - 3-t. J a + 34, J. 34/2 h Sloveniji! o 62 o4 . > (>> 11 + (vi Švedska Ukrajina + n ADP - Avsl' -. zastopstvo v predstavniških organih lokalne samouprave Pravica do ustanavljanja lastnih samoupravnih teles ali skupnosti Ustanovitev posebnih organov, preko katerih lahko manjšine sodelujejo pri političnem odločanju Predstavnikom manjšin ¡e zagotovljen sedež (ali več sedežev) v predstavniškem domu + 20/2 Albanija Armenija Avstrija Azerbajdžnn Bolgarija + 25 LTPS Češka + 25/cl.TPS Estonija Finska Gruzija + 4 UZ Hrvaška + 19 UZ + JL8 UZ Latvija -15 Litva Madžarska + 68/2 + 68/4 (zagotovljeno 7. zakoni) 68/3 + 48/3 Makedonija + 78 Moldov.i Norveška Poljska + (sarno glede kult. identitete) 35/2 Romunija + 59/2 Rusija + 34/1 Slovaška + 34/2c + 64 Slovenija + 64 + 64 + 64, 80 Švedska Ukrajina UZ ■ Ustavni zakon o človekovih pravicah in svoboščinah in o pravicah etničnih in nacionalnih skupnosti ali manjšin v Republiki Hrvoški UPS - Listina o temeljnih pravicah in svoboščinah Pravico do združevanja in/ali ustanavljanja lastnih organizacij ali združenj za zaščito njihovih interesov oziroma njihove identitete manjšinam zagotavlja 7 držav: Albanija (člen 20/2), Češka (LTPS, člen 25/1), Hrvaška (Ustavni zakon, 4. člen), Litva (45- člen), Makedonija (Člen 48/3), Slovaška (člen 34/1) in Slovenija (64. člen). Ustava Litve pri tem ne govori izrecno o pravici manjšin, da ustanavljajo lastne organizacije ali združenja za zaščito njihovih interesov in identitete, pač pa govori o pravici etničnih skupnosti, da neodvisno upravljajo zadeve, ki se tičejo njihove etnične kulture, izobraževanja, organizacij, dobrodelnih ustanov in medsebojne pomoči (45. člen). Češka (člen 25/2c), Poljska (člen 35/2) in Slovaška (člen 34/2c) zagotavljajo manjšinam pravico do sodelovanja pri urejanju zadev, ki Razprave in grodivo. Ljubljano. 2002, št. 40_63_ se tičejo narodnih/etničnih manjšin, vendar v ustavi ni podrobneje pojasnjeno, na kakšen način naj bi to sodelovanje potekalo. Takšna formulacija manjšinam ne zagotavlja stalnega sodelovanja v celotnem spektru političnega odločanja v državi, pač pa jim zagotavlja bolj omejeno, cid hoc sodelovanje (Žagar in Novak, 1999: 203). Madžarska se v ustavi obvezuje, da bo zagotovila kolektivno sodelovanje manjšin v javnih zadevah (člen 68/2). Predstavništvo manjšin v predstavniškem domu naj bi bilo na Madžarskem zagotovljeno z zakoni (člen 68/3), sama ustava pa manjšinam zagotavlja tudi pravico do ustanavljanja lastnih samoupravnih teles, tako na lokalni kot na državni ravni (člen 68/4). Zastopstvo narodnih manjšin v predstavniških organih lokalne samouprave je z ustavo zagotovljeno na Hrvaškem (19- člen Ustavnega zakona) in v Sloveniji (člen 64/3). Prav tako je v teh dveh državah zagotovljeno predstavništvo manjšin v državnem predstavniškem telesu (člen 64/3 slovenske ustave; 18. člen hrvaškega ustavnega zakona). Predstavnikom manjšin je z ustavo zagotovljen sedež v predstavniškem clomu tudi v Romuniji (člen 59/2). Slovenija zagotavlja madžarski in italijanski manjšini tudi pravico do ustanavljanja lastnih samoupravnih skupnosti (64. člen). V Makedoniji pa je z ustavo predvidena ustanovitev in delovanje posebnega Sveta za medetnične odnose, katerega člani so predstavniki manjšin., njegov predsednik pa je predsednik skupščine. Svet razpravlja o zadevah, ki se tičejo med-etničnih odnosov v republiki, in daje ocene ter predloge za njihovo urejanje in reševanje. Skupščina je dolžna te predloge preučiti in jih upoštevati15 (78. člen). Iz tabele 7 je razvidno, da samo tri oziroma Štiri ustave (hrvaška, romunska in slovenska; madžarska to prepušča zakonom) manjšinam zagotavljajo sedeže v predstavniškem domu. Sicer imajo manjšine v vseh državah, razen v Bolgariji16, možnost, da ustanavljajo lastne politične stranke in da njihovi predstavniki pridejo v predstavniški dom po običajni poti preko volitev, vendar je takšna možnost večkrat bolj teoretična kot dejanska, saj zaradi majhnega deleža manjšinskih skupnosti in relativno majhnega odstotka glasov, ki ga takšne stranke dobijo na volitvah, manjšinske politične stranke zelo težko dosežejo volilni prag. Pa rudi če jim uspe priti v parlament, je njihov glas komajda slišen in brez dodatnih varovalk (kot npr. pravica do veta na zakone, ki se tičejo manjšinskih zadev) pravzaprav nima prave teže. To seveda velja tudi v državah, kjer je predstavništvo manjšin v parlamentu vnaprej zagotovljeno, saj gre običajno le za nekaj sedežev (odvisno od števila manjšin v državi). Pravico manjšinskega veta, ki pripadnikom manjšin zagotavlja pravico do veta na zakone, predpise in druge splošne akte, ki zadevajo zgolj položaj in pravice manjšin, zagotavlja le slovenska ustava (64. člen), ■k -k -k 15 V zvezi s Svetom za medetnične odnose se pojavljajo krinke, da le-1 a nima moči vplivanja na oblikovanje vladnih poli lik in da albanska manjšina v njem nima zadostnega predstavništva (Daftary, 2000: 8). )6 V Bolgariji so politične stranke, osnovane na etnični, r;isni ali verski osnovi, z ustavo prepovedane (člen 11//.) 64_ Romona Bešler: Primerjavo ustavne zaščite rnnnjšin v držovoh člonicoh Sveta Evrope madžarska ustava pa za sprejetje zakona o pravicah narodnih manjšin postavlja zahtevo po dvotretjinski večini glasov prisotnih članov parlamenta17 (68. člen). ZAKLJUČEK Kaj lahko zaključimo iz ugotovitev, do katerih smo prišli z analizo ustav držav članic Sveta Evrope? Na splošno bi lahko rekli, da je ustavna zaščita manjšin dobro ali solidno urejena le v manjšem delu proučevanih držav. Skorajda polovica ustav, kot smo videli, manjšinam in njihovim pripadnikom ne zagotavlja nobenih posebnih pravic. Pa tudi v ostalih ustavah pogosto najdemo zgolj splošne določbe, ki zagotavljajo manjšinam pravico do ohranjanja njihove identitete (narodne/etnične, jezikovne, kulturne, verske). Najmanj pa je takšnih ustav, ki bi podrobno urejale pravice manjšin in ki bi od drŽave zahtevale aktivno vlogo pri njihovem zagotavljanju oziroma pri zagotavljanju možnosti za njihovo uresničevanje. Težko bi rekli, katera država manjšinam z ustavo zagotavlja najboljšo zaščito. Vsekakor bi v skupino najboljših sodile Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Madžarska in Romunija. Vse omenjene države manjšinam na svojem ozemlju zagotavljajo pravico do ohranjanja njihove kulture, pravico do uporabe in učenja njihovega maternega jezika oziroma izobraževanja v tem jeziku. Hrvaška, Makedonija in Slovenija z ustavo priznavajo manjšinskim jezikom status uradnih jezikov na določenem delu državnega ozemlja. Hrvaška, Slovenija, Madžarska in Romunija v svojih ustavah zagotavljajo manjšinam tudi predstavništvo v parlamentu, makedonska ustava pa predvideva ustanovitev in delovanje posebnega Sveta za medetnične odnose, ki razpravlja o zadevah, ki se tičejo medetničnih odnosov v republiki, in daje ocene ter predloge za njihovo urejanje in reševanje. Makedonska skupščina je dolžna te predloge preučiti in jih upoštevati. Samo v Sloveniji pa imajo manjšine z ustavo zagotovljeno pravico do veta na zakone, povezane izključno s položajem in pravica ni i manjšin. Zastopstvo manjšin v predstavniških organih lokalne samouprave je z ustavo zagotovljeno na Hrvaškem in v Sloveniji, v ostalih državah pa ne. Prav tako je izmed teh petih držav samo na Hrvaškem in v Sloveniji manjšinam z ustavo zagotovljena pravica do stikov z narodi v njihovih matičnih državah ter svobodno organiziranje dejavnosti na področju informiranja in založništva (v njihovem jeziku). Samo na Madžarskem in v Sloveniji pa imajo manjšine z ustavo zagotovljeno pravico, da ustanovijo lastna samoupravna lokalna telesa oziroma skupnosti. Gmotno podporo uveljavlja- ■k k -k 17 Za sprejem vseli ostalih zakonov se zahteva navadna večina glasov prisotnih članov parlamenta (24. člen). Rozprove in gradivo, Ljubljana. 2002, šl 40 65 nju (vsaj riekarerih) manjšinskih pravic pa v svoji ustavi izmed omenjenih petih držav zagotavljata le Slovenija in Hrvaška. Slovenija je edina, ki z ustavo zagotavlja posebne pravice narodnih skupnosti ne glede na število pripadnikov teh skupnosti. Samo Romunija pa pripadnikom manjšin z ustavo izrecno zagotavlja pomoč prevajalca v postopkih pred sodiščem. Pri romunski ustavi pa moramo omeniti posebnost. Ustava namreč vsebuje določbo, ki pravi, da morajo biti ukrepi, ki jih sprejme romunska država za ohra-nicev, razvoj in izražanje identitete oseb, ki pripadajo narodnim manjšinam, v skladu z načeli enakosti in nediskriminacije v odnosu do drugih romunskih državljanov (6. člen). Romunska ustava s takšno določbo bistveno omejuje učinkovito zaščito narodnih manjšin, saj se posebni ukrepi, ki zagotavljajo manjšinam možnost ohranjanja in razvijanja njihove identitete, pogosto lahko interpretirajo kot diskriminatorni do večinskega naroda. Manjšinske pravice so po svoji naravi posebne pravice, ki so zagotovljene manjšinam oziroma njihovim pripadnikom, ne pa vsem državljanom (npr. dvojna volilna pravica v Sloveniji). Vendar pri tem običajno govorimo o t.i. "pozitivni diskriminaciji". Pozitivna diskriminacija ni "neupravičena, temveč nujno potrebna, če kot merilo primerjave vzamemo de facto enakost skupin in če upoštevamo dejstvo, da so manjšine prav zaradi formalno enake obravnave izpostavljene dejanski neenakosti" (Polzer, 2000: 231). Šele posebne pravice omogočajo pripadnikom manjšin dejansko enakopravnost z ostalim (večinskim) prebivalstvom. V drugo skupino po obsegu in podrobnosti ustavne ureditve in opredelitve manjšinskih pravic sodijo Češka, Slovaška, Poljska in Avstrija. Ustave teh drŽav manjšinam ne zagotavljajo predstavništva niti v parlamentu niti v organih lokalne samouprave. Zagotavljajo pa (z izjemo avstrijske ustave) pripadnikom manjšin pravico do sodelovanja pri urejanju tistih zadev, ki se tičejo manjšin oziroma so povezane z njihovo kulturno identiteto. V vseh drŽavah imajo manjšine pravico do izobraŽevanja v maternem jeziku. Izmed omenjenih držav edino Avstrija zagotavlja manjšinskim jezikom (slovenskemu in hrvaškemu) status uradnih jezikov na tistem delu državnega ozemlja, kjer živijo pripadniki slovenske ali hrvaške manjšine. Na Češkem in Slovaškem pa imajo manjšine pravico do uporabe lastnega jezika v stikih z oblastmi ("official contact"). Poljska in Slovaška zagotavljata manjšinam pravico do ustanavljanja lastnih izobraževalnih institucij. Avstrija pa edina izmed teh držav zagotavlja pripadnikom manjšin (kjer so le-ti prisotni v zadostnem številu), določen delež iz javnih sredstev, ki so namenjena v izobraževalne, verske in dobrodelne namene. V slovaški ustavi, podobno kot v romunski, najdemo določbo, ki pravi, da uveljavljanje pravic državljanov, ki pripadajo narodnim manjšinam ali etničnim skupinam, ne sme ogrožati suverenosti 66 Romona Bešier Primerjava ustavne zaščite manjšin v cfržovaK članicah Sveta Evrope in teritorialne integritete slovaške republike niti ne srne biti diskriminatorno do ostalih prebivalcev države (čl. 34/3). V tretjo skupino sodijo Albanija, Estonija, Finska in Litva. Te države prav tako z ustavo zagotavljajo manjšinam pravico do ohranjanja njihove jezikovne in kulturne identitete, razen Finske pa vse ustave izrecno omenjajo tudi etnično identiteto. Nobena od teh držav manjšinam ne zagotavlja predstavništva v parlamentu niti sodelovanja pri urejanju zadev, ki tičejo njihovega položaja in pravic. Vendar pa Estonija in Finska zagotavljata manjšinam na njunem ozemlju kulturno (na Finskem tudi jezikovno) avtonomijo, ki je podrobneje opredeljena z zakoni. Litva manjšinam zagotavlja neodvisno upravljanje zadev, ki so povezane z njihovo kulturo, izobraževanjem, organizacijami, dobrodelnimi ustanovami in medsebojno pomočjo, vendar te pravice v ustavi podrobneje ne opredeli. Armenija, Larvija, Norveška, Rusija, Švedska in Ukrajina v ustavi zagotavljajo posebno zaščito manjšin le s splošnimi določbami, ki manjšinam oziroma njihovim predstavnikom zagotavljajo pravico do ohranjanja njihove etnične, kulturne in jezikovne identitete, podrobneje pa te pravice ne opredeljujejo. Morda bi v to skupino lahko uvrstili tudi Italijo, ki v ustavi zagotavlja le to, da bo jezikovne manjšine ščitila s posebnimi predpisi. V zadnjo skupino bi lahko uvrstili države, ki v ustavah ne zagotavljajo posebnih pravic narodnim ali etničnim manjšinam, zagotavljajo pa vsem ali pa samo državljanom pravico do izražanja in ohranjanja njihove posebne kulturne in jezikovne (ponekod pa tudi verske in etnične) identitete. V to skupino sodijo: Azerbajdžan, Bolgarija, Gruzija in Moldova. Analiza je pokazala, da je zaščita manjšin bolje (bolj podrobno) urejena v ustavah novih demokracij srednje in vzhodne Evrope kot pa v starih evropskih demokracijah. Kot smo videli, je vsaj minimalen obseg manjšinskih pravic v ustavah zagotovljen prav v vseh novih demokracijah, medtem ko se ocl starih demokracij v skupino držav z ustavno zaščito manjšin uvršča le pet držav -Avstrija, Finska, Norveška, Švedska in Italija. Podrobnejša analiza ustavnih določb pa je pokazala tudi, da se nobena izmed teh petih držav ne uvršča v skupino držav z najbolje urejenim ustavnim manjšinskim varstvom v Evropi. Iz tega lahko zaključimo, da je ustavna zaščita manjšin res bolje urejena v novih demokracijah srednje in vzhodne Evrope kot pa v ostalih evropskih državah. Morda bi na koncu še dodala, da je v večini držav podrobnejša opredelitev manjšinskih pravic prepuščena zakonom, kar je ponekod tudi izrecno zapisano v ustavi. Tako na primer v bolgarski ustavi piše, da ima vsakdo pravico razvijati svojo kulturo v skladu s svojo etnično samoidentifikacijo in da je ta pravica priz- Rozprove in grodivo, ljubljono. 2002. Šl. 40 67 nana in zagotovljena z zakonom (člen 54/1). Hrvaška ustava prepušča zakonom natančno opredelitev pogojev, pod katerimi se v posameznih lokalnih enotah poleg hrvaškega jezika in latinice dovoljuje tudi uradna uporaba drugih jezikov ali pisav (člen 12/2). Podobno določbo najdemo tudi v makedonski ustavi (7. člen). 19. člen hrvaškega ustavnega zakona o človekovih pravicah in svoboščinah in o pravicah etničnih in nacionalnih skupnosti ali manjšin zagotavlja manjšinam pravico do zastopanosti v telesih lokalne samouprave, pri tem pa dodaja, da se ta pravica zagotavlja z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, in s statutom enote lokalne samouprave. Tudi v 25- Členu češke Listine o temeljnih pravicah in svoboščinah in v 34. členu ustave Republike Poljske je predvideno, da bodo pravice državljanov, ki pripadajo narodnim ali etničnim manjšinam, podrobneje opredeljene v zakonih. V Estonski ustavi je zapisano, da se pravica etničnih manjšin, da ustanavljajo samoupravne institucije ("institutions of self-government"), izvaja v skladu s pogoji in postopki, določenimi v Zakonu o kulturni avtonomiji za etnične manjšine (50. člen). Finska ustava v 17. členu govori o pravici Samov do uporabe njihovega jezika v stiku z oblastmi, natančneje pa naj bi to pravico določal zakon. Zakon naj bi, v skladu s 121. členom finske ustave, zagotavljal tudi pravico Samov do jezikovne in kulturne samouprave. Italijanska ustava v 6. členu določa, da so jezikovne manjšine zaščitene s posebnimi predpisi. Na Madžarskem, kot je bilo že omenjeno, ustava določa, da zagotovitev predstavništva narodnih in etničnih manjšin ureja zakon (68. člen). Romunska ustava zagotavlja pripadnikom narodnih manjšin pravico do izobraževanja v njihovem jeziku, izvajanje te pravice pa ureja zakon (32. člen). V Sloveniji ustava prepušča zakonom podrobnejšo opredelitev pravice vseh oseb do uporabe lastnega jezika in pisave v stiku z državnimi organi in drugimi organi, ki imajo uradne funkcije (62. člen). Zakon, v skladu s slovensko ustavo, določa tudi geografska območja, na katerih je obvezno dvojezično oziroma manjšinsko šolstvo (64, člen), prav tako pa naj bi poseben zakon uredil tudi položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji (65. člen). Ukrajinska ustava pa v 92. členu med zadevami, ki jih urejajo zakoni, omenja tudi pravice domorodnih ljudstev in narodnih manjšin. Manjšinska zaščita v državah članicah Sveta Evrope je torej na ustavni ravni od države do države zelo različna. Pri tem je potrebno omeniti, da v državah obstajajo tudi zelo različne situacije glede etnične sestave prebivalstva in glede obstoja klasičnih narodnih ali etničnih manjšin. V nekaterih državah obstajajo različne etnične ali narodne skupnosti, ki se ne razlikujejo bistveno po številu svojih pripadnikov (npr. Švica). V nekaterih državah manjšinske skupnosti praktično ne obstajajo (npr. Malta). V različnih državah obstajajo manjšine z zelo različnim številom članov, z različnimi željami (interesi) in z različno stopnjo organiziranosti. Zaradi vsega tega tudi ne moremo pričakovati, da bi vse države urejale .68 Romano Bešler: Primerjovg ustavne zaščite manjšin v državah članic::[t Sve'a Evrope medetnične odnose znotraj svojih meja na enak način - niti na ustavnem niti na kateremkoli drugem nivoju. Zato naj zaključim analizo ustavnega varstva manjšin z mislijo prof. Claire PaLley, ki pravi: "Če naj bi pri urejanju problemov manjšin uporabili ustavna sredstva, potem nas bo upoštevanje specifičnosti vsakega posameznega problema privedlo do različnih pristopov reševanja" (Palley, 1982, 1978: 5). Rozorove in gradivo, [¡ublic:no, 2002. SI. 40 69 REFERENCE: Daftary, Farimah (2000) NGO Round table on "Inter-Ethnic Relations in the FYR of Macedonia": First Meeting. FJe.nsbu.rg, Germany, 10-13 December 2000. European Centre for Minority Issues. Jackson, Roben H. (1988) "Jurisprudence and multi-ethnic states." Razprave in gradivo, december 1988. št. 21. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. Komac, Miran (1999): Varstvo narodnih skupnosti u Republiki Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana. Palley, Claire (1982, 1978): Constitutional Law and Minorities. Report No. 36-Minority Rights Group, London. Petrič, Ernest (1977) Mednarodnopravno varstvo manjšin. Maribor: Založba Obzorja. Poggeschi, Giovanni (1999): "The linguistic struggle in the almost federal Spanish system". V: Žagar, Mitja, Boris Jesih, Romana Bešter (ur.): The constitutional and political regulation of ethnic relations and conflicts. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, str. 313 - 324. Polzer, Srienz Mirjam (2000): "Reprezentacija in participacija etničnih skupin v zakonodajnih organih". Razprave in gradivo, št. 36/37, str. 227 - 254. Žagar, Mitja, Aleš Novak (1999): "Constitutional and International Protection of National Minorities m Central and Eastern Europe". V: Žagar, Mitja, Boris Jesih, Romana Bešter (ur.): Th.e constitutional and political regulation of ethnic relations and conflicts. Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, str. 177-214. Ustave in drugi ustavni dokumenti: ■ Albanija (1998): http://www.urich.edu/~jpjones/confinder/AJbl998.htm ■ Andora (1993): http://www.andorra.ad/consell/constituk.htm ■ Armenija (1995): http://www.uni-wuerzburg.de/law/am00000_.html ■ Avstrija: - Zvezni ustavni zakon (1929): http://www.uni-wuerzburg.de/law/au00000_.html 70 Romana Bešler: Primerjava uslovne zaščite manjšin v držovah čionicoh Svela Evrope - Avstrijska državna pogodba (State treaty for the re-establishment of an independent and democratic Austria): http://www.austlii.edu.au/au/other/dfat/treaties/196l/l4.html - Temeljni zakon o splošnih pravicah državljanov (1867) (Basic Law on the General Rights of Nationals): http://www.uni-wuerzburg.de/law/au03000_.html - Senžermenska pogodba - III. del (l919)(Treaty of Saint-Germain - Part III): http://www.uni-wuerzburg.de/law/au05000_.html ■ Azerbajdžan (1995): http://www.president.az/azerbaijan/const.htm ■ Belgija (1970): http://www.uni-wuerzburg.de/iaw/be_indx.html ■ Bolgarija (1991): http://www.uni-wuerzburg.de/law/buOOOOO_.html ■ HrvaŠka (1990); http://www.uni-wuerzburg.de/law/hr00000_.html - Ustavni zakon o ljudskim pravima i slobodama i o pravima etničkih i nacionalnih zajednica ili manjina u Republici Hrvatskoj (pročiščeni tekst) (1992): http://www.nn.hr/cjelokupni_sad/92/0896_92.htm - Odluka o proglašenju ustavnog zakona o izmjenama i dopunama ustavnog zakona o ljudskim pravima i slobodama 1 o pravima etničkih i nacionalnih zajednica ili manjina u Republici Hrvatskoj (2000): http://www.nn.hr/clanci/sluzbeno/2000/ll 27.htm?godina=&mjesec^ ■ Ciper (I960): http://www.kypros.org/Constitution/EngIish/ ■ Češka (1992): http://www.uiii-wuerzburg.de/law/ez00000_.html - Listina o temeljnih pravicah in svoboščinah (Charter of Fundamental Rights and Freedoms) http://www.psp.cz/cgi-bin/eng/docs/laws/char-ter.html ■ Danska (1953): http://www.uni-wuer2burg.de/law/daOOOOO_.html ■ Estonija (1992): http://www.uni-wuerzburg.de/taw/en00000_.html ■ Finska (1999): http://www.om.fi/constitution/3340.htm ■ Francija (1958): http://www.assemblee-nationale.fr/english/8ab.asp ■ Gruzija (1995): http://www.parliament.ge/GOVERNANCE/parlA^A/S_P/CONSTITU-TION/consten.html ■ Madžarska (1949): http://www.uni-wuerzburg.de/law/hu00000_.html Rozprove in gradivo. Ljubljono, 2002. šl. 40___7]_ ■ Islandija (1944): http://www.urich.edu/~jpjones/confinder/Iceland2.htm ■ Irska (1937): http://www.uni-wuerzburg.de/law/ei00000_.html ■ Italija (1947): http://www.uni-wuerzburg.de/law/itOOOOO_.html ■ Latvija (1922): http://www.uni-wuerzburg.de/law/lg00000_.html ■ Liechtenstein (1921): http://www.firstlink.li/regierung/verfassung.htm ■ Licva (1992): http://www.uni-wuerzburg.de/law/lh00000_.html ■ Luksemburg (1868): http://www.uni-wuerzburg.de/Iaw/lu00000_.htmI ■ Malta (1964): http://www.uni-wuerzburg.de/law/mt00000_.html ■ Moldova (1994): http://www.il rich.edu/" jpjones/confinder/moldova3-htm^Tl ■ Nizozemska (1983): http://www.uni-wuerzburg.de/law/nl00000_.html • Norveška (1814): http://www.uni-wuerzburg.de/law/no00000_.html • Poljska (1997): http://www.uni-wuerzburg.de/law/pl00000_.htrnl ■ Portugalska (1976): http://www.uni-wuerzburg.de/law/po_indx.html ■ Romunija (1991): http://www.uni-wuerzburg.de/law/ro00000_.html ■ Ruska federacija (1993): http://www.departments.buckneU.edu/russ-ian/const/constit.html ■ Slovaška (1992): http://www.uni-wcierzburg.de/iaw/lo00000_.html ■ Slovenija (1991): http://wnvw.uni-wuerzburg.de/law/si00000_.html; http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/usta-va_rs.html ■ Španija (1978): http://www.uni-wuerzburg.de/law/sp_indx.html ■ Švedska (1975): http://www.uni-wuerzburg.de/law/sw00000_.html ■ Švica (1999/2000): http://www.uni-wuerzburg.de/law/sz00000_.html • Makedonija (1991): http://www.uni-wuerzburg.de/law/mk00000_.html ■ Turčija (1982): http://www.turkey.org/poIitics/p_consti.htm ■ Ukrajina (1996): http://www.rada.kiev.Ua/const/conengl.htm#rOO 72_ _ JERNEJ ZUPANČIČ Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001 Dkmogkamik: Processes of Cam\thian Si.ow.nks in the Light or tiik Rksuits of Thi; 2001 Population Census The article presents the demographic processes within the Slovene minority in the Austrian Carinthia in the light of the temporary results of the last population census in 2001. In that census, in Southern Carinthia there were 12.586 Slovene speaking citizens or 1.376 (9:9%) fewer than a decade ago. Nowadays only the municipality oj'Sele has over 50% of Slovene speaking inhabitants, and 12 municipalities or 197 settlements have over 10% of Slovene population l'he introductory analysis brings a survey of theory and practice of population censuses of the two Austrian republics. The relatively significant drop of the number of Slovene speakers was again affected by a number of factors, from the census methodology itself to relatively strong environment impacts and social climate, to the migration and demographic processes, and. last but not least, the principles of language and ethnic identification as well as self identification of the Slovene origin population. Similarly to the former censuses, different factors prevailed in different surroundings: in the Alpine rural municipalities most of the decrease is due to negative demographic trends and emigration, while in the urban and urbanized areas the change of the number is to a larger extent the result of the self-determination of an individual in the conditions of spatial dispersion and ethnically mixed families. Keywords: Austrian Carinthia, minorities, Slovenes, Austria Prispevek obravnava številčni razvoj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, predvsem v luči začasnih rezultatov zadnjega ljudskega štetja leta 2001 Tedaj so na južnem Koroškem našteli 12. 586 slovensko govorečih oziroma 1.376 (9-9 %) manj kot pred desetletjem. Več kot 50 % slovensko govorečih izkazuje sedaj samo še občina Sele. 12 občin oziroma 197 kra jev pa več kot 10 %. Uvodna analiza je posvečena pregledu teorije in prakse ljudskih štetij obeh avstrijskih republik. Na razmeroma opazni padec števila slovensko govorečih je tudi tokrat vplivala vrsta dejavnikov, od same tehnike izvedbe popisa, razmeroma močnih vplivov okolja in družbene klime, do selitvenih in demograjških procesov ter ne nazadnje tudi principov jezikovne in narodne identifikacije ter samoidentifikacije prebi valstva slovenskega porekla. Podobno kot pri prejšnjih popisih so v različnih okoljih prevladovali različni dejavniki; v gorskih podeželskih občinah gre večina padca na račun negativnih demografskih trendov in odseljevanja, v urbanih in urbaniziranih okoljih pa je spreminjanje števila r večji meri rezultat odločanja posameznika v pogojih prostorske razpršenosti in v mešanih družinah. Ključne besede: avstrijska Koroška, manjšine, Slovenci, Avstrija 73 I. UVOD Ugotavljanje številčnosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ima že več kot 150-letno tradicijo. Leta 1846 izvedeni Czoernigov popis je na sedanjem teritoriju južne Koroške ugotovil nad 100.000 Slovencev (Zupančič, 1999, L00-109). Zadnje ljudsko štetje leta 2001 jih dokazuje le desetino tega. Koroški Slovenci so tipičen primer manjšine, ki je statistično zelo močno nazadovala (nekateri govorijo tudi o primeru "statističnega genocida"), obenem pa vsaj na organizacijskem, kulturnem, športnem in šolskem področju kaže dokajšnjo vitalnost. Ocene števila pripadnikov manjšine, naslonjene večinoma na različne stvarne pojave (raba jezika, cerkvena in šolska statistika, kulturno življenje ipd.) se zato močno razlikujejo od popisnih navedb. Popise so obravnavali številni avtorji; Grafenauer, Klemenčič, Zorn, Pleterski, Zupančič in drugi. Zaradi mnogih nedoslednosti pri izvajanju popisov, zapisovanju in objavljanju popisnih rezultatov ter po drugi svetovni vojni prevladujočega kriterija "občevalnega jezika" (Umgangssprache) so bile kritike popisov zelo hude in so jim nekateri odrekali sleherno uporabnost (Klemenčič, 1990). Po drugi strani si je ob pomoči popisnih rezultatov vendarle ustvariti podobo socialne strukture, izobrazbe, starostnih in demografskih tendenc ter opredeliti prostorski in socialni okvjr, v katerem se manjšina giblje in živi. Statistični popisi so tako ob upoštevanju vseh kritičnih pripomb dokazovanje številčnosti vendarle hvaležen pripomoček k analizi stanja in razvojnih možnosti manjšinske skupnosti. Zaradi popisnih meril in ob upoštevanju omejitev popisi prikazujejo le določen del (okrog polovice ali celo tretjine) dejanske populacije, ki ji je še mogoče najti različne oblike stvarnega sodelovanja v manjšinski skupnosti. Celo več: razmeroma nizko število popisno ugotovljenih "Slovencev'' izziva k večnemu vprašanju o kriterijih jezikovne in narodne (ali etnične) identifikacije in samoidentifikacije. Namen te razprave je prikazati številčno stanje in razvoj s pomočjo začasnih podatkov zadnjega ljudskega štetja, oceniti realnost navedenih številk in predvsem opredeliti proces številčnega razvoja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ob tem se bomo omejili predvsem na Koroško in ne na prostor celotne Avstrije, kar bi bilo sicer zaradi celovitosti prikaza selitvene dinamike in njenih posledic brez dvoma koristno. Žal ta hip ne razpolagamo z ustreznimi podatki. 74_jemej Zupončič: Številčni rozvoj koroških Slovencev v luči rezultolov ljudskega šlelja leto 200) II. METODOLOŠKE OPOMBE Statistični popisi po narodni pripadnosti sodijo med priznane oblike ugotavljanja številčnosti manjšinskih populacij. Ker imajo status "uradnih" podatkov in se neredko tako uporabljajo tudi v praksi, je njihova teža precej večja kot pa pomen različnih ocen. Za znanstvene in prav tako za uporabne namene je potrebna kritična presoja popisnih rezultatov. Proučiu je treba metode in tehniko popisa, oceniti primernost popisnih kategorij, mesto in način objave rezultatov, oceniti okoliščine, ki utegnejo vplivati (ali so vplivale) na popisne rezultate ter končno oceniti, koliko popisni rezultati ustrezajo dejstvom na terenu. Avstrijskim ljudskim štetjem kritiki niso prizanašali; nekateri so jim odrekali sleherno verodostojnost ter jim očitali manipulativni značaj. V tem smislu govorimo o poskusih t.i. "statističnega genocida", katerega namen je prikazati kar najmanjše število manjšinskega prebivalstva in tako pridobiti dokaz, da je manjšinska skupnost tako majhna, da dodelitve pravic ne potrebuje oziroma jih ni potrebno izvajati. Navzlic hudim kritikam je popisne rezultate ob primerni presoji vendarle mogoče uporabljati zlasti za znanstvenoraziskovalne namene. Ker se navezujejo na vrsto drugih statističnih navedb, je prav s pomočjo statističnih podatkov mogoče ugotavjati socialnoekonomsko strukturo, selitveno mobilnost, različne procese v okoljih, kjer manjšina živi ter procese, ki zadevajo manjšinsko skupnost samo ter njihovo družbeno okolje. Gre torej za dovolj različnih parametrov, ki so predmet raziskovalnega zanimanja in kjer je še kako pomembno, s kako kakovostnimi podatki razpolagamo. Zato je mogoče popreprosteno reči, da v ospredju našega zanimanja ni "koliko je Slovencev v Avstriji", temveč "kateri in kakšen" strukrurno) del manjšinske skupnosti je zajet v popisu. Zadnji popis prebivalstva v Avstriji je potekal spomladi 2001. Pri popisu po jezikovni pripadnosti so tudi tokrat spraševali po občevalnem jeziku (Umgangssprache), ki ga je mogoče razumeti predvsem kot jezik najpogostejšega (prevladujočega) sporazumevanja. Ta formulacija je zelo ohlapna in dovoljuje različne interpretacije. V pogojih prostorske razpršenosti, številnih mešanih zakonov in močne prevlade večinskega jezikovnega in kulturnega medija je seveda povsem logično, da bo raba jezika nazadovala skoraj premosorazmerno s stopnjo integriranosti pripadnikov manjšine v večinsko družbo. Pri Slovencih v Avstriji smo soočeni s takimi okoliščinami in je zato statistično nazadovanje jezika logična posledica sprememb rabe slovenšine v javnosti in v zasebnem življenju. Ne nazadnje zlasti v ljudskih šolah in tudi vseh treh srednjih šolah (Slovenska gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja Šola za gospodarske poklice) še kako čutijo čedalje slabše znanje slovenščine pri učencih dijakih, ki vstopajo v Šolo. Z vidika rabe in znanja jezika v populaciji, ki je glede na poselitvene značilnosti, kulturno ozadje, izvor in glede na druge elemente bolj ali manj zanesljivo pripada slovenski narodni skupnosti, je statistnično zmanjševanje logična in Razprave m gradivo. Ljubljana, 2002. št. 40 75 pričakovana posledica. Vendar pa je treba upoštevati, da s tem zanesljivo znatno zmanjšamo manjšinsko populacijo na tisti del, ki še ohranja vse, predvsem pa jezikovne prvine slovenske narodne pripadnosti. Pri tem ne gre zanikati tesne povezanosti med jezikom in narodno pripadnostjo ter narodno zavestjo. Pri manjšinah pogosto prihaja do učinkov "želenega skrivanja" - posamezniki se torej nočejo javno opredeljevati za "Slovence", zato ne statistično, ne drugače, ne odkrivajo svojih jezikovnih znanj in celo rabe jezika. Konformistično obnašanje je po drugi strani tudi rezultat večdesetletnih pritiskov na skupnost. Želja po kon-formnosti in varni skritosti v večinsko populacijo je tako že marsikoga odvrnila od tega, da bi pri popisu navedel slovenščino kot svoj pogovorni jezik (ali slovenščino v kombinaciji z drugimi jezikovnim opredelitvami). Predvsem v mešanih družinah pa (po izkušnjah terenskega proučevanja) se v pogojih jezikovne tolerance v družinskem krogu starša odločita vsak za svojo jezikovno skupino, otroke pa praviloma opredelijo glede na prevladujoče jezikovno okolje - večinoma torej za pripadnike večine Na ta način se starostna piramida zoži pri mladi kvoti tembolj, čim večji je delež in število mešanih zakonov. V jezikovno manj tolerančnih družinah se večinoma odločijo le za jezikovno pripadnost večini. Popis je potekal tako, da so popisno polo izpolnjevali odrasli Člani neposredno, za otroke pa so vpisali starši. Popisovalci so bile osebe, ki naj bi pomagali pri popisovanju predvsem v obliki vodenja izpolnjevanja popisnice in dajanja informacij. Prav popisovalci lahko pomembno vplivajo na popisne rezultate pri vprašanjih, ki niso vezana neposredno na dokazljiva materialna in pravna (formalna) dejstva. Zato je mogoče že uvodoma opomniti, da je obstajala možnost subjektivnega vplivanja. Okoliščine popisa predstavljata predvsem t.i. "družbena klima" in raven medetničnih odnosov med manjšinskim in večinskim prebivalstvom. Z vstopanjem Slovenije v Evropsko zvezo se je prepoznavnost slovenstva zaradi desetletnega obstoja slovenske države povečala. Vendar pa lahko od sredine devetdesetih let dalje sledimo ponovnemu poslabševanju odnosov med večino in manjšino in zaostrovanje politike države do slovenske manjšine. Gre za neposredne in posredne učinke oblasti in sorazmerne politične moči svobodnjaške stranke J. Haiderja, ki se je tudi že v preteklosti večkrat agresivno postavila proti manjšini. Posebej v Času popisa so bile zelo aktualne razprave v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi, ravnatelji dvojezičnih ljudskih šol, vrtci, radijskimi programi in še nekaterimi drugimi odprtimi vprašanji. Okoliščine torej niso bile manjšini najbolj naklonjene in so morda tudi katerega udeleženca odvrnile od tega, da bi navedel zase in morebiti Še za družino slovensko jezikovno pripadnost. Prav tako je pomembno tudi mesto in način objav popisnih rezultatov. Za južno Koroško je Zaradi razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča v zvezi z 76_lernej Zupančič: Šlevilčni rozvoj koroških Slovencev v luči rezultolov Ijudskego šie»jn leto 2001 dvojezičnimi krajevnimi napisi je avstrijska vlada naročila Študijo, ki naj bi ugotovila število pripadnikov slovenske manjšine. Študija (opravil jo je statistični urad) je prinesla prve (začasne, surove) rezultate popisa po občevalnem jeziku po občinah in krajih, s hkratnimi navedbami za pretekle popise za leta 1971, 1981 in 1991- Gre torej za še neuradne podatke, ki pa nam bodo pomagali osvetliti najnovejše demografske, selitvene in etnične procese na območju južne Koroške kot tradicionalnega območja avtohtone poselitve slovenske manjšine. Žal ni na razpolago podatkov za južno Štajersko oziroma za celotno Avstrijo. To bi brez dvoma pojasnilo tako selitveno dinamiko kakor tudi dalo primerjavo etničnih procesov pripadnikov manjšine na območju avtohtone poselitve in na novih poselitvenih območjih, predvsem v večjih urbanih središčih Avstrije. III. PRAKSA UGOTAVLJANJA JEZIKOVNE SESTAVE PREBIVALSTVA V PRVI IN DRUGI AVSTRIJSKI REPUBLIKI Vprašanje številčnosti manjšinske in izseljenske populacije predstavlja eno od osrednjih vprašanj etničnega proučevanja. Za samo skupnost je prav številčnost ključni člen obstoja in razvoja in velikokrat celo kakovosti etničnega bivanja. Od številčnosti in prostorske razporeditve je namreč v veliki meri odvisno, koliko in kakšne gospodarske, kulturne, izobraževalne in politične organizacije ter ustanove lahko skupnost vzdržuje, kolikšno politično težo imajo in kolikšno možnost komuniciranja v lastnem jeziku sploh imajo člani manjšinske skupnosti. Proučevanje številčnega razvoja je precej težavna in nehvaležna zadeva. Najpomembnejši vir podatkov so popisi prebivalstva, ki imajo vsaj v primeru Avstrije vrsto posebnosti, na katere je treba biti posebej {pozoren. Dosedanje raziskave in kritike popisov le-tem niso prizanašale, neredko jih imajo celo za povsem neverodostojen prikaz stvarnih razmer, z vidika manjšin pa naj bi bile krivične (Grafenauer, 1990, Klemenčič, 1990 iclr.). Toda nekateri avstrijski avtorji trdijo, da so rezultati popisov povsem realni. Einspieler meni, da so v tem primeru odveč slovenske ocene (Einspieler, 1980). Za območje Avstrije imamo na voljo podatke od prvega popisa leta 1846 (t.i. Czoernigove statistike) dalje, pri čemer so razen nekaj izjem vseskozi uporabljali kriterij občevalnega jezika. Jeziku so s tem priznali tisto vrednost v okviru lestvice elementov narodne identitete, ki mu po pravici pripada, toda obenem zatrjevali, da gre zgolj za jezik in torej za izključno jezikovno - kulturno vprašanje, ki načeloma ne pojasnjuje narodne pripadnosti. Izrecno tako sporočilo ima tudi zadnje ljudsko štetje leta 2001. Ob tem se takoj poraja drugo pomembno vprašanje: kako se je kriterij občevalnega jezika (Umgangssprache) pojasnjeval ob vsakem popisu posebej. Ker prebivalstvo dostikrat ni imelo jasnih navodil, so dokaj ohlapno opredelitev popisnega kriterija tolmačili različno: od družinskega jezika, pripa- Razprave in gradivo. Ljubljano. 2002. šl. 40 77 dnosti k jezikovni skupini ali pa preprosto jezik okolja (jezik, ki ga posameznik največ uporablja). Potem so kriterij občevalnega jezika "pretvarjali" v narodno pripadnost. Nekateri sicer govorijo slovensko (so slovenskega izvora), vendar nimajo slovenske narodne zavesti in pri popisih slovenščine ne navajajo kot svoj obče-valni jezik. Ker so popise vedno spremljali posredni in neposredni pritiski na posameznike, organizacije in ustanove manjšine in propaganda, se je to poznalo pri popisnih rezultatih vsaj pri določenih slojih. Jezikovno opredeljevanje je bilo povezano tudi s pripadnostjo socialni skupini, statusu in položaju v poklicu in žal v znatni meri tudi volji popisovalca, načinu popisa ipd., kar je redno zmanjševalo število pripadnikov slovenske jezikovne skupine. Večkrat se je namreč dogajalo, da je popisovalec za člane slovenske družine vpisal v rubriko občevalnega jezika "nemško", ne da bi jih o tem sploh vprašal (prim. Slovenski vestnik, maj 1991). Ob tem ne sme ostati prezrto, da so se podobne zgodbe vrstile tudi pri prejšnjih popisih (Klemenčič, 1976, Klemenčič, 1990). Prav tako je pomembno, v katerih območjih so jezikovno pripadnost ob posameznih popisih sploh ugotavljali in za katera območja in kakšne upravne enote so kasneje navajali in objavili uradne podatke ljudskih štetij. Zlasti pri starejših popisih so ugotavljali številčnosti le v območjih, kjer so Slovenci predstavljali pomemben del prebivalstva. Grafenauer navaja več primerov občin, ko so na severnem robu narodnostnega ozemlja, v katerih so živeli Slovenci kot izrazito manjšinsko prebivalstvo, ugotavljanje enostavno izpustili (Grafenauer, 1946). Za območja, ki so daleč izven strnjene slovenske poselitve, kamor so se Slovenci doseljevali zaradi dela in študija (npr. v industrijske in rudarske kraje na zgornjem Štajerskem ob Muri in Murici, v večjih mestih Gradcu, Salzburgu, Dunaju in drugod) in bili zategadelj gotovo prisotni, imajo popisi enake hibe kot na Koroškem. Vrh vsega je teh podatkov manj (Grafenauer, 1946). Po sedaj dostopnih podatkih se je Število slovensko govorečih na Štajerskem krčilo še bolj drastično. Znatna nihanja od popisa do popisa so zgovoren dokaz, da so popisi služili kot instrument pritiska na Slovence. Le-ti naj bi dokazali ne-obstoj Slovencev, tako kot so drugi razglašali, da 7. člen avstrijske državne pogodbe zgolj pomotoma omenja Štajersko kot območje avtohtone poselitve Slovencev v Avstriji (Klemenčič Matjaž, 1978, Pleterski, 1994). Popolne in dovolj podrobne podatke o jezikovni sestavi imamo tako le za zadnji dve ljudski štetji leta 1981 in 1991. Tretji način zmanjševanja števila prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom je bila uvedba popisne kategorije "vincliš" ter številnih kombinacij, s pomočjo katerih so enotno slovensko skupnost razdelili na "pravo slovensko" in na "vin-diš" ter slednjo različno pojasnjevali; od "Nemcem prijaznih Slovencev" do povsem samostojne jezikovne skupine, Znotraj slovenske jezikovne (in torej tudi narodne skupnosti ) je sicer obstajalo več političnih struj in tudi stopnja politične zavesti je bila različna, vendar to nikakor ne more biti razlog za opredelitev 78_lernei Zupončič: Številčni rozvol koroških Slovencev v luč' rezullalov ljudskega sie'iC Ista 200 I posebne jezikovne skupnosti. Ne nazadnje niso pri nobeni drugi skupini iskali narečnih različic in ugotavljali čistosti jezika in jih nato obravnavali kot samostojne skupine. Tudi politična pasivnost ali celo odrekanje "političnemu slovenstvu", kar skupini Vindišarjev pogosto pripisujejo, je naposled posledica različnih pritiskov in propagande povsem razpoznavne ideologije, ki se skuša manjšine znebiti tako, da jo umetno cepi na več majhnih delov in nato dokazuje njihov ne-obstoj. Da je omenjena popisna kategorija umeten konstrukr, dokazuje poleg zelo poznega pojavljanja (z nacističnim popisom leta 1939) tudi zelo nenavadno nihanje števila pripadnikov te skupine v posameznih občinah, ko se je število opredeljenih kot "vindiš " od popisa do popisa močno spreminjalo. Poleg tega je območje pojavljanja te kategorije omejeno na posamezne med seboj ločene občine v Rožu in Podjuni (Klemenčič, 1960, Klemenčič, 1990, Pleterski. 1981, Vratuša, 1994, Zorn, 1972, Zorn, 1976). Poleg popisov so že razmeroma zgodaj Slovenci pričeli sami ugotavljati lastno številčno stanje in prav tako katoliška Cerkev (krška škofija na Koroškem). Že sam pojav potrebe po lastnem preverjanju številčnosti slovenske populacije kaže na pomembnost tega vprašanja in hkrati opozarja na nezaupanje do uradno dobljenih podatkov (sicer preverjanje ne bi bilo potrebno). Slovenske ocene so temeljile na poznavanju ali dodatnem ugotavljanju ter preverjanju stanja na terenu, cerkveni popisi (šematizmi) pa so ugotavljali številčnost Slovencev po posameznih župnijah. Grafenauer v svoji obširni študiji meni, da so podatki cerkvenih štetij precej točni, ker so bili narejeni na podlagi daljšega opazovanja in poznavanja dejanskega stanja ter ne enkratnega preverjanja (kot so to počeli pri popisih). Ocene za podeželje so bile zato vsaj pri zavednih slovenskih župnikih točne, medtem ko je bil njihov pregled v trgih in mestih ter krajih z industrjskim proletariatom že omejen. Nekajkrat so slovenske organizacije izvedle celo lastno privatno štetje v dokaz, da so statistično ugotovljene ŠteviJke odločno prenizke (Grafenauer, 1946). Slovenske ocene kasnejših avtorjev, zlasti po drugi svetovni vojni, so se precej opirale na kazalce dejanske prisotnosti in delovanja Slovencev (npr. prisotnost slovenščine v medijih, v javni rabi, znanje jezika, vpisa otrok v dvojezične šole ipd.). Nobeden od omenjenih indikatorjev ni idealen, vendar daje trdno osnovo za vsaj približno oceno dejanskega števila Slovencev. Osnovna značilnost, ki jo dobimo pri analizi posameznih popisov in sočasnih ocen, šematizmov in privatnih štetij na Koroškem, je nenehno večanje razlik med uradnimi popisi in ocenami. Sprva so bile slovenske ocene višje za okrog 15 %, leta 1981 in 1991 pa že za trikrat (Zupančič, 1993). Večanje razlik sovpada z družbenogospodarsko preobrazbo prostora in manjšine, saj je bilo očitno tudi mimo vseh načrtnih asimilacijskih prizadevanj za statističnim zmanjševanjem manjšinske skupnosti tudi dejansko čedalje težje ločiti pripadnost k določeni Rnzpfove in gradivo, Ljubljano, 2002. šl. 40 79 jezikovni skupini in posledično tudi narodni opredelitvi. Pregled ocenjevalcev se je v urbanem prostoru in veliki socialni ter prostorski dinamiki industrijski in postincluscrijski informacijski družbi že izgubil in se je mogoče zanesti edino le še na pokazatelje dejanske prisotnosti na širšem območju. Zato danes ne razpolagamo z ocenami po posameznih občinah, temveč le za celotno slovensko manjšino. Socializacija je bila v agrarni družbi druge polovice 19- stoletja še v veliki meri naslonjena na družinsko tradicijo, domačo družino, župnijsko (farno) in občinsko skupnost, sosesko ali druge oblike bližnjega, socialno tesno povezanega okolja. Vpliv tujega okolja je bil sorazmerno majhen in se je močneje pojavil Šele v zreli dobi posameznika ter v primeru, ko se je posameznik preselil v mešano ali pretežno nemško govoreče okolje. Sedaj je drugače, saj potekata tako primarna kot sekundarna socializacija večinsko v nemškem jeziku in starši zaradi zaposlenosti lahko le v precej omejenem obsegu vplivajo na jezikovno okolje svojih otrok. Mnogi se iz bojazni, da bi njihovim otrokom ne Škodovalo, tudi sami v družinskem krogu opredelijo za nemščino, s čimer ima mlada generacija zelo skromne možnosti v okolju, ki mu tempo in ton narekujejo mediji in uradne inš-tutitucije, .sani razvijal elemente slovenstva. Ravno zaradi izredno naglega menjavanja situacij, ko posameznik uporablja lastni materin jezik ali pa nemščino, se je marsikomu ob popisu težko zares opredeliti na ohlapno vprašanje popisovalca: "Kakšen je vaš občevalni jezik ?" celo v primeru, cla je le-ta izrecno opredeljen kot družinski jezik. Prvo ljudsko štetje leta 1846 (Czoernigova jezikovna statistika) ter sledeči popisi leta 1880, 1890, 1900 in 1910 (ob štetju leta 1869 niso ugotavljali jezikovne pripadnosti) so popisovali po občeval nem jeziku in sicer na Koroškem in Štajerskem ter v drugih deželah, kjer prebivajo Slovenci kot večinsko prebivalstvo, pri ljudskem štetju leta 1923 po družinskem jeziku, leta 1934 po pripadnosti h kulturnemu krogu, nacistični popis leta 1939, ki je uvedel vrsto kombiniranih kategorij in popisno kategorijo "vindiš'', je uporabil kriterij materinega jezika. Vrsto kombiniranih jezikovnih kategorij in "vindiš" so kot dediščino omenjenega popisa sprejeli in ohranili vsi popisi po drugi svetovni vojni do danes. Popis leta 1951 je obsegal največ različnih jezikovnih variant; v različnih statističnih in drugih publikacijah pa so jih nato precej različno kombinirali in nesistematično združevali. KJemenčič je v svoji kritični analizi tega ljudskega štetja naštel nič manj kot 16 variant jezikovnih kombinacij; od tega so jih imeli v popisu 8 (nemško - slovensko, nemško - vindiš, slovensko, slovensko - nemško, slovensko - vindiš, vindiš - slovensko, vindiš, vindiš - nemško), ostale pa so rezulatat kombiniranja za objavo v različnih publikacijah (Klemenčič, 1960, Klemenčič, Wutti, Domej, 1977, Zorn, 1972), Slovensko govoreče so ugotavljali na ozemlju celotne Avstrije, ved-ndar sta bili pri tem kombinaciji nemško - slovensko in nemško - vindiš šteti kot nemško, zato so številke izven Koroške povsod sistematično nižje. 80_lernej Zupančič: Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja lelo 200) Leta 1961 so popisovali po družinskem jeziku in ohranili iste jezikovne kategorije. Podatki so navedeni samo za območje dvojezičnega šolstva, torej za politične okraje Šmohor, Beljak - dežela, Celovec - dežela in Velikovec, in ne tudi za občine, kar so imeli vsi prejšnji popisi. Poleg tega se podatki nanašajo samo na skupno prisotno prebivalstvo in ne ločujejo po državljanstvu. Za leto 1971 so popisovali po občevalnem jeziku po že znanih kategorijah za celotno Avstrijo (Klemenčič, Wutti, Domej, 1977). Tudi ob zadnjih dveh ljudskih štetjih so popisovali po omenjenih jezikovnih kategorijah, vendar so podatki v statističnih publikacijah objavljeni le združeno: leta 1981 so navajali slovensko, slovensko v kombinaciji, vindiš in vindiš v kombinaciji, leta 1991 pa le še slovensko in vindiš, pri čemer so v kategoriji vštete vse kombinacije s slovensko oziroma vindiš. Podatki so podani za celotno Avstrijo in sicer po deželah, političnih okrajih in občinah in so vsaj v tehničnem oziru kvalitetni. Prav tako so ločevali po državljanstvu. Poleg uradno izvedenih ljudskih štetij so tedaj ali s krajšim časovnim zamikom izvajali tudi cerkvene popise (šematizme) krške škofije in sicer za leta 1880, 1890, 1900 in 1910 v monarhiji ter leta 1923 v prvi avstrijski republiki. Kasneje šematiz-mov niso več izvajali. Trikrat so Slovenci sami izvedli lastna štetja, in sicer leta 1910, leta 1923 in leta 1934 (Beg, 1910, Grafenauer, 1946, 249-275). Ob vseh popisih so se obenem pojavljale ocene, ki so navadno dokazovale neupravičeno nizko uradno navedbo števila Slovencev po uradnih popisnih rezultatih. Avtorji so se oprli na različne kriterije, po katerih so popisne rezultate popravljali, kasneje pa nastopali predvsem z lastnimni ocenami, ki so se opirale na različne terenske pokazatelje. Posebej velja omeniti še popis posebne vrste leta 1976, s katerim so skušali uradno potrditi število manjšinske populacije, toda na način, ki je zelo podoben volitvam. Prebivalci so se morali s tajnim glasovanjem izreči za pripadnost k določeni jezikovni skupini. Sam popis je časovno sovpadal z najhujšo gonjo zoper manjšino (1970 so izvedli reformo upravnih enot in obstoječe občine združevali, tako da so tvorili Slovenci v večini občin le še manjšino (npr. Slovenj Plajberk k Borovljam, Radiše k Žrelcu, velika občina Velikovec je vsrkala manjše slovenske v okolici ipd), leta 1972 je bilo podiranje komaj dobro postavljenih dvojezičnih tabel (Ortstafelsturm) in popis je dejansko pomenil vrh stopnjevanja, v veliki vnemi, da bi našteli kar največ nemško govorečih, so imeli v nekaterih občinah nemško govorečih več kot je bilo volilnih upravičencev. Znaten del avstrijske javnosti je poskus zavrnil in množično bojkotiral, zato je neslavno propadel (Klemenčič, 1976, Klemenčič, Domej, Wutti, 1977). Razprave in gradivo, Ljubljano. 2002. SI. 40 _8 IV. POPISNI REZULTATI LETA 2001 Popis prebivalstva leta 2001 je zadržal vse metodološke značilnosti prejšnjih popisov, zato so mogoče enostavne primerjave. Kot je bilo uvodoma že omenjeno, predstavlja statistično spremljanje številčnega in prostorskega razvoja Slovencev v Avstriji samo eno od možnosti, ki pa ne prinaša zadovoljivega odgovora na preprosto in največkrat sproženo vprašanje: koliko je pripadnikov manjšine. Vendar je odnos avstrijskih državnih in deželnih oblasti ter politik do slovenske narodne manjšine ob koncu drugega tisočletja sprožil nov val polemik o varstvu manjšin v Avstriji. Po začasnih podatkih je na Koroškem 12.586 slovensko govorečih avstrijskih državljanov, poleg tega pa še 555 tistih, ki so kot pogovorni jezik navedli "vindiš". 82_lernej Zupančič: Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja lelo 200) Tabela 1: Število in delež slovensko govorečih po političnih okrajih ob uradnih štetjih leia 1971, 1981, 1991 in 2001 no Koroškem politični okraj vseh prebivalcev število 1971 število % 1981 število % 1991 število % 2001 število % Celovec 82.823 986 1.2 919 1.1 1,218 1.4 1292 1.6 Beljak 51-986 139 0.3 91 0,2 162 0.3 197 0.4 Trg 28.942 25 0.1 17 0.1 24 0.1 28 0.1 Šmohor 19-010 79 0.4 52 0.3 89 0.5 122 0.6 Celovec-dežela 53-885 4,437 9.8 3-538 7.3 3.347 6.5 3-130 5.8 Šentvid ob Glini 56,440 55 0,1 24 0.0 50 0.1 65 0,1 Spita) ob Dravi 77.600 80 0.1 107 0.1 J 29 0.2 144 0.2 Beljak dežela 61.437 2.804 4.7 2.034 3-4 2.011 3-3 1.765 2.9 Velikovec 42.027 8.327 19.8 7.392 17.3 6.880 16.2 5.770 13-7 Volšperk 54.765 79 0.1 30 0.1 52 0.1 73 0,1 Vir:Volkszählungen 1971-2001. Umgangssprache Körnten, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Austria, Wien, April 2002 Skupno število slovensko govorečih kaže stalno tendenco zmanjševanja. Vendar se poselitveni prostor ne le ohranja, temveč celo prostorsko Širi: slovensko prebivalstvo lahko zasledimo razpršeno po vsej deželi. Od političnih okrajev so Štirje podeželski (Velikovec, Celovec dežela, Beljak dežela in Šmohor) in dva mestna (Celovec, Beljak), kjer živi slovensko prebivalstvo na svojem tradicionalnem ozemlju. Življenjska pot (zaradi dela, zaradi osebnih zvez) jih je zanesla tudi v kraje in predele severno od tradicionalne slovenske narodnostne meje. Tako jih najdemo ob vseh popisih zadnjih desetletij v vseh političnih okrajih. Od neavro-htonih območij posebej izstopa Špital z okolico. Močnejša slovenska prisotnost izvira iz prvih povojnih let (leta 1951 jih je bilo nad 500!) in se je kljub precej živahnim selitvam zadržala do danes (velik del se jih je kasneje preselil v predele srednje in zahodne Evrope ter v čezmorske države (Zupančič, 1999)- Povečevanje števila slovensko govorečih je v pretežni meri rezultat priseljevanja s Koroškega podeželja, deloma pa tudi pridobitev državljanstva slovenskih izseljencev in zdomcev. V manjšem številu in prostorsko razpršeno se slovenski živelj torej pojavlja tudi zunaj območja avtohtone poselitve. Število med popisi sicer nekoliko niha, v splošnem pa vendarle kaže težnjo počasne rasti. Razseljevanje z južnokoroŠkega podeželja, ki že vsa desetletja izgublja prebivalstvo, je konstanten proces. Oba mestna politična okraja, Celovec in Beljak, ki po svoji legi in še bolj po svojih funkcijah sodita k območju avtohtone poselitve, kažeta rast slovenske populacije. Število slovensko govorečih se je prav tako povečalo v večjih koroških mestnih občinah, kot so Wolfsberg, Špital, Šentvid ob Glini in Trg. Ti predeli razpolagajo z več priložnosti za zaposlitev in druge bivalne ugodnosti. Doseljeno slovensko prebivalstvo vsaj deloma zadržuje slovenski jezik in identiteto, tudi v verjetno kar številnih mešanih zakonih. JPg7pfnve in flrodivo. Ljubljono. 2002. šl. 40 .83 Pregled po občinah kaže na velike razlike med območji glede dinamike razvoja slovenskega prebivalstva na južnem Koroškem, Tabela prikazuje število slovensko govorečih ob popisih v letih 1971, 1981, "1991 in 2001 (začasni rezultati), indeks gibanja števila slovenskega prebivalstva v zadnjem desetletju ter indeks gibanja vsega prebivalstva v istem obdobju. 84_lernej ZuponciČ: Šlevilčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega Šielja leto 200) Tabela 2: Avstrijski državljani s slovenskim občevalnim jezikom v obdobju 1971 - 2001. Pregled po občinah občina okraj 1971 1981 1991 2001 % 2001 indeks 1991-2001 indeks 91-01 vse prebivalstvo Celovec Celovec 986 919 1218 1292 1,6 106 97 Pliberk Velikovec 1690 1809 1537 1205 30.9 78 97 Železna kapi a Velikovec 1784 1471 1180 1004 38.8 85 89 Šentjakob v R. Beljak-dežela 869 833 805 696 16.5 86 98 Bistrica pri Pliberku Velikovec 810 883 860 684 33-2 79 105 Globasnica Velikovec 890 837 804 683 42.1 84 103 Sele Celovec-dežela 767 737 686 626 89.6 91 95 Borovi je Celovec-dežela 808 639 673 584 8.2 87 98 Škocjan Velikovec 574 691 572 539 132 94 104 Bilčovs Celovec-dežela 615 595 474 501 28.3 106 111 Dobri a vas Velikovec 829 528 600 492 8.5 82 100 Bekštanj Beljak-dežela 803 480 469 439 5.7 94 103 Zjtara vas Velikovec 826 422 411 411 19.7 100 98 Bistrica v R. Celovec-dežela 491 393 335 339 13-4 101 99 Žrelec Celovec-dežela 347 271 306 302 4,2 99 113 Velikovec Velikovec 306 232 296 277 2.5 9^ 101 Vrba Beljak-dežela 487 303 290 225 2.8 78 104 Beljak Beljak 139 91 162 197 0.4 122 100 Kotmara vas Cejovec-dežela 268 209 217 172 6.5 79 102 Suha Velikovec 243 176 175 165 13.6 94 95 Galicija Velikovec 115 129 167 152 8.5 91 104 Smarjeta v R. Celovec-dežela 189 148 124 130 11.8 105 96 Skofiče Celovec-dežela 483 237 151 126 5.9 83 103 Hodiše Celovec-dežela 299 155 194 121 5.4 62 119 Podklošter Beljak-dežela 133 98 134 107 1.7 80 98 Rožek Beljak-dežela 203 154 120 107 6.2 89 112 Šmohor Šmohor 70 52 65 103 1.5 156 97 Zihpolje Celovec-dežela 38 53 67 73 3.7 109 125 Straja vas Beljak-dežela 74 73 63 63 7.7 100 100 Ruda Velikovec 124 76 93 60 38 65 95 Djekše Velikovec 64 88 105 59 6.9 56 91 Bistrica na Zilji Beljak-dežela 109 31 40 50 7.6 125 97 Štalenska gora Celovec-dežela 37 28 32 39 1.3 121 110 Vernberk Beljak-dežela 64 36 53 39 0.8 74 109 Grebinj Velikovec 72 50 80 39 1.1 49 98 Gospa sveta Celovec-dežela 5 3 17 31 0.8 182 103 Pokrče Celovec-dežela 11 32 24 27 1.0 113 109 Št.Štefan Smohor 7 0 23 17 1.0 74 95 Kriva Vrba Celovec-dežela 9 12 17 16 0.6 94 100 Grabštanj Celovec-dežela 43 7 6 14 0.6 233 98 Čajna Beljak-dežela 34 10 13 14 0.6 107 99 Otok Celovec-dežela 10 15 17 13 1.1 76 115 Poreče Celovec-dežela 5 4 3 11 0.5 367 101 Presach Beljak-dežela 3 2 2 8 0.6 400 102 Dholica Celovec-dežela 10 0 2 5 0.3 250 103 VirVolkszählungen 1971-2001. Umgangssprache Kärnten, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Austria, Wien, April 2002 kVizpiove in grodivo. [¡ubiiono. 2002, št. 40 M Leta 1991 so na Koroškem našteli 530,726, deset let pozneje pa 528.915. Skupno število prebivalstva se je torej zmanjšalo za skoraj 2000 oseb oziroma za 0.3 %• Le za malenkost je bilo s tem preseženo stanje iz leta 1981. V celoti gledano število prebivalstva v deželi stagnira. Razlike med občinami so kar občutne. Opazno nazadovanje je dosegla tudi deželna prestolnica Celovec, in sicer za okroglo 3500 oseb (torej bi že nazadovanje Celovca pojasnilo nazadovanje števila prebivalstva v deželi). Beljak, ki je doslej vseskozi veljal za zelo dinamično in hitro rastoče mesto, je napredoval le za nekaj sto prebivalcev. Pač pa so demografsko močno pridobile občine v bližnjem zaledju obeh največjih koroških mest, kot so na primer Žrelec, Žihpolje, Štalenska gora, Hodiše in Rožek. Pozitivno rast so zabeležile tudi nekoliko bolj oddaljene podeželske občine, kjer je očitno prišlo do določenih učinkov suburbanizacije (na primer občini Škocjan in Galicija). Območje suburbanizacije se očitno širi, kar prispeva k večjemu vplivu obeh največjih koroških mest, čeprav se prebivalstvo od tam že odseljuje. Nekatere suburbanizirane občine, ki so še pred desetletjem bile med najhitreje rastočimi (na primer Kotmara vas, Vernberk) ne kažejo več tolikšne dinamike. V območje s prevlado stagnacije prebivalstva sodijo predvsem podeželske občine, kjer se je dotedanji trend nazadovanja ustavil (zaradi doseljevanja iz mestnih in primestnih območij). Nazadovanje beležijo predvsem občine z velikim deležem goratega in hribovitega površja (na primer Sele, Železna kapla, Djekše). Poselitveno območje slovenske manjšine zajema torej demografsko in socialno zelo raznolika območja, kar ima tudi pomembne učinke na številčni razvoj slovenske skupnosti. Skoraj desetodstotno znižanje slovenske populacije (opredeljene po jeziku) je po drugi strani dobro zaznavno že s Številom občin, v katerih je število slovensko govorečih nazadovalo. To so v prvi vrsti podeželske občine, ki sicer same beležijo stagnacijo ali nazadovanje celotnega prebivalstva. V skoraj vseh občinah na območju Karavank, Roža in Podjune je število slovensko govorečih nazadovalo. To so obenem tudi občine z gostejšo slovensko poselitvijo, kjer je slovenski živelj predstavljal znaten delež celotnega prebivalstva (le v Selah in Globasnici tudi večino). Pri tem gre glede na prej prikazana demografska in selitvena gibanja tako za posledice prešibke rodnosti pri koroškem prebivalstvu, za posledice selitev in tudi za navidezno (statistično) ali pa tudi dejansko opustitev slovenske jezikovne prakse oziroma asimilacijo. S tem je pojasnjeno tudi tako močno nazadovanje celotne slovenske populacije. Stagnacijo števila slovensko govorečih beleži le nakaj občin (Žitara vas, Žrelec, Bistrica na Zilji, Bistrica v Rožu), med katerimi je največ takih, kjer je tudi celotno prebivalstvo stagniralo. V tem primeru lahko sklepamo na vsaj začasno stabilizacijo etničnih razmer. Ni pa ravno zanemarljivo tudi število občin, v katerih je število slovensko govorečih naraslo (Čajna, Šmohor, Šentštefan na Zilji, Beljak, Dholica, Celovec, Bilčovs, Žihpolje, Šmarjeta v Rožu, Grabštanj, Pokrče, Štalenska gora). Število slovensko 86 lernej Zupančič: Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja telo 2001 govorečih je v teh občinah sorazmerno majhno, z izjemo Celovca in Bilčovsa. Povečalo se je torej predvsem tam, kjer je priložnosti za komunikacijo v slovenskem jeziku na lokalni ravni zanesljivo manj kot v območjih z večjo (tradicionalno) slovensko prisotnostjo. V tem je navidezni paradoks, ki vrednost tovrstnih popisov postavlja malce na glavo. Če namreč popis ugotavlja rabo slovenskega jezika in ugocavlja njegovo povečanje predvsem tam, kjer so možnosti za rabo slovenščine zanesljivo skromnejše, se postavlja nekaj tehtnih vprašanj. Število slovensko govorečih se povečuje v območjih, kjer ne predstavljajo pomembnejšega lokalnega dejavnika, ter v pretežno urbanem in suburbanem okolju. Obe lastnosti jim omogočata, da so v svojem okolju manj prepoznavni. Tako čutijo manjši pritisk okolice. Ta psihološki dejavnik je v preteklosti igral zelo pomembno vlogo in jo očitno tudi danes. Obenem je treba upoštevati tudi socialno strukturo slovenskega prebivalstva, ki se priseljuje v ta območja. Zaradi izobrazbe in sociaLnega položaja je bolj osveščena in samozavestna, in zato lažje kljubuje asimilacijskim pritiskom (spontanim in namernim) okolice. Obe tem je treba upoštevati, da se je v procesu socializacije določeno število pipadnikov manjšine že asimiliralo. V celoti je teh asimilacijskih priložnosti več, zato je tudi prebivalstvo, ki jih uspešno prebije (se ne asimilira) potem jezikovno in etnično bolj žilavo. Slednjič je treba opozoriti tudi na način življenja v pogojih mobilne informacijski urbane družbe. Posameznik z najbližnjim lokalnim okoljem vzpostavlja sorazmerno skromne stike, zato je tucli povratni vpliv nanj majhen. Pač pa si pogovorne partnerje v različnih medijih in ob različnih priložnosti lahko v večji meri izbira sam (Zupančič, 1999). Prav zaradi tega je povečevanje števila slovensko govorečih razumljiv in celo nekoliko pričakovan. Še vedno pa je dejstvo, da popis s tem ugotavlja v čedalje večji meri zavestno odločitev za slovenščino, celo ne glede na to, koliko potem isti posameznik ta jezik tudi govori. Primerjava števila slovensko govorečih ob popisih v zadnjih tridesetih letih daje zelo značilno podobo. Velika večina občin je imela največje Število slovensko govorečih leta 1971, kasneje pa le tu in tam kakšna. Zanimivo pa je, da je imelo šest južnokoroških občin največje število slovensko govorečih ob zadnjem (2001) popisu, enako oziroma več kakor pa je bilo takih občin v letih 1981 (6) in 1991 (4). Med temi sta obe veliki mesti. Stalno rast števila slovensko govorečih v obdobju 1971 do 2001 beleži le nekaj južnokoroških občin: Celovec, Žihpolje in Beljak. Sem bi lahko prišteli Še občine zunaj območja avtohtone poselitve, kot so na primer Kriva Vrba, Gospa sveta ali Spita). Gre torej za urbana in suburbana območja, ki pridobivajo slovenski živelj predvsem zaradi doseljevanja. V nekaj občinah se je število slovensko govorečih v tridesetletnem obdobju le malo spreminjalo. Take občine so: Štalenska gora, Suha, Galicija, Otok, in Bistrica na Zilji. V nekaterih občinah se je Število oseb s f?n7pfpve in gradivo Ljubljana, 2002, Št. 40 87 slovenskim občevalnim jezikom najprej zmanjšalo, porem pa se ni več veliko spreminjalo. Torej gre za stabilizacijo na nižji ravni. V ta kontekst sodijo občino kot so na priemer Bilčovs, Žitara vas, Čajna in Straja vas. Primer Žitare vasi je zelo značilen, saj se je Število najprej razpolovilo (z nad 800 na nekaj več kot 400), nato pa ostaja nekako na isti ravni. Po drugi strani pa imamo primer občine Bilčovs, v sedemdesetih letih še močno kmečke in podeželske, nato pa se je z naglo socialno preobrazbo spremenilo tudi število in delež pripadnikov manjšine. Je občina z zelo močno domačo slovensko kulturno srednjo, ki je verjetno tudi ključ do stabilizacije etničnih razmer na lokalni ravni. V največ občinah - več kot polovica -pa je Število oseb s slovenskim občebvalnim jezikom neprestano nazadovalo. To so predvsem občine v Podjuni, Rožu in Karavankah, torej na območju močnejših slovenskih zgostitetv. Nazadovanje je marsikje zelo občutno, tudi do polovice nekdanjega števila. Prav to je za manjšino najbolj boleče, saj tako izgublja priložnost za močnejše angažiranje na lokalni ravni (na primer pri šolstvu, jeziku v uradih in cerkvi, pri krajevnih napisih in podobno). Izrazito na območju Velikovca in v Ziljski dolini pa smo priče zelo močnim nihanjem Števila slovensko govorečih od popisa do popisa. To je pojav, ki so gra predhodni kritiki - kot na primer Klemenčič, Grafenauer, Zorn, Pleterski (glej drugo poglavje tega prispevka) in še nekateri drugi opredelili kot dokaz o neverodostojnosti popisnih podatkov za določanje realnega številčnega stanja na dvojezičnem ozemlju. Gre torej za območje občin, v katerih so imeli zelo občutno vlogo različni lokalni dejavniki, začenši s samo tehniko izvajanja popisa in objavljanja rezultatov. Zelo močno vlogo pa ima pri tem tudi vzdušje, družbena atmosfera v okolju, zaradi katere so se očitno isti ljudje ob različnih popisih jezikovno različno opredelili. Pojav je prepogost, da bi ga smeli pri pretresu popisa kot takega postaviti vnemar. Začasni rezultati zadnjega popisa prinašajo tudi podatke po naseljih; zaradi teh je zvezni statistični urad tudi pohitel s temi podatki in prvimi analizami. Hkrati s tem so na razpolago tudi ustrezni podatki za starejše popise, vse do leta 1971. V tabeli so navedeni vsi kraji na južnem Koroškem, ki so imeli ob popisih leta 1971, 1981, 1991 in 2001 vsaj enkrat več kot 10 % slovensko govorečih prebivalcev. Število teh - nad 330 skupaj - opozarja tudi na eno od možnih scenarijev postavitve dvojezičnih krajevnih napisov. Tabela 3: Nose: 3 z več kol 10 % slovensko govoreč h ob urodr - šlel h 77 i - 200 n aselje občina okraj število delež slovensko govorečih ob popisih slovensko nemško prebivalcev 1971 1981 1991 2001 Se le Fara Zell-Pfarre Se le Celovec-dežela 237 87.1 87.6 932 92.8 Sele Sa|da Zell-Schaida Šele Celovcc-dežela 107 98.2 98.0 990 91.6 Sele-Borovnica Zell-Preibach Se le Celovcc-dežela 178 97.1 96.1 92.5 84.8 Obirsko Gbriach ZeUvia kapla Velikovec 363 75.3 76.8 62.3 66.7 Lobnik Lobnis Zek>2na kapla Velikovcc 129 88.2 69.2 82.0 64.3 Lepena leppen Železna kapla Velikovec 201 83.4 72.0 67.3 61.7 Blaln Moos Pliberk Velikovec 166 70.9 86.7 82.1 60.8 Radi.še Radsbert; Zrelec Celovcc-dežela 102 C C C 58.8 Večna vas Wackendorf Globasniea Velikovec 152 58.6 50.0 57.3 58.6 Mala vas Kleindorf Globasniea Velikovec 235 56/1 61.6 62.5 58.3 Na^elče Nufieltschach Škocjan Vel ikovee 124 32.4 35-5 41.1 50.8 Dob Aich Pliberk Velikovec 167 55.2 69.7 63-9 50.3 Cirkovče Schillerndorf Pliberk Velikovec 169 59.6 65.7 56.0 49-7 Rute Kreuih Zrelec Celovec-dežela 111 C C C 47.7 Zeluče Selkach Bilčovs Celovcc-dežela 106 C 55.8 C 46.2 Pod k raj Unterort Bistrica p.PI. Velikovec 133 "i5.5 633 52.9 45.9 Podjuna Janunsiein Globasniea Velikovec 154 70.7 78.8 68.8 44.8 Bilčovs Ludmannsdorf Bilčovs Celovec dežela 171 52.6 64.4 48.7 44.4 Nončs vas Einersdorf Pliberk Velikovec 284 50.6 46.6 41.3 43-7 Bela Vellach Železna kapla Velikovec 336 55.3 56.7 50.7 41.7 Šteben St.Stefan Globasniea Velikovec 267 58.7 36.2 51.3 41.6 Voc;rče Rinkenberg Pliberk Velikovec 282 54.0 70.3 67.1 40.1 Sniihel St.Michael Bistrica p.PI. Ve 1 i kovre 369 54.0 56.6 54.0 40.1 B res k a vas Pirkdorf Bistrica p.PI. Velikovec 107 50.6 C C 39-3 Slovenji Plajberk Windisch lik-iberji Borovije Celovec-dežela 120 32.2 42.0 57 3 38.3 Letina Lettenstaetten Bistrica p.PI. Velikovec 103 C 34.6 44.6 37.9 Globasniea Globasnitz Globasniea Velikovec 305 5i.7 51.7 41.6 37.0 Libuče Loibach Pliberk Velikovec 426 'i6.2 43.2 39.8 36.9 Bajtiše Waidisch Borovije Celovec-dežela 114 30.7 43-6 C 36.8 Dvor Hof Bistrica p.PI. Velikovec 218 31-3 47.0 57.8 35.3 Vidra vas Wiederndorf Pliberk Velikovec 171 57.6 56.7 50.9 35.1 Poden Bodental Borovlje Celovec-dežH;; 124 54.0 46.0 47.8 34.7 Tuce Tiu/ach Zrelec Celovecde/eki 118 C 27.4 30.6 34.7 Sentprimož St.Priimis Skocjan Veliko', ll 153 C 49.1 37.9 34.6 Šentjanž ■Stjohann Bistric v R. Celovcc-dei.ela 236 47.6 39.4 41.9 32.6 Bistrica Bistrica pri PUberku Velikovec 318 51.6 55-4 46. y 32.4 Velinja vas Weiie.i '.dorf Bilčovs Celovec-dežel;; 127 51.1 58,0 30.4 32.3 Ij ranča vas 1 raniendorF Bilčovs Celovec-dežela 185 37.1 21.8 22.0 30.8 ("¡rablja vas Grabtlsdorl' Škoc|an Velikovec i iS 46.^ 35-8 30.6 Mlmče Muiillnern /.:..:. vas Velikovec 126 66.0 35.0 iS 1 28.6 Strpna vas Traundorf Globasnica Velikovec 283 38.9 45.3 46" 27.2 Psinja vas t-Umdsdorf Bistril: v R. Celovec-dežela 150 30.2 29.1 14.6 26.7 Zgornja vesca Ol lerdilerfl Bilčovs Celovec-dežela 128 M 9 28.2 22,3 26.6 Žvabek Schwabe^i> Suha Velikovec 193 33.8 43.8 27.7 26.4 Suha Zauchen Železna kapla Velikovec 114 32.9 17.6 117 26.3 S reje Srajach ■Šentjakob v R. Beljak-dežela 126 49-5 22.6 327 25.4 Koz e Kossiach Zre let Celovec-dežela 46 c C C C Verovce i mzadi Žrelec Cel ovc;- dežela 40 + C C C Bilujovs pe.lersdori Bilčovs Celovec dete a 59 C C C C TrL-blinje Tri "blatil Šmarjem v R. Celovec dežela 82 C C C C Holbiče Tt:'hL'lwcR Škofiče Celovec-dežel .1 99 C C C C Sele-ZRornji kot Ze!l-Obwerwinkel Šele Ce!ov4 C b C b Pulpiče Pulpitsch Vrba Beljak-dežela 54 C b C b Drabtrnaže Drabunascliach Galicija Velikovec 50 b b C b Borovnica Freibach Galicija Velikovec 36 C + C b Mošenice Moschenitzen Bilčovs Celovec-dežela ino C C b b Dvor Hof Dobrla vas Velikovec 55 C C b b Trate Tratten Borovlje Celovec-dežela 67 a b b b Sp.Glinje Unterglainach Borovlje Celovec-dežela 42 + b b b Gorice Goritschach Bekštanj Beljak-dežela 85 37.9 b b b Spodnje Rute Untergreuth Bekštanj Beljak-dežela 61 C b b b Breg Froeg Rožek Beljak-dežela 79 14.8 b b b Drevlje Dreilach Šentjakob v R. Beljak-dežela 61 a b b b Gorinče Gorintschnch Šentjakob v R. Beljak-dežela 100 C b b b Bel ovce Loibegg Dobrla vas Velikovec 94 a b b b Sentmarksen St.Marrxen Dobrla vas Velikovec 80 a b b b Pecelj Pqelzing Galicija Velikovec 33 a b b b Potok Bach Velikovec Velikovec 58 a b b b Melviče Mellweg Smohor Smohor •15 a a b b II niča Jllmitzen Stiha Velikovec 36 b a b b Kogelnik Kogelnigber^ Suha Velikovec 33 b a b b Male cape Kleinzapfen Zitara vas Velikovec 72 C a b b Zmetiče Sigmontitsch Bekštanj Beljak-dežela 81 1U.6 16.2 b b Banja vas Pfannsdorf Zitara vas Velikovec 86 C 16.0 b b Sp. Vesca Niederdoerfl Bilčovs Celovec-dežela 97 13.5 11.1 b b Zg.Borovlje Oberferlach Bekštanj Beljak-dežela 8-1 C 0.3 b b Robež Kobesch Galicija Velikovec 33 b + b b Kanare Kanaren Ruda Velikovec 31 C + h b Zenek Sonnegs Zitara vas Velikovec 36 C C M b Potoče Potschach Smohor Šmohor 62 b b a b Vrh Gupf Smarjeta v R, Celovec-dežela 81 b b a b Ratenče Ratnitz Bekštanj Beljak-dežela 68 a b a b Podkrinj Unterkrain Galicija Velikovec 64 a b a b Loče Latschach Smohor Šmohor 86 a a a b Zasmoje Kosasmojach Žrelec Celovec-dežela 36 a a a b Stari Podklošter Altfinkenstein Bekštanj Beljak-dežela 81 h a a b Mala vas 2 Kleindorf 2 Skocjan Velikovec 49 a a ;t b Orlica vas Arlsdorf Velikovec Velikovec 41 b a a b Oobje Unteraichwald Bekštanj Beljak-dežela 88 13.2 13.8 b b Dule Dellach Smohor Smohor 95 9.7 17.8 16,7 b Glinje Glainach Borovlje Celovec-dežela 98 31.S b 11.4 b Sodraževa Zedras Bilčovs Celovec-dežela 34 C + + b Brezje Pirk Ga!k ija Velikovec 42 + + + b Potoče Bach Bilčovs Celovec-dežela 98 C b 14.4 b Dvorec Schwarz Zrelec Celovec dežela 161 b b 11.2 9.9 Galicija Gallizien Galicija Velikovec 242 11.6 9.3 10.1 9.9 Lukoviea Lukowitz Bilčovs Celovec-dežela 103 b b a 9.7 Klopinj Kiopein Skocjan Velikovec 247 9.7 12.4 14.1 9.3 Skocjan St.Kanzian Skocjan Velikovec 254 23.8 31-2 9-9 9.1 Gorice Goertschach Borovlje Celovec-dežela 204 2.6 10.0 8.S. 8.8 Loče Latschach Bekštanj Beljak-dežela 487 13.9 12.4 11.6 8.8 n aselje občina okraj število delež slovensko govorečih ob popisih slovensko nemsko prebivalcev 1971 1981 1991 2001 Metlova Mittlern Dobrla vas Velikovec 593 13.6 6.6 10.1 8.8 Pazrije Passriach Smohor Šmohor 142 15.0 8.2 0 8.5 Štriholče Gattersdorf Velikovec Velikovec 214 9.3 10.9 12.4 8.4 Kočuha Gotschuchen Smarjeta v R. Celovec-dežela 210 12.7 8.8 9.5 8.1 Drašče Draschitz Straja vas Beljak-dežela 200 4.5 13.6 8.3 8.0 Vernberk Weinberg Zicara vas Velikovec 332 26.4 5.1 9.1 7.8 Bistrica v Rožu Bistrica v R. Bistrit' v R. Celovec-dežela 1069 11.1 8.6 6.7 7.8 Djekše Djek.se Djekše Velikovec 370 5.3 12.5 10.0 7.8 Malenice Malenitzen Bekštanj Beljak-dežela 245 10.9 4.0 1.8 7.8 Bistrica Bistrica na Zilji Bistrica na Zilji Beljak-dežela 655 15.9 4.5 5.9 7.6 Šentlenart St.Leonhard bei Siebenbruennen Podklošter Beljak-dežela 239 21.3 15.1 11.8 7.5 Svjob St.Job Bekstanj Beljak-dežela 135 22.2 12.6 10,6 7.4 St.Ilj St.Efiyden Vrba Beljak-dežela 331 16.6 109 7.0 7.3 Kot Winkl Šentjakob v R. Beljak-dežela 226 3-7 1.4 14.8 7.1 Pertiče Pertitschach Hodiše Celovec-dežela 182 C 8.5 13-3 7.1 Sentlambert St.Lamprecht Rožek Beljak-dežela 216 9-1 C 7,8 6.9 Rove Roach Škofiče Celovec-dežela 149 26.8 9.0 7.3 6.7 Spodnje rute Untergreutschach Grebinj Velikovec 160 12,1 9-2 15.0 6.3 Sentmardn St.Martin Ruda Velikovec 142 12,5 0 11.5 5.6 Pa p race Farrendorf Skofiče Celovec-dežela 150 32,2 14.5 7.6 5.3 Loga vas Aussdorf Vrba Beljak-dežela 441 16.1 4.9 6.7 5.2 Rožek Rosefis Rožek Beljak-dežela 412 12.6 12.9 6.3 5.1 Ležbe Leisbach Hodiše Celovec-dežela 101 C a a 5.0 Kiopce Penken Skofiče Celovec-dežela 199 60.2 23-3 9-9 5,0 Zg.Vesca Oberdoerfl Smarjeta v R. Celovec-dežela 103 a b a 4.9 Rute Rauth Hodiše Celovec-dežela 262 25.3 10.1 14.8 4.6 Selo See lach Škocjan Velikovec 255 8-9 11.7 3.8 4.3 Pribija vas Pribelsdorf Dobrla vas Velikovec 264 11.9 7.0 10.6 4.2 Škofi če Schiefling Skofiče Celovec-dežela 699 18.8 11,7 6,4 4.1 št.Radegunda St.Radegund Ruda Velikovec 126 13-9 39 4.1 4.0 Krpice Korpitsch Bekštanj Beljak-dejela 259 46.5 16.2 8,1 3.9 Pod laz Pudlach Suha Velikovec 330 10.4 33 6.2 3-6 Kneza Grafenbach Djekše Velikovee 114 10.2 6.0 8.5 3.5 Sentpeter na Vasinjah St.Peter am Wallersberg Velikovee Velikovee 349 6.9 5.6 10.1 3.4 Zgornja vas Oberdorf Vrba Beljak-dežela 262 8.9 11.0 1.3 3.1 Hodiše Keulschach Hodiše Celovec-dežela 3Ö8 14.6 7.1 4.2 2.4 Lipa Linden Hodiše Celovec-dežela 123 b 5.4 4.1 2.4 Gorice Goritschach Zitara vas Velikovee 182 35.1 1.3.5 13.1 2.3 Humče Humtschach Dobrla vas Velikovee 133 93-7 6.9 0.7 2.3 Zgornje sele Ober.sielach Velikovee Velikovee 139 11.1 1.5 1.5 2.2 Pinja vas Albersdorf Škofi če Celovec-dežela 111 13.2 4.3 1.4 1.8 Borovnice FahrendorF Vrba Beljak-dežela 132 11.5 5.9 1.9 1.5 Sentmartin St.M artin Rožek Beljak-dežela 169 10.4 2.9 3.6 1.2 Trešice Droeschitz Vrba Beljak-dežela 205 17.1 0 0 1.0 Nove Mlinče Neumuellnern Bekštanj Beljak-dežela 107 10.9 - a 0.9 Sv.Nikolaj St. Nikolai Ruda Velikovee 80 b c b a Smarjeta St.Marsarethen Kotni ara vas Celovec-dežela 65 a b b a Zabrdo Saberda Žihpolje Celovec-dežela 35 a b b a Zavoze Sabosaeh Smarjeta v R. Celovec-dežela 47 a b b a Vudmat Wudmath Vernberk Beljak-dežela 49 c b b a Ločilo Hart Suha Velikovee 63 c b b a Rute Berg Zrelec Celovec-dežela 76 39.2 a b a Loka Laak Borovi ¡e Celovec-dežela 49 c a b a Zadole Seidolach Borovi ¡e Celovec-dežela 83 c a b a Smarjeta Si.Margarethen Hodiše Celovec-dežela 79 C a b a Sv. Nikolaj St.Nikolai Hodiše Celovec-dežela 66 C a b a Tolsti vrli Grossenegg Djekše Velikovee 51 a a b a Tolsti vrli Grossenegg Grebinj Velikovee 75 b a b a Ramoea vas Rammersdorf Velikovee Velikovee 51 a a b a Hudi kraj Boesenort Djekše Velikovee 83 4.6 4.3 b a Cežava Gaisach Kotmara vas Celovec-dežela 49 + + b a Strašna vas Schreckendorf Škocjan Velikovee 95 b c a a Prebije Preliebl Kotmara vas Celovec-dežela 71 c b a a Čreztal Tschresta] Koimara vas Celovec-dežela 54 a b a a D ule Du! lach Smarjeta v R. Celovec-dežela 44 a b a L! Zavrli Hintergupf Smarjeta v R. Celovec-dežela 34 c b a a Rode Roda Škofi če Celovec-dežela 51 c b a a naselje občina okraj število delež slovensko govorečih ob popisih slovensko nemsko prebivalcev 1971 1981 1991 2001 Dragosiče Dr^gositschacn Sencjakob v R. Beljak-dežela 58 a b a a Podkraj Unlerort Železna kapla Velikovec 65 b b a a Spodnji breg UnCerrain Grebinj Velikovec 74 a b a a Gora Berg bei A. Velikovec Velikovec 64 b b a a Vodenica Wandelitzen Velikovec Velikovec 50 C b a a limarče Fritzendorf Šmohor Šmohor 51 b a a a Voglje Kohldorf Zrelec Celovec-dežela 71 b a a a Zg.Medgorje Obermieger Zrelec Celovec-dežela 87 b a a a Gorje Goeriach Kotmara vas Celovec-dežela 73 b a a a .Rikarja vas Riegersdorf Slalenska gora Celovec-dežela 70 D a a a Gorice Goritschach Škofiče Celovec-dežela 64 C a a a Dolje Duel Rožek Beljak-dežela 70 b a a a Sp.Goriče Untergoritschach Rožek Beljak-dežela 5i b a a a Limberška gora Limberg Grebinj Velikovec 34 b a a a Piskerče Piskertschach Škocjan Velikovec 44 b a a a jeriše Jerischach Zitara vas Velikovec 40 b a a a Miklavčevo Miklauzhof Zitara vas Velikovec 53 b a a a Dule Dullach 1 Velikovec Velikovec 58 b a a a Račiče Ratschichach Velikovec Velikovec 88 b a a a Ribnica Reifnitz Velikovec Velikovec 97 b a a a Vernce Wernzadi Velikovec Velikovec 31 b a a a Breza Pirk Rožek Beljak-dežela 94 b 8.9 9.8 a Močula Motschala Suha Velikovec 99 139 8.7 6.9 a Gorje Goeriach Straja vas Beljak-dežela 97 18.4 6.9 5.5 a Spodnja vas Untennitterdorf Ruda Velikovec 99 12.0 22.2 14.2 a Bukovje Buchbrunn Dobrla vas Velikovec 80 32.1 10.6 11.8 a Suha Zäuchen Škofiče Celovec-dežela 98 C b 1.0 a Potoče Bach Suha Velikovec 88 b 12.9 0.9 a Pri krajcarju Kreuzergegend Pokrče Celovec-dežela 97 Ll b 0 a Grablje Grablach Pliberk Velikovec 30 t C C + Senčni kraj Schattenberg Pliberk Velikovec 25 + C C + Mala vas 1 Kleindorf Škocjan Velikovec 22 + C C + Besnica Wesnitzen Suha Velikovec 23 b a C + Ponikva Penk Velikovec Velikovec 26 + + b + Dobrova Dobrowa Š-iurjeta v R. Celovec-dežela 26 c C a Podli pa Uncerlincien Velikovec Velikovec 30 a b a + Ovsena Oiitsdvjna Bekštanj Beljak-dežela 26 c a a + V:na vas Auendorf Velikovec Velikovec 30 b a a + St-ntianž St.Iohann Rožek Beljak-dežela 23 c c + + Belšak Weissenstein Pliberk Velikovec 28 C C + + Smeri če Stemeritsch Zihpolje Celovec-dežela 25 a b + + Selo Seel Smarjeta v R. Celovec-dežela 24 b b + + Spodnje Zamanje Untersammelsdort' Skocjan Velikovec 28 a b + + Dračje Ladralschen Velikovec Velikovec 27 b a + + Gruče Grätschen Ruda Velikovec 14 + b + + Za blato Sabualach Zrelec Celovec-dežela 18 c + + + Vesca Doerfl Borovlje Celovec-dežela 16 c + + + Zablace Sabuatach G rabita nj Celovec-dežela 15 c + + + Humperk Ho!lenbur£ Kolmara vas Celovec-dežela 3 b + -v- + Brej. Draurain Pliberk Velikovec 16 C + + + Homče Homitzberg Dobrla vas Velikovec 14 C + + + Koprivna Peca Koprein Penen Železna kapla Vdikovuc 6 C + + + Zaplaznica Blasnitzberg Zitara vas Velikovec 24 C + + + Breg Rain Zllara vas Velikovec 25 C + + -i- O biče Obitschach Zrelec Celovec-dežela 155 b )A 0 Vrdi Wurdach Kotmara vas Celovec-dežela 117 C b 12.7 0 Resnik Ressnitf Borovlje Celovec-dežela 248 13.2 6.9 7.1 ■■).(> VoRlje Kohldorf Dobrla vas Veiikovec 88 11.9 b a a Moste Brusi« Smohor Smohor 28 b a 0 0 VirVolkszöhlungen 1971-2001. Umgangssprache Kärnlen, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Austrio, Wien, April 2002 Opambe: Zaradi avslrijskego zokona o varstvu osebnih padatkav sa popisni rezultati v labeli prikazom nekoliko drugače: + : naselja z monj kol 30 prebivalci. Število oziroma delež slovenska govorečih ni naveden c: noselio s 30 do 50 prebivalci, od kolerih je 25 % o!i več slovensko govorečih b: naselja s 30 do 50 prebivalci, od kolerih je 10 do 25 % slovensko govorečih o: naselja s 30 do 50 prebivalci, od kolerih je monj kot 1 0 % slovensko govorečih 98_lernei Zupončič: Številčni rozvol koroških Slovencev v luč' rezullalov ljudskega sie'iC Ista 200 I Prikazani podatki po naseljih kažejo v splošnem enake tendence številčnega razvoja, posamezna naselja pa še večja nihanja. Naselij s konstantno rastjo je le nekaj (6). Vendar je vzpodbudno, da se sploh pojavljajo. Značilen primer je manjša vas Nagelče v občini Škocjan, ki je od slabe tretjine slovenskega življa napredovala na polovico. Te situacije so precej izjemne. Odločno prevladujejo naselja s težnjami nazadovanja številčnosti manjšinske populacije. Med njimi je večina večjih naselij. Razmeroma veliko je tudi manjših vasi, ki izkazujejo stagnacijo. Gotovo so najbolj zanimiva naselja, kjer je število slovensko govorečih ob posameznih popisih sorazmerno močno nihalo. Čeprav jih lahko najdemo povsod po Koroškem, je opaznejša koncentracija teh naselij predvsem na območju Velikovca in v Ziljski dolini. Nihanja so bila zelo opazna. Najpogosteje ponavljajoča se kombinacija je tista, pri kateri je bil delež slovensko govorečih najvišji leta 1971, nato sledi v osemdesetih letih močan padec, ob popisu leta 1991 se znova dvigne, v zadnjem desetletju da ponovno nazaduje približno na raven v 70-ih letih. Ta nihanja že sama po sebi demonstrirajo vprašljivost jezikovnega popisovanja in nakazujejo, da je treba iskati razloge za velike spremembe bodisi pri popisovalcih bodisi pri krajevnih okoliščinah. Značilen primer takega naselja je Grablja vas v občini Škocjan (tako kot prej v povsem drugačni luči omenjene Nagelče). Tam je bilo leta 1971 46.5 % slovensko govorečih, deset let dobrih 10 % manj, nato sledi ponoven dvig na skoraj 41 %, in končno ob zadnjem popisu na 30 %. Od okrog 800 naselij, kolikor jih je (približno) na južnem Koroškem, jih je približno polovica takih, kjer je delež slovensko govorečih dokaj majhen (pod 10 %). V tem segmentu je tudi veliko manjših naselij z manj kot 50 prebivalci ali celo manj kot 30 prebivalci. Tem po določilih avstrijskega zakona o varstvu osebnih podatkov ne moremo navesti odstotkov, temveč le ustrezno oznako, v kateri tip sodijo (a, b, c). Pregled naselij po tabeli 3 tudi nazorno pokaže na drobnonasel-binski sistem s številnimi majhnimi naselji in zaselki. V tabeli 4 je to prikazano tudi s kategorijo "drugo". Naraščanje te kategorije opozarja na nadaljevanje praznjenja podeželja, ki najprej in najbolj prizadene mala naselja. Veliko manj pa je krajev z višjim deležem slovenskega življa. Tako se je število krajev, ki imajo 25 do 50 odstotkov slovensko govorečih, v zadnjih tridesetih letih, malodane razpolovila. Prav tako se močno zmanjšuje število naselij z nad 50 % slovensko govorečih. Rozprove in grodivo. [jubljono, 2002. šl. 40__W Tabela 4: Število noselij glede no delež slovensko govorečih ob popisih v letih 1971, 1981, 1991 in 2001 leto do 10% 10.1 do 25.0 % 25.1 do 50.0% nad 50 % drugo SKUPAJ 1971 428 105 137 34 159 804 1981 407 118 91 25 165 801 1991 400 115 84 22 172 800 2001 367 103 82 12 175 800 Vir:Vo1kszählungen 1971-2001. Umgangssprache Kärnlen, Gemeinden und Ortschaften, Stalislik Austria, Wien, April 2002 Opomba: pod "drugo" sodijo naselja z manj kot 50 prebivalci in oaslotek slovensko govorečih ni izrecno naveden Tudi pri zadnjem popisu so popisovalci ugotavljali število pripadnikov skupine "vindiš". Skupno so jih našteli še 555, medtem ko jih je bilo pred desetletjem še 888. Ta skupina, ki je dediščina nacističnega popisa leta 1939 je neverjetno hitro nazadovala. Od več kot 20.000 v prvih povojnih popisih je število rapidno padalo. Nazadovalo je torej mnogo hitreje kot primerjano slovensko prebivalstvo. Žal ne razpolgamo s podatki o razporeditvi oseb te kategorije po občinah (gotovo tudi ne zaradi varstva osebnih podatkov). Po prepričanju avtorjev, ki so se kritično lotevali "vindišarske" problematike, je ta skupina dejansko posledica in je še zmeraj sredstvo politike "divide et impera", koc skupina prebivalstva pa je povsem neverodostojna (glej Klemenčic, 1990, Grafenauer, 1992 in Pleterski, 1999). Tabela 5: Številčni razvoj oseb s slovenskim obcevalnim jezikom in "vindiš" v obdobju 1939 - 2001 na Koroškem popis leLa jezik "vindiš" slovenski skupaj % "vindiš" 1939 21638 21.701 43.339 49.7 1951 19728 23672 43-400 45.5 1961 11469 14.003 25.472 45.0 1971 3958 17.014 20.972 18.9 1981 2348 14.204 16.552 14.2 1991 888 13.962 14.850 6.0 2001 555 12.586 13.141 4.2 Vir:Volkszählungen 1971-2001. Umgangssprache Körnten, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Ausina, Wien, April 2002 100 lernej Zupančič: Številčni razvoj koroških Siovencov v luči rozultolov ljudskega štetja lela 2001 Grafikon 1: Številčni razvoj oseb s slovenskim občevalnim |ezikom in "vindiš" v obdobju 1939 - ■ "vindiš" ■ slovenski 2001 no Koroškem Vir: Volkszählungen 1971-2001. Umgangssprache Kärnten, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Auslria, Wien, April 2002 V. POGLED V STAROSTNO STRUKTURO KOROŠKIH SLOVENCEV Prve analize avstrijskega statističnega urada kažejo, da je slovenska populacija v povprečju "starejša" kot večinsko oziroma celotno prebivalstvo. Delež mladih pod 15 let je občutno šibkejši kot pri večini, nasprotno pa je delež ostarelega prebivalstva nad 60 let precej večji kot pri veČini (pri manjšini tretjino, pri večini slabo četrtino). Ostarelost manjšinske populacije je nesporno eden od dejavnikov zmanjševanja števila pripadnikov. Vendar velja opozoriti, da se fenomen večje ostarelosti pripadnikov manjšin pojavlja pogosto pri manjšinah. Lahko bi celo rekli, da je zelo tipičen zanje. Zakaj pravzaprav gre? Starejši so praviloma manj mobilni in to se pozna tudi pri jezikovnem opredeljevanju. Pri mlajši populaciji je delež mešanih družin večji, prav tako so različni socializacijski procesi intenzivnejši in zato tudi asimilacija poteka hitreje (učinkoviteje). Posebno pri mešanih družinah se pojav problem opredeljevanja otrok. Pri tem ima zaradi socializacijske moči medijev, bližnjega socialnega okolja, šola, delovnega okolja in drugih dejavnikov večinski jezik veliko prednost in to Pn7prave in grodivo: Ljubljano, 2002, Šl, 40 101 Starostna sestava koroškega prebivalstva kaže značilno podobo že precej ostarele evropske družbe. Ostarevanje je značilen in opazen proces tako pri celotnem kakor tudi pri manjšinskem prebivalstvu. V zadnjih tridesetih letih se je delež mladih pod 15 let znižal od 28 % na 16 %, medtem ko se je delež ostarelih (nad 60 let) zmanjšal od 17 % na 23 %- Zrela kvota je dokaj stabilna. V vseh letih je zadržala okrog 60 % pri večini in nekaj odstotkov manj pri slovenskem prebivalstvu. ■ 0-15 lei m 15-60 let □ 60 in več let Vir: Volkszählungen 1971-2001. Umgongssproche Kärnten, Gemeinden und Orlschaften, Slaiislik Auslrio, Wien, April 2002 102 [ernej Zupančič: Šlevilčrii rozvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskego štetjo leto 2001 VI. ZAKLJUČKI Koliko je koroških Slovencev? Na to vsakokratno neizprosno vprašanje zgolj s pomočjo podatkov ljudskega štetja nt mogoče zadovoljivo odgovoriti. Že uvodna metodološka opomba k popisom po občevalnem jeziku namreč izrecno pojasnjuje. da teh rezultatov ne moremo enostavno vzeti za merilo narodne sestave prebivalstva. Na drugi strani imamo namreč vrsto ocen, ki okvirno ugotavljajo številčno moč manjšinske skupnosti na podlagi znanja jezika, rabe jezika v javnosti (glej Reiterer, 1986; in Reiterer, 1996), obiskovanja manjšinskih šolskih ustanov različnih vrst in stopenj, prisotnosti jezika v javnosti in podobno (glej Zupančič, 1997a in Zupančič, 1997b). S pomočjo teh "terenskih" indikatorjev je manjšinska skupnost vendarle krepkejša, saj jo Reiterer ocenjuje do 60.000 pripadnikov (1986) (in podobno tudi KlemenČiČ (1990), nekoliko nižje pa Zupančič: 40.000- 45 000 pripadnikov. Z drugimi besedami: uradni statistični popisi zajamejo le jezikovno najbolj trden, vitalen del, ki znaša okrog tretjine dejanske manjšinske populacije. Zelo raznolika kulturna dejavnost, šolstvo, šport in drugi znaki prisotnosti slovenske manjšine govore o tem, da je tudi tokratni popis zajel le del manjšine, znaten del pa ostaja "statistično skrit". Vendar pa popis potrjuje, da je jezikovna asimilacija precej napredovala. Asimilacijski pritiski, bodisi namerni bodisi spontani, so prisotni. Popisni rezultati torej imajo določeno vrednost, čeprav (posebej spričo velikih "skokov" Števila slovensko govorečih po naseljih in občinah) ne izražajo na prvi pogled veliko zaupanja. Število pripadnikov manjšine se krči, raven rabe slovenskega jezika nazaduje (kar potrjujejo tudi opazovanja tega pojava posebej pri mladi generaciji; glej Zupančič, 1999), teritorij, na katerem manjšina živi, pa se širi. Razseljevanje je za manjšino zelo aktualen proces, ki zahteva morda tudi nove oblike organiziranosti in delovanja. Vsekakor je treba računati na bistveno širši poselitveni in funkcionalni prostor slovenskega prebivalstva v Avstriji. V luči teh spoznaj je prizadevanje avstrijskih oblasti, da bi odmerjale manjšinske pravice zgolj na podlagi popisnih rezultatov, precej "protimanjšinsko" naravnano, v luči resne znanstvene obravnave ter duhu evropskega varstva manjšin pa ne dosti manj kot zgodovinsko pogojen anahronizem. Rozorave in grodivo, Ljubljano, 2002. št. 40 103 VII.LITERATURA IN VIRI Beg A., 1910, Narodni kataster Koroške, Narodna založba, Ljubljana, 80 str. Einspielet V., 1980, Wie vielen Slowenen gibt es in Kärnten?, Zahlen, Zahlen, Zahlen, Kärntner Abwehrkampfbund (Landesleitung), Kärntner Weissbuch 1, Grafenauer B., 1946, Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes, Koroški zbornik, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 117- 247 (ur. Grafenauer B., Ude L., Veselko M.) Grafenauer B., 1946, Germanizacija treh Avstrij, Koroški zbornik, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 249-275 (ur. Grafenauer B., Ude L., Veselko M.) Grafenauer B., 1990, Proučevanje problematike posameznih manjšinskih skupnosti, Narodne manjšine, zbornik, SAZU, Ljubljana, str, 17-28 (ur. Vratuša A.) Grafenauer B., 1993, Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje in njena današnja vprašanja, Zgodovinski časopis, 47-3, Ljubljana, str. 349-383 Klemenčič Matjaž, 1978, Jezikovna struktura prebivalstva na z avtohtonim slovenskim prebivalstvom poseljenem območju avstrijske Štajerske od srede 19. stoletja do leta 1971, Časopis za zgodovino in narodopisje, vol. 49, 1, Maribor, str. 124-148 Klemenčič Matjaž, 1994, Die Slowenen und Deutschen im Lichte der sprachlichen Statistik, Steirische Slowenen. Zweisprachigkeit zwischen Graz und Maribor, zbornik, Graz, str. 39-58 (ur. Stenner C.) Klemenčič V., i960, Kritični pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na Koroškem, Razprave in gradivo, 2, INV, Ljubljana, str. 101-182 Klemenčič V., 1976, Uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni glede na slovensko manjšino in slovenščino kot občevalni jezik v luči zakona o popisu prebivalstva posebne vrste, Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji / Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji, zbornik, Ljubljana str. 41-50 Klemenčič V., 1990, Metodologija uradnih popisov prebivalstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, Narodne manjšine, zbornik, SAZU, Ljubljana, str.31-45 Klemenčič V., Wutti F., Domej T., 1977, Popis posebne vrste v luči popisovanja občevalnega jezika pri dosedanjih popisih, , elaborat, tipkopis, IGU, Ljubljana, 23 str. (hrani arhiv IG, Ljubljana) 104 lernej Zupončič: Številčni rozvoj koroških Slovencev v luči rezullolov ijudskego šteijo lelo 2001 Pleterski J., 1966, Die Volkszählung vom 31- März 1961 in Kärnten, Razprave in gradivo, 4-5, INV, Ljubljana, str. 165-215 Pleterski J., 1976, Nekaj aspektov vindišarske teorije po drugi svetovni vojni, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana, str. 15-17 Pleterski J., 1981, Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Založba Obzorja, Maribor, 437 str. Pleterski J., 1994, Slovenci na avstrijskem Štajerskem in člen 7. pogodbe o Avstriji, Narodne manjšine 3, Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski, SAZU, Ljubljana, str. 235-242 Reiterer A. F., 1986, Doktor und Bauer. Ethnischer Konflikt und-Sozialwandel, Drava, SZI, 183 str. Reiterer A. F., 1993, Minorities in Austria, Patterns of Prejudice, vol. 27, 2, Sage Publications, London / Newbury Park / New Delhi, scr. 49-62 Reiterer A. F., 1996, Kärntner Slowenen: Minderheit oder Elite?, Neuere Tendenzen der ethnischen Arbeitsteilung, SZI, Drava. Klagenfurt / Celovec, 312 str. Steinicke E., Zupančič ]., 1993, Die Kärntner Slowenen - eine Volksgruppe der Peripherie ?, GW Unterricht, Wien, str. 40-56 Steinicke E., ZupančičJ., 1995, Les Slovenes de Carinthie - une communauté de la peripherie ?, Langues regionales et relations transfrontalières en Europe, zbornik, L'Harmattan, Paris, str. 179-204 (ur. Goetschy H., Sanguin A.L.) Suppan A., 1983, Die Öesterreichischen Volksgruppen. Tendenzen ihrer gesellschaftlichen Entwicklung irrt 20. Jahrhundert, Verlag fuer Geschichte und Politik, Wien, 262 str. VratuŠa A., 1994, Družbeno zgodovinski pogled na Slovence v avstrijski zvezni deželi Štajerski, Narodne manjšine, 3, Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski, zbornik, SAZU, Ljubljana, str. 263-277 (ur. Bister F.J., Križman M., Jesih B., Vrauša S.) Zorn T., 1972, Nacistično ljudsko štetje leta 1939 na Koroškem po jezikovnih kategorijah, elaborat, tipkopis, arhiv INV, Ljubljana, 53 str. Zorn T., 1973, Nacistično ljudsko štetje leta 1939 na Koroškem, Zgodovinski časopis, 27, Ljubljana, str. 91-105 Zorn T., 1976, Pogled na zdajšnji položaj koroških Slovencev, Sodobna vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji / Suvremena pitanja slovenske i hrvatske manjine u Austriji, Ljubljana, str. 33-40 Rozprave in gradivo. Ljubljano. 2002, šl. 40 105 Zorn T., 1936, Ljudsko štetje z dne 7. marca 1923 na Koroškem, Kronika, 16, 2, Ljubljana, str. 121-123 Zupančič J., 1993, Socialgeographic Transformation and National Identicy - the Čase of the Slovene Minority in Carinthia (Austria), Geojournal, 30.3, KJuwer Academic Publishers, Dordrecht/ Boston /London, str. 231-234 Zupančič J., 1994, Les Slovenes en Autriche, Espace, Populacions, Societes, 1994-3, Lille, str. 323-329 Zupančič j., 1997, Slovenci v Avstriji: število, način poselitve, struktura, identiteta, Geografski vestnik, 69, Ljubljana, str. 115-138 Zupančič J., 1997, Koliko je Slovencev v Avstriji?, Razprave in gradivo, 32, Ljubljana, inštitut za narodnostna vprašanja, str. 167-176 Zupančič J., 1999, Slovenci v Avstriji / The Slovenes in Austria, Geographica Slovenica 32, Inštitut za geografijo, Ljubljana, 246 str. Volkszählungen 1971-2001. Umgangssprache Kärnten, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Austria, Wien, April 2002 MATJAŽ KLEMENČIČ Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Objava virov s komentarjem The AenviriKs of the Slovene Emigrants in Canada tor thi; Inowkndent Slovenia In Canada the idea of an independent Slovenia began to spread after 1948.. The Slovene National Union was organized in Canada, as well, and published the Slovenska država (The Slovene State) newspaper in Toronto. The Slovene emigrants from aH over the world (except front the USA), especially those from Canada. Australia and western European countries were organized into the World Slovene Congress in ¡991. an organization modeled on the.lavish World Congress as the institution of civil society with the aim of uniting the Slovene organizations throughout the world irrespective of their political beliefs. One of the most important actions in that period was the campaign for the recognition of the independence of Slovenia that teas organized by the Congress, or more precisely by its conferences, in ah the countries, except in the USA, in the period between June 26 and October 8. 1991, and January 15. 1992. The Conference of the Slovene Congress Jo r Canada grew out of the Committee to help the victims of floods in Slovenia. The majority of the Canadian-Slovene organizations took part in it. Within the framework of this conference the Slovenes alone, or together with the Croatian emigrants, organized several meetings in support of Slovene independence in the summer and autumn of 1991. In part also as a result of the e/jbrts of the Canadian Slovenes Canada recognized Slovenia together with the countries of the Europem| Union as early as January 15. 1992, Keywords: Canada. Slovene emigrants, World Slovene Congress, independent Slovenia Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Prispevek obravnava aktivnosti slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo. Slovenski izseljenci so se po vsem svetu razen v ZDA organizirali v Svetovnem slovenskem kongresu leta 1991. Ena od najpomembnejših aktivnosti Slovenskega kongresa je bila kampanja za priznanje Sloven ije kot neodvisne in samostojne države. Konferenca Slovenskega kongresa za Kanado je izšla iz Odbora za pomoč žrtvam poplav v Sloveniji. Večina kanadsko sloivnskili organizacij je bila pri tem soudeležena. Slovenci so v okviru konference Slovenskega kongresa za Kanado sami ali pa skupaj s Hrvati organizirali vrsto zborovanj v podporo slovenske neodvisnosti. Stane Kranyc. predsednik kanadske konference Svetovnega slovenskega kongresa in drugi kanadski Slovenci so pisali veliko pišem kanadski ministrici za zunanje zadeve Barbari McDougall in kanadskemu ministrskemu predsedniku Brianu Mulroneyu v katerih so ju seznanjali s situacijo v Sloveniji in zahtevah kanadsko priznanje slovenske neodvisnosti. Deloma tudi kot rezultat prizadevanj Slovencev v Kanadi je Kanada Slovenijo priznala kol neodvisno in samostojno državo skupaj z državami Evropske unije že 15. januarja 1992. Ključne besede: Kanada, slovenski izseljenci. Svetovni slovenski kongres, samostojna Slovenija 107 Ideja o samostojni Sloveniji se je po drugi svetovni vojni - podobno kot v ZDA, Argentini ter ostalih državah, kamor so se izseljevali pripadniki slovenske politične emigracije - pričela širiti tudi med slovenskimi izseljenci v Kanadi.1 Politični emigranti iz Slovenije so se pričeli v večjem številu v Kanado naseljevati že kmalu po koncu druge svetovne vojne. Ob prihodu so morali podpisati delovne pogodbe za 10 mesecev kot gozdni delavci. Tako je že oktobra 1947 odšla na delo prva skupina slovenskih gozdarjev. Ti so s trdim delom, kakršnega do tedaj niso bili vajeni, kmalu prihranili 1000 in več dolarjev Januarja 1948 pa je prišla v Kanado tudi prva skupina deklet, ki so jih razporedili na delo po ravninah Omana.2 V teh prvih mesecih se zaradi "dela" slovenski izseljenci niso veliko ukvarjali s politiko. Tako se je ideja o samostojni Sloveniji med kanadskimi Slovenci pričela hitreje širiti po juniju 1948, ko se je v to državo priselilo večje število stražarjev in Članov Slovenske dijaške zveze, ključni osebnosti pa sta bili dr. Janko Pajk ter dr, Rudolf Čuješ. Tudi v Kanadi so organizirali Slovensko narodno zavezo, ki je v Torontu od leta 1954 izdajala časopis Slovenska državah Politična aktivnost slovenske politične emigracije je po letu 1954, podobno kot v ZDA in Argentini, tudi v Kanadi pričela počasi zamirati, ali pa je z delom nadaljevala v spremenjeni obliki. Tako vse do konca 80-ih let med slovenskimi izseljenci ne naletimo na nove pobude ali poglede glede nadaljnjega razvoja Slovenije kot države.4 Tako je vse do sredine 80-ih let 20. stoletja slovenska politična emigracija združena okrog slovenskih strank iz obdobja pred II. svetovno vojno smatrala, da so vsa dogajanja v domovini - vključno z vsemi spremembami v 60-ih pa tudi v 80-ih letih 20. stoletja - pravzaprav le del nekakšne komunistične zarote zoper * * * 1 Matjaž Klemenčič, "Izseljenske skupnosti in ustanavljanje novih držav v vzhodni srednji Evropi: primer Slovencev (2. del)". Zgodovinski časopis, leto 50, št. 4 (105)- Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1997.- str. 573. 2 "Slovenci v svetu' Koledar Svobodna Slovenija, leto 1 (1949). Buenos Aires, 1949, sir. 173-178. 3 liogdan Novak, "Geneza slovenske državne ideje med emigracijo". Slovenci in država - Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9- do 11. novembra 1994). Ljubljana, 1995, str. 302. Časopis Slovenska država je v začetku maja 1946 pričel izdajati "Akcijski odbor za zedinjeno in suvereno slovensko državo" oziroma skupina slovenskih političnih emigrantov v evropskih državah pod vodstvom dr. Cirila Žeboia, Ta skupina je v letih 1946 in 1947 poslala zahodnim zaveznikom več spomenic z zahtevami po ustanovitvi slovenske države, ki naj bi obsegala celorno slovensko etično ozemlje. Na pobudo patra Kazimirja ZakrajŠka je 25- julija 1950 izšla prva številka Slovenske države tudi v Chicagu. Leta 1954 so časopis preselili v Toronio v Kanadi, kjer ga je do leta 1961 urejal dr. Rudolf Čuješ, med letoma 1961 in 1987 Vladimir Mauko, po leiu 1987 pa Luka Jamnik. ^ Novak, "Geneza slovenske državne ideje 303- 108 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo slovenski narod. Le politiki v emigraciji naj bi bili vedeli, kaj je dobro za slovenski narod in kakšna naj bi bila nadaljnja pot slovenskega naroda. Ob tem je potrebno še poudariti, da so si bili ti politiki enotni le v kritiki komunističnega sistema, ne pa tudi v zagovarjanju določene stopnje samostojnosti slovenske države. Tako so se nad idejo samostojne slovenske države navduševali le redki posamezniki ter gibanja okrog časopisa Slovenska država, ostali pa so še dopuščali možnost kon-federativne povezave slovenske države z ostalimi državnimi tvorbami južnoslo-vanskih narodov. Do korenitejših sprememb v odnosu do stare domovine je med slovenskimi priseljenci v Kanadi in drugod po svetu prišlo po smrti Josipa Broza Tita leta 1980, oziroma na prelomu iz 80. v 90. leta ob političnih spremembah v državah vzhodne srednje Evrope in v povezavi s tem tudi v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji. Slovenski izseljenci iz Kanade ter drugod po svetu sveta so se (z izjemo Slovencev v ZDA) organizirali v Svetovnem slovenskem kongresu - v organizaciji, ki so jo po zgledu Judov organizirali kot ustanovo civilne družbe z namenom združitve slovenskih organizacij po vsem svetu, ne glede na njihovo politično prepričanje. Po posameznih državah, kjer žive Slovenci kot manjšine, zdomci ali kot izseljenci, so kmalu organizirali posebne konference Kongresa.5 Zaradi "... potrebe po razumevanju kanadskih Slovencev in njihovega položaja kol del kanadskega mozaika narodov, sedanjega položaja kanadskih Slovencev vis-a-vis Slovenije kot centra Slovenstva, in perspektive slovenskega naroda pri uveljavljanju slovenske suverenosti... ",6 je bil 25- maja 1990 ustanovljen tudi Kanadski Slovenski Kongres (v nadaljevanju KSK), ki je nastal iz odbora za pomoč žrtvam poplav v Sloveniji. Ustanovna seja je potekala v prostorih slovenskega starostnega doma Lipa (52 Nelson Drive) v Torontu. Na seji so izvolili 15 članov kongresnega sveta,7 ki je nato 2. junija na skupni seji izvolil organe (glavni, nadzorni in svetovalni odbor) in vodstvo KSK: dr. France Habjan (predsednik), prof. dr. Srečko Pregelj (podpredsednik), Stane Kranjc (podpredsednik), Leander V. Skof (tajnik), Jožica Vegel (blagajnik) itd.8 KSK, katere glavni namen je bil "... povezovanje vseh Slovencev dobre volje ter ohranjanje slovenskih izročil\ ... pripadnost slovenstvu in demokratičnim načelom ... je pod svojim okriljem kmalu združil veČino kanadsko-slovenskih organizacij. * * -* 5 Klemenčič, "Izseljenske skupnosti in ustanavljanje novih držav ...;i, 574. 6 Pristopna izjava Kanadsko Slovenskemu kongresu, Arhiv Kanadsko slovenskega kongresa (v nadaljevanju: Arhiv KSK). Kopije v Jasli avtorja. 7 Obvestilo in vabilo na ustanovni občni zbor Kanadsko Slovenskega Kongresa, 28. aprila 1990. Arhiv KSK. 8 Poročilo z ustanovnega občnega zbora Kanadsko Slovenskega Kongresa. 4. junija 1990. Arhiv KSK. 9 Obvestilo in vabilo na ustanovni občni zbor Kanadsko Slovenskega Kongresa, 28. aprila 1990. Arhiv KSK. Razprove in gradivo. Ljubljana. 2002. šl 40 109 V obdobju ustanavljanja KSK je zanimanje za staro domovino med kanadskimi Slovenci močno naraščalo - še zlasti, ko so slovenski izseljenski časopisi objavili dokumente o plebiscitu, ki jih je izdala slovenska vlada v domovini/ Razglas državljanom Republike Slovenije in vsem volilcem v Republiki Sloveniji,10 Zakon o plebiscitu, o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije1 Izjavo predsedstva RS) 2 in Sporazum med slovenskimi političnimi strankami glede plebiscita.' 3 Kljub temu, da obstoječa zakonodaja v Republiki Sloveniji ni predvidevala udeležbe slovenskih izseljencev na plebiscitu, pa sta minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular in Spomenica Hribar, predsednica skupščinske komisije za Svetovni slovenski kongres ter tajnica iniciativnega odbora konference Republike Slovenije za Svetovni slovenski kongres, objavila pismo, v katerem sta pozivala slovenska društva, organizacije in verska središča po svetu k zbiranju podpisov za osamosvojitev Slovenije. V njem sta navedla: "Spoštovani.' Skupščina Republike Sloven ije je na svojem zasedanju 6. 12. 1990 sprejela Zakon o plebiscitu, o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Besedilo zakona vam. pošiljamo v prilogi, posebej pa vas pri tem. opozarjamo na 5. in 6. člen: plebiscit bo dne 2J. 12. 1990, to je v dneh, ko se bo veliko naših ljudi iz tujine vrnilo na božično-novoletne počitnice v domovino, vendar po veljavni zakonodaji žal ne bodo imeli pravice neposredno glasovati na plebiscitu. Vzrok za to omejitev je časovna stiska (plebiscit moramo izpeljati čim prej, dokler so za to razmeroma ugodne okoliščine), tako da ne utegnemo pripravili novih volilnih imenikov, ki bi upoštevali vse osebe z državljanstvom Republike Slovenije, temveč smo vezani na volilne imenike, pripravljene za letošnje spomladanske volitve -ti imeniki pa so sestavljeni po načelu stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije. Vemo, da številni Slovenci po svetu zelo zavzeto spremljajo dogajanje v domovini in da bi radi neposredneje vplivali nanj. Ker njihovo glasovanje pri plebiscitu iz prej omenjenih razlogov ne bo mogoče, jih želimo opozorili vsaj na možnost bolj posrednega, političnega vplivanja na plebiscit in njihove izide. Pozivamo vas - kolikor vam to dopuščajo pravni predpisi -k -k -k 10 "Razglas državljanom Republike Slovenije vsem volilcem v Republiki Sloveniji". Svobodna Slovenija, leto 49 (43), U 49-50. Buenos Aires, 13. decembra 1990. sir, 1. 11 "Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije". Svobodna Slovenija, leto 49 (43), št. 49-50. Buenos Aires, 13. decembra 1990. srr. 2. 11 "Izjava predsedstva Republike Slovenije". Svobodna Slov enija, leto 49 (43), šl. 49-50. Buenos Aires, 13-decembra 1990, str. 2. "Sporazum v skupščini RS". Svobodna Slovenija, leto 49 (43), Si. 5i- Buenos Aires, 20. decembra 1990, str. 2. 1894 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo države, v kateri sedaj živite - k zbiranju podpisov za osamosvojitev Slovenije, in sicer v obliki, kakršno predvideva 2. člen Zakona o plebiscitu: podpise bi zbirali na polah, na katerem bi bil pod plebiscitnim vprašanjem (Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?) obkrožen odgovor DA. Tako 'glasovanje'pri plebiscitu sicer ne bo imelo pravnega učinka, bo pa, če boste podatke o zbranih podpisih pravočasno poslali v domovino, zelo ugodno vplivalo na tukajšnje javno mnenje in ustvarjalo ugodno atmosfero za pozitivno odločanje slovenskih volilcev na plebiscitu oziroma za čim- večjo volilno udeležbo ... Nakazana možnost je mogoče bolj slaba tolažba, za tiste posameznike, ki si želijo neposredne in pravno veljavne pravice do sodelovanja na. plebiscitu, vendar tudi te možnosti ne bi kazalo zanemariti. Če se boste odločili za organizirano akcijo po opisanem vzorcu, vas vljudno prosimo, da podatke pošiljate na Izvršni svet Republike Slovenije - Resor za Slovence po svetu, Gregorčičeva 27, Ljubljana. Učinek bo tem. ugodnejši, čim prej bodo podatki prišli k nam in čim prej bomo z njim lahko seznanili slovensko javnost. Zelo dobrodošli so tudi članki o plebiscitu v tamkajšnjih občilih: časopisih in radijskih postajah Računamo na vašo solidarnost in vas lepo pozdravljamo". ^ Ko so bili kanadski Slovenci seznanjeni z dokumenti o plebiscitu v Sloveniji, so se tudi sami - podobno kot Slovenci drugod po svetu - lotili zbiranja podpisov z izrazi podpore slovenski neodvisnosti. Tako so 18. decembra 1991 sporočili dr. Janezu Dularju, ministru za Slovence po svetu, da z veseljem sprejemajo odločitev, "... da se 23■ decembra t. L izvede glasovanje vseh Slovencev in Slovenk..." in da: vam slovenska skupnost v Kanadi pošilja MORALNO PODPORO s podpisi, ki smo jih zbrali z željo, da bi se z isto vnemo ljudje v domovini izjavili za SUVERENO SLOVENIJO. V nekaj dneh nam je uspelo nabrati 1200 (do 19- dec. 1990) pozitivnih glasov. Vsi vprašani so podpisali z navdušenjem ... "15 * * * ^ "Slovenci po svetu: zbirajte podpise za osamosvojitev)" Svobodna Slovenija, teto 49(43), 49-.SO. Buenos Aires, 13. decembra 1990, str. 1. ^ Pismo predstavnikov slovenskih društev in organizacij v Kanadi članu IS RS za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Janezu Dularju, 18. dec. 1990. Ameriška domovina, leto 93. št- 1. Cleveland (3. januarja 1991). Rozprove in gradivo, Ljubijono. 2002. št. 40 Za to dejanje se jim je 7. januarja 1991 dr. Janez Dular v pismu, ki ga je posla.! vsem slovenskim izseljenskim skupnostim po svetu, posebej zahvalil. V njem je med drugim zapisal: "V Času priprav na plebiscit o osamosvojitvi države Slovenije sta v imenu izvršnega sveta Republike Slovenije in v imenu iniciativnega odbora konference Republike Slovenije za Svetovni slovenski kongres dala pobudo za zbiranje podpisov v podporo plebiscitni odločitvi. Odziv Slovencev po svetu je bil izredno velik in je nadvse ugodno vplival na politično ozračje v plebiscitnih dneh: okrepil se je občutek, da gre res za zgodovinsko odločitev vsega slovenskega naroda. V dneh od 10. do 23■ decembra 1990je prispelo na naslov slovenskega izvršnega sveta čez 6.000 podpisov (zaradi težav s pošto jih je še nekaj sto prišlo tudi pozneje). Zganili so se Slovenci in Slovenke od ZDA do A vstralije, od Švedske do Madagaskarja ter nam pošiljali posamično podpisane 'glasovnice' ali pa cele pole po več deset, 5 po več sto ali celo s po več tisoč podpisi... S tem smo seznanili slovensko javnost, gradivo pa je bilo na dan plebiscita izročeno predsedniku slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju. Ta je 26. decembra 1990 sporočil uradni izid plebiscita ... ter oznanil: 'Slovesno razglašam pred tem visokim zborom., slovensko in jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država'. V dneh, ko se že lotevamo neposrednega uresničevanja te plebiscitne odločitve, se želimo tudi zahvaliti vsem, ki sle s svojim podpisom pripomogli k prepričljivosti tega dejanja, posebno pa tistim, ki ste pomagalipod-pisno akcijo izpeljati: predsednikom društev, vodjem dušnopastirskih. središč ter številnim iniciativnim posameznikom., ki sle z veliko požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo v tako kratkem Času dosegli, da se je podpisovanja udeležilo toliko ljudi. Vaša zavzetost nas zavezuje, da bomo z vsemi močmi izpolnjevali naloge, ki izhajajo iz odločitve za samostojno in neodvisno državo Slovenijo, našo in vašo domovino. Kljub velikemu zanimanju slovenskih izseljencev v Kanadi za dogajanja v domovini, pa jih je vojna v Sloveniji presenetila, saj niso imeli nobenega sredstva ■k -k -k ^ "Zahvala za sodelovanje pri podpisni akciji ob slovenskem plebiscitu". Svobodna Slovenija, leto 50 (i4), št. 2. BuenosAires, 10. januarju 1991, str. 1 112 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo za obveščanje kanadske javnosti o dogodkih v Sloveniji. Poleg tega je bila večina članov Vseslovenskega odbora, ki je v južnem Ontariu skrbel za meddruštveno koordinacijo, takrat v Sloveniji. Tako je večji del organizacijskega bremena padlo na Jožeta Slobodnika, predsednika Slovenske gospodarske zbornice, ki je poskrbel, da so se Slovenci v južnem Ontariu kar najhitreje organizirali. Pomembno vlogo pri obveščanju vse kanadske javnosti in organiziranju Slovencev iz Kanade za pomoč domovini so odigrali tudi slovenski duhovniki iz Toronta in Hamiltona.17 Tako je torontski nadškof Alojzij AmbrožiČ, ki je slovenskega porekla le tri dni po začetku agresije jugoslovanske vojske na Slovenijo (28. junija 1991) pisal predsedniku kanadske vlade, Brianu Mulroneyju. Zahteval je, naj vlada zastavi ves svoj vpliv, in od oblasti v Beogradu zahteva ustavitev spopadov ter začetek pogajanj s Slovenijo in Hrvaško o njuni neodvisnosti.18 Duhovniki slovenske fare Torontu so dali na razpolago svoje prostore na Manning Streetu. Tam je od 2. junija dalje deloval Slovenski informacijski center, ki je bil ustanovljen kot pododbor Vseslovenskega odbora. Slovenski podjetniki so pisarno opremili s telefonom, telefaksom in računalnikom, za tekoče vsakodnevno delovanje pa je skrbela ekipa prostovoljcev. Vodstvo informacijskega centra je prevzel Leander V. Skof, za obveščanje kanadskih medijev pa je bila zadolžena Dorothy Lenarčič.1^ Seznam darovalcev objavljamo v nadaljevanju. Z ozirom na veliko materialno škodo, ki jo je Slovenija utrpela v prvih julijskih dneh, so tudi kanadski Slovenci uvideli, da samo moralna podpora domovini ne zadostuje. Tako so že 2. julija v okviru Vseslovenskega odbora ustanovili poseben odbor za zbiranje finančne pomoči domovini - Odbor za slovenski sldacl (Slovenian Relief Fund). Vodstvo odbora je prevzel podjetnik Viktor Zenkovič, pomagala pa mu je vrsta rojakov ter slovenska društva in organizacije iz vse Kanade. Tako so zbrali za okrog 330.000 kanadskih dolarjev pomoči, kar dokazuje, da so bili tudi kanadski Slovenci pripravljeni marsikaj žrtvovati za svobodno in neodvisno Slovenijo.20 Kljub vsem težavam v zvezi z obveščanjem kanadske javnosti o dogodkih v Sloveniji, pa so se člani KSK skupaj z ostalimi slovenskimi izseljenci že nekaj dni po agresiji na Slovenijo lotili številnih aktivnosti v podporo slovenski neodvisnosti. Tako so že 28. junija 1991 skupaj s pripadniki hrvaške ter makedonske •k -k -k 17 "Kanadski Slovenci pomagajo domovini'. Nedeljski dnevnik, šlev. 223- Ljubljana, S, avgusta 1991, sir. 7 18 Pismo roroniskega nadškofa Alojzija Ambrožiča kanadskemu premieru Brianu Mulroneyju, 28. junija 1991. Pismo je bilo objavljeno tudi v-. Ameriška domovina, lelo 93, št. 27. Cleveland, I. julija 1991, str. 5- ^ "Kanadski Slovenci pomagajo domovini...", 7, John K. Galbraith, "Canadian Slovenians report activities". Ameriška domovina, leto 93, St. 29■ Cleveland, IS. julija 1991, str 4.; "Pomoč žrtvam vojne v Sloveniji . Ameriška domovina, leto 93. št- 40 - priloga: Kanadska domovina. Cleveland, 3- oklobra 1991, str. 11; "Pomoč žrtvam vojne v Sloveniji", Ameriška domovina, leto 93, št. 41 - priloga: Kanadska domovina. Cleveland, ¡0. oktobra 1991, str. JI. Rozprove in gradivo, Ljubljano. 2002. šl. 40 1)3 izseljenske skupnosti organizirali zborovanje v Torontu pred parlamentom province Ontario, na katerem se je zbralo okrog 3-000 ljudi,21 Na zborovanju je spregovoril tudi predstavnik Kanadsko-slovenskega sveta, dr. Peter Klopčič, ki je zbranim v angleškem jeziku (da bi ga razumeli tudi ostali prebivalci Toronta) dejal: "Drag i prijatelji! Lepo vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za vaše zanimanje za Slovenijo. Danes je dan različnih občutkov. Po eni strani imamo zadostne razloge, da smo srečni, po drugi strani pa smo žalostni. Veseli nas, da sije Slovenija izbrala svobodno demokratično vlado aprila 1990... Srečni smo, da je Slovenija, pred tednom dni, svojo samostojnost tudi uresničila. Ponosni smo na slovensko vojsko. Če upoštevamo, da je imela Slovenija, zelo malo časa, da je organizirala svojo teritorialno obrambo, lahko šele zdaj pravilno ocenimo kako odlično so se izkazali. Znano nam je. kako se je Zahod izrazil glede Jugoslavije, njena totalitarna vlada, pa sije, še po teh izjavah, vzela pravico, in s svojo vojsko brezobzirno napadla Slovenijo. Ko se je pričel napad na Slovenijo, je mlado slovensko dekle v Ljubljani izjavilo tujem.u časnikarju: 'Te žrtve je povzročil Zahod s tem, daje podprl beograjsko vlado, katera ni bila demokratično izvoljena in je še vedno komunistična.' Na žalost je šele po teh tragičnih dogodkih Zahod začel spreminjati svoje mnenje. Zdaj pa se obračam, na srbski narod: Poznamo vašo zgodovino, vemo koliko je Srbija pretrpela skozi 600 let pod turškimi napadi in okupacijo. Želel bi vas opozoriti, da zdaj vaša vojska postopa s Slovenci in Hrvati tako kot so nekoč Turki z vami. Vaša zgodovina nas utrjuje v prepričanju, da nimate namena uničevati bratskih narodov, ki iščejo le svojo svobodo. Vi. se niste vdali pred nasiljem, ne pričakujte od nas, da bi ljubili svobodo manj kot vi. Zatrjujem vam, da Slovenci ne bomo odstopili od svojih pravic. Če želite z nami bratskega sožitja, ne boste tega dosegli s tem, da pošiljate na nas -* n- * 21 "Manifestacija v Kanadi". Svobodna Slovenija, leto 44, Si. it. Bvienos Aires, 15. avgusta 1991, str. 2.; "Množične demonstracije zdomskih Slovencev". Slovenska država, leto 42, Si. 6-7. Toronto, junij-julij 1991, str. 4.; Anica ftesnik, "Zdrava bodi, moja lepa domovina". Ameriška domovina, le/o 93, f. 33 Cleveland. 15. avgusta 1991, str. 7 in 11. 1898 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo tanke in da bombardirate našo zemljo. To, kar se dogaja ni bratstvo, to je sovraštvo in pekel. Če hočete ravnati človekoljubno in modro, prenehajte z napadi na Slovenijo in Hrvaško, ter pokličite vojsko nazaj domov, istočasno pa priznajte odločitve tako slovenske kakor hrvaške demokratično izvoljene vlade. "22 Podobna zborovanja Slovencev v podporo demokraciji in neodvisnosti Slovenije so v nedeljo, 30. junija potekala tudi v ontarijskih mestih London in Hamilton. V ponedeljek, 1. julija je zvečer v cerkvi Brezmadežne v Torontu potekala posebna maša za domovino, ki jo je daroval torontski nadškof, dr. Alojzij Ambrožič, na kateri se je zbralo okrog dva tisoč slovenskih in hrvaških izseljencev. V svojem nagovoru je nadškof poudaril, da bi moral svet podpreti neodvisni državi Slovenijo ter Hrvaško in izjavil, da: "... kadar se taki narodi odločajo, da bodo v svoji hiši sam svoj gospodar in pokažejo sposobnosti politične suverenosti, bi morale biti njihove odločitve sprejete in spoštovane ... Po masi je bil razglašen novoustanovljeni sklad za pomoč Sloveniji. Člani KSK in Slovensko-kanadskega sveta so pobirali podpise k peticiji kanadski vladi za priznanje republike Slovenije. Maše za domovino so se od tega dne vršile v cerkvi Brezmadežne vsak večer.24 Podobno izjavo v podporo neodvisni Sloveniji, kot jo je izrekel med mašo za domovino 1. julija, je nadškof Ambrožič dal v naslednjih dneh tudi časopisu Toronto Star. V tej izjavi je med drugim povedal, da: "... Slovenci ne škodujejo nikomur, če hočejo biti ne samo avtonomni, pač pa tudi samostojni. Menim, da je omejitev osebne svobode zaradi bojazni, da bi prišlo do etničnih izbruhov, kontraproduktivna. Etnična homogenost Slovenije je poroštvo, da v samostojni Sloveniji ne bo spopadov med manjšino in večino .,."25 * * * 22 "Manifestacija v Kanadi". Svobodna Slovenija, leto 50(44), i/. jI Buenos Aires, 15. avgusta 1991, str. 2. 23 "Kanadski Slovenci pomagajo domovini...", 7. Resnik, "Zdrava bodi, moja lepa domovina 7. "Kanadski Slovenci pomagajo domovini..,", 7. Rozpiove in grodivo. Ljubljana. 2002. šl. 40 115 Dne 6. julija se je v središču Torontu ponovno zbralo okrog 1000 Slovencev. Po poročilih slovenskega izseljenskega časopisja, so se Slovenci "... pred torontskim parlamentom ... s plakati, narodnimi nošami in novimi zastavami ... vljudno predstavili kanadski javnosti. Časopisi in TV (kanadski - op. M. K.) so začeli redno poročati o novi Sloveniji... Podobno zborovanje je mesec dni po razglasitvi slovenske samostojnosti (24. julija) organizirala tudi Slovenska mladina (Slovenian Youth Council). Na tem mirovnem shodu so z govori, petjem in z molitvami počastili spomin na žrtve jugoslovanske agresije na Slovenijo. Mirovni shod je močno odmeval tako med slovenskimi izseljenci v Kanadi kakor tudi med ostalo kanadsko javnostjo. Tako je Ameriška domovina v svojem poročilu zapisala, da so: "... V poletni večer, med moderne mestne stavbe velikega Toronla ... hiteli glasovi tisoč Slovencev in oznanjali svetu stisko Slovenije. Pelje Marijinih pesmi in pesem 'K lebi želim, moj Bog\ priložnostne besede č. g. Franca Slobodnika, nagovori mladih (gdč. Zupančič, Mili Kus, Tomaž Podobnik, dr. Tone Dimnik), recitator dr. Tone Kačinik (Prešernova Vrba), pevec Blaž Potočnik (odlomek iz Traviate) so spel predstavili kanadski javnosti značaj vernega kulturnega naroda. Še en prizor iz tega večera nam bo ostal globoko v spominu ... Video o vojni v Sloveniji...1:11 Slovenski izseljenci iz Toronta ter bližnje in daljne okolice so se ponovno zbrali 28. julija, ko se je na 32. Slovenskemu dnevu v slovenskem letovišču v Boltonu zbralo več kot dva tisoč ljudi. Praznovanje je bilo posvečeno razglasitvi slovenske državne samostojnosti, o čemer je pri jutranji maši spregovoril tudi župnik cerkve Brezmadežne, Ivan Plazar. Poudaril je predvsem, da so "... zadnji dogodki v Sloveniji ... združili ljudi različnih prepričanj in nazorov ..." Popoldanski program, ki ga je v sodelovanju s Siovensko-kanadskim svetom pripravil KSK, je povezovala Marta Jamnik. V kulturnem programu so nastopali mladi iz folklornih skupin "Nagelj" (Toronto, Ciril Soršak) in "Soča" (Hamilton, Tone Horvat), zbor Slovenski fantje (Lojze Oražem) ter otroci STZ (Franc Grmek).28 Po pozdravih federalne vlade, ki jih je prenesel poslanec Jesse Flis (iz okraja Toronto-Parkdale), so sledili pozdravni nagovori dr. Petera Klopčiča (Slovensko-kanadski svet), dr. Franca Habjana (KSK) ter Tomaža Podobnika (Slovenska mladina). Sledil je Še govor ministra za Slovence po svetu, dr. Janeza Dularja, ki se je -k -k -k 26 Resnik, ' Zdrava bodi, moja lepa domovina ...", 7. 27 Resnik, '"Zdrava bodi. moja lepa domovina ...". 7 in 11. Prav tam, 7 in 11, Moljož Klernenčič: Delovonje slovenskih izseljencev v Konodi za neodvisno Slovenijo v imenu slovenske vlade zahvalil za vso pomoč domovini. Tako se je zahvalil Slovenskemu informacijskemu centru za poročanje slovenski in kanadski javnosti o dogodkih v Sloveniji ter Slovencem iz Toronta, Hamiltona in drugih krajev Ontaria za denarno pomoč, ki jo je prejela slovenska vlada.29 Na koncu je dr. Dular prebral še pismo, ki so ga vsem udeležencem srečanja v Boltonu namenili in člani vodstva Republike Slovenije (Milan Kučan, dr. France Bučar, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel). V pismu so poleg zahval za pomoč Republiki Sloveniji izrazili tudi zadovoljstvo: "... da sle se tudi Slovenci v Kanadi, kljub svojim, različnim politično nazorskim, generacijskim in drugim interesom povezali in uskladili pri organiziranju ... pomoči Sloveniji. Upamo, da bo pozitivna izkušnja te povezanosti učinkovala na nadalnje ravnanje vseh udeležencev še dolgo po tem, ko bosta neposredna nevarnost in stiska minili. Želimo, da bi v tem duhu izzvenelo tudi letošnje slovensko srečanje pri Boltonu ... in vas prisrčno pozdravljamo... "3° Slovenski dan v Boltonu je pomenil tudi nekakšen pregled dejavnosti v obdobju agresije na Slovenijo in to tako s strani slovenskih izseljencev v Kanadi kakor tudi s strani Slovencev v domovini. Čeprav je bila agresija na Slovenijo zaustavljena, pa končni cilj - mednarodno priznanja Slovenije kot neodvisne države -še ni bil dosežen. Zato so Slovenci svoje nadaljnje aktivnosti podredili temu cilju. Številni kanadski Slovenci ter njihove organizacije so v pismih pozivali ministrskega predsednika Briana Mulroneyja ter ministrico za zunanje zadeve Barbaro McDougall, naj Kanada uradno prizna neodvisnost Republike Slovenije. Kanadska vlada je tako prejela na stotine pisem z zahtevo po priznanju Slovenije, ki so jih podpisali tako duhovniki, politiki ali gospodarstveniki, kakor tudi navadni ljudje. Pri tem velja Še omeniti, da so se za rešitev slovenske krize zavzeli rudi nekateri kanadski vladni poslanci31 Konec novembra 1991 sta v prizadevanjih za priznanje slovenske neodvisnosti Kanado (oziroma Ottawo) obiskala zunanji minister Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel in vodja kabineta slovenske vlade Aaidrej Logar. Na tem obisku, ki * -k -k 29 "Janez Dular speaks in Toronto". Ameriška domovina, teto 93. Št. 32. Cleveland, 8. avgusta 1991, str. 2.; "Dr. Janez Dular na Slovenskem dnevu v Kanadi 28. julija". Ameriška domovina, leto S>3, št. 32. Cleveland, 8. avgusta 1991, str. 5. pismo predstavnikov slovenske vlade, namenjeno udeležencem Slovenskega dneva. Pismo, ki so ga podpisali Milan Kučan (predsednik predsedstva RS), dr. France Bučar (predsednik skupščine RS), Lojze Peterle (predsednik Izvršnega sveta RS) in dr. Dimitrij Rupel (minister RS za z.unanje zadeve) je bilo 8. avgusta 1991 objavljeno na strani 5 v clevelandskem časopisu Ameriška domovina, leto 93, št 32. 31 "Kanadski Slovenci pomagajo domovini". Nedeljski dnevnik, štev. 223 Ljubljana, 8. avgusta 1991, str. 7. Razprave in gradivo, Ljubljano. 2002. št. 40 so ga organizirali predstavniki slovenske izseljenske skupnosti, sta se najprej sestala s predstvniki političnega, gospodarskega in duhovnega življenja slovenske skupnosti v Kanadi, nato pa obiskala zunanje ministrstvo Kanade. Čeprav je šlo v razgovorih z ministrico McDougallovo le za izmenjavo mnenj glede jugoslovanske krize, ne pa tudi sprejetja kakršnih koli obvezujočih listin glede priznanja Slovenije, je obisk dosegel svoj namen (zlasti v diplomatskem smislu, saj je bil vzpostavljen neposreden stik med zunanjima ministrstvoma Kanade in Slovenije). Dr. Rupel se je sestal še s predstavniki parlamentarne opozicije ter člani Odbora za zunanje zadeve in mednarodno trgovino, bil pa je tudi gost kanadskega parlamenta. Obisk dr. Dimitrija Rupla in Andreja Logarja v Ottawi so spremljali Številni mediji (TV postaje CBS ter MultiMedia International, časopis Globe andMail in seveda mediji slovenske izseljenske skupnosti).32 Ob vrnitvi v domovino se je dr. Rupel s posebnim pismom zahvalil vsem slovenskim rojakom, ki so pomagali pri izvedbi obiska, in še enkrat poudaril "...pomen zvez... rojakov po svetu s političnimi in vladnimi predstavniki držav in njihove pomoči pri navezovanju naših stikov z njuni ... kar se je pokazalo tudi ob mojem obisku v Kanadi... "33 Ker se je bližal čas božičnih in novoletnih praznikov, se je Slovencem v Kanadi (in Združenih državah Amerike) s pismom zahvalil tudi minister za Slovence po svetu in narodnosti, dr. Janez Dular. V pismu je med drugim zapisal: "... Ko vam sporočam praznična voščila ... vam hkrati v imenu vlade Republike Slovenije in v svojem osebnem imenu izrekam zahvalo in priznanje za vašo izredno veliko in učinkovito politično, moralno in materialno podporo, ki ste jo v tem usodnem letu izkazovali svoji stari domovini in brez katere v teh dneh gotovo še ne bi bili tako blizu mednarodnemu priznanju, kakor smo. Ko bomo ... obhajali božične praznike in pričakovali prihod leta 1992, si prikličimo v zavesi spoznanje, da slovenski narod ... zmore zgodovinska dejanja, če se njegovi pripadniki enotno lotijo uresničevanja skupnih načrtov. Takih načrtov in lake enotnosti, ki pa ne pomeni popolne miselne uniformiranosti, želim vam in sebi tudi v prihodnje, posebno v zvezi z gospodarskim dvigom naše mlade države in njeno odprtostjo za povezovanje s Slovenci po vsem svetu ... i; -k -k 32 Dr. Zlaiko A. Verbič, "Uradni obisk dr. Dimitrija Rupla v Ottawo, Kanada 27. novembra". Ameriška domovina, leto 93, Si. 50. Cleveland, 12, decembra 1991, str. 5 33 Pismo zunanjega ministra Republike Slovenije dr. Dimitrija Kupla dr. Zlatku A. Verbiču. Ljubljana, 5- decembra 1991. Pismo je v članku z naslovom "Dr. Rupel se zalivali! kanadskim rojakom" 12. decembra 1991 objavil časopis Ameriška domovina (leto 93, št. 50) na peti sirani. "Voščilo in zalivala Slovencem v ZDA in Kanadi". Ameriška domovina, lelo 53. št- 51- Cleveland. 19. decembra 1991, str. 3. Maljož Klernenač: Delovonie slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Omenjene zahvale s strani vladnih predstavnikov iz domovine so kanadskim Slovencem potrjevale pravilnost njihovih prizadevanj v borbi za priznanje slovenske neodvisnosti s strani kanadske vlade. Med mnogimi, ki so s takimi zahtevami obračali na kanadsko vlado, moramo omeniti predvsem podpredsednika KSK Staneta Kranjca, tajnika KSK Leanderja V. Škofa ter Wiiliama S. in Stephena S. Pavlicha iz Slovenskega informacijskega centra. Ti so v svojih pismih kanadsko zunanjo ministrico Barbaro McDougall, kanadskega ministrskega predsednika Briana Mulroneyja ter druge kanadske politike seznanjali s položajem v Sloveniji ter od njih zahtevali priznanje slovenske neodvisnosti s strani Kanade.35 Korespondenca med njimi je potekala od junija 1991 do 15. januarja leta 1992, torej do kanadskega priznanja Slovenije kot neodvisne države. To korespondenco objavljamo v nadaljevanju. Ko danes prebiramo ta pisma, lahko ugotovimo, da so jih visoki kanadski uradniki vključno z ministrico Dougallovo jemali zelo resno, morda celo resneje od svojih ameriških kolegov, saj so njihovi odgovori kazali veliko zanimanje za dogajanja v Sloveniji.36 To je nenazadnje razvidno tudi iz dejstva, da je Kanada priznala Slovenijo skupaj z državami Evropske Unije že 15. januarja 1992. S tem je bilo zaključeno tudi eno najpomembnejših zgodovinskih obdobij slovenske izseljenske skupnosti v Kanadi, v katerem so njeni člani po dolgih desetletjih ponovno pokazali visoko stopnjo enotnosti. Številni Slovenci so vsak na svoj način in vsak po svojih zmožnostih v propagandnem boju pripomogli k priznanju Slovenije s strani kanadske vlade. Mnogi so sodelovali v demonstracijah, ki jih je slovenska izseljenska skupnost organizirala ob pomoči nekaterih drugih jugoslovanskih izseljenskih skupnosti (hrvaške, makedonske) ali sama, mnogi pa so sodelovali v telefonskih klicih ali pri množičnem podpisovanju in pošiljanju peticij z zahtevami po neodvisnosti Slovenije. Kljub temu, da priznanje Slovenije s strani Kanade (pa tudi vseh ostalih držav) primarno ni bilo rezultat pritiskov tamkajšnje slovenske izseljenske skupnosti, pa moramo vseeno priznati in priznavati dosežke te skupnosti, ki so vplivali na politiko Kanade do njihove stare domovine. * * * 35 pismo Leanderja V. škofa Barbari McDougall, 3- julija 199)-: Pismo Siana Kranyca Brianu Mulroneyu z dne, 3. septembra 1991.: Pismo Leanderja V. Škofu Baibari McDougall, 3. septembra 1991-; Pismo Leanderja V Škofa Brianu Mulroneyu. 21. septembra 1991; Pismo Leanderja V. Škofa Barbari McDougall, 27. septembra 1991-; Pismo Leanderja V. Škofa Barbari McDougall, 4. oktobra 1991; Pismo Leanderja V. Škofa Barbari McDougall. 19-olaobra 1991.; Pismo Stana Kranvca Barbari McDougall z dne, 18. novembra 1991.; Pismo Williama S. Pavlicha Barbari McDougall z d ne, 4. decembra 1991.; Pismo Stana Kranyca Barbari McDougall z dne, 9- decembra 1991., Pismo Williama S. Pavlicha in Stephena S. Pavlicha Yvesu, ambasadorju stalne kanadske misije pri Združenih narodih, Yvesu l-ortieru z dne, 14. decembra 1991- Vsa pisma so iz Arhiva KSK. Pismo Barbare McDougall Leanderju V. Skofn z dne, 20. avgusta 1991.; "McDougall underlines support for CSCP position on Yugoslavia". Komunike Barbare Mc Dougall, 3. julija 1991 : Pismo Uabrbare McDougall Stanu Kranycu, 17. februarja 1992.; Rgzprove in grodivo. [jubljono. 2002. šl. 40_________1 19 Na koncu je potrebno še poudariti, da je v tem prispevku predstavljen le delček prizadevanj slovenskih izseljencev iz Kanade po priznanju slovenske neodvisnosti, in da bo za popolnejšo sliko tega delovanja potrebno še veliko raziskovalnega dela. Še zlasti bo potrebno poiskati še tudi gradivo izven Toronta in njegove okolice. 120 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Matjaž Klemenčič: THE ACTIVITIES OF THE SLOVENE EMIGRANTS IN CANADA FOR THE INDEPENDENT SLOVENIA In Canada the idea of an independent Slovenia began to spread more quickly after June, 1948, when a large number of "Stražarji" (Guards), and members of "Slovenska dijaška zveza" (The Association of Slovene Secondary School Students), came to this country. The key personalities were Dr. Janko Pajk and Dr. Rudolf Čuješ. The Slovene National Union was organized in Canada, as well, and it published the Slovenska držaua (The Slovene State) newspaper in Toronto from 1954 on. After 1954 the political activities of the members of the Slovene political emigration began to slowly die out in the USA as well as in Argentina and Canada or else they continued their work in a different way. Among the Slovene emigrants there were no new initiatives or views concerning further development of Slovenia as a state up to the end of the 1980s. Not before the death of Josip BrozTito in 1980, and particularly not before the great political changes in the countries of the east-central Europe and the former Soviet Union at the turn of the 1980s did more radical changes in the political activities among the Slovene emigrants take place. The Slovene emigrants from all over the world (except from the USA), especially those from Canada, Australia and western European countries were organized into the World Slovene Congress in 1991, an organization modelled on the Jewish World Congress as the institution of civil society with the aim of uniting the Slovene organizations throughout the world irrespective of their political beliefs. In individual European countries where the Slovenes live as autochthonous minorities (Austria, Hungary and Italy) or as guest workers special conferences of this Congress were organized. The World Slovene Congress had its central committee that was led by Bojan Brezigar from Trieste during the war for Slovenia in 1991. The neutral political ideological orientation of the Congress was particularly important at that time. One of the most important actions in that period was the campaign for the recognition of the independence of Slovenia that was organized by the Congress, or more precisely by its conferences, in all the countries, where Slovenes lived except in the USA, in the period between June 26 and October 8, 1991, and January 15, 1992. * * * Bogdan Novak, "Geneza slovenske državne ideje med emigracijo". Slovana in država - Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU (od 9- do 11. novembra 1994). Ljubljana, 1995, sir. 302. Rozprove in gradivo, Ljubljano, 2002, št. 40 121 The Conference of the Slovene Congress for Canada grew out of the committee to help the victims of floods in Slovenia. The majority of the Canadian-Slovene organizations took part in it. Within the framework of this conference the Slovenes alone, or together with the Croatian emigrants, organized several meetings in support of Slovene independence in the summer and autumn of 1991. In June, 1991 a meeting was organized in Toronto in front of the Ontario Provincial Parliament that was attended by about 3,000 people. A month after the declaration of Slovene independence on July 24, 1991, the Slovenes gathered in the center of Toronto again, in front of the City Hall where the Slovene youth organized a peaceful meeting. Here the memory of the victims of Yugoslav aggression on Slovenia was honored by speeches, singing and prayers. In July a special mass for the homeland was celebrated in Toronto by Dr. Alojzij Ambrožič, the Archbishop of Toronto, who is of Slovene descent. It was attended by about 2,000 Slovenes and Croats. In his speech the Archbishop pointed out that the world should support the independent countries of Slovenia and Croatia and said "... that when such nations decide that they will be the masters in their own house and show the capabilities of political sovereignty; their decisions should be accepted and honored... "38 A similar statement in support of independent Slovenia was made by Archbishop Ambrožič in the newspaper Toronto Star, where he said, among other things: "... The Slovenes do no harm to anybody if they want to be not only autonomous but also independent. I believe that the limitation of personal freedom due to the fear that there could be ethnic outbreaks is counterproductive. Ethnic homogeneity of Slovenia is a guarantee that there will be no clashes between the minority and majority in independent Slovenia ..." Slovene priests headed by the Archbishop of Toronto also sent a written protest to the Canadian government and called upon Prime Minister Brian Mulroney and the Secretary of State for External Affairs Barbara McDougall to officially recognize the sovereign Republic of Slovenia. Thousands of Slovene emigrants also sent similar letters of protest to the Canadian government. Some governmental representatives stood up for the solution of the Slovene crisis as well.39 * * ■* "Manifestacija v Kanadi". Svobodna Slovenija. 44 (30, (Buenos Aires, August 15, 1991), p. 2.; "Množične demokracije zdomskih Slovencev". Slovenska država, 42(6-7), (Toronto, June-July 1991), P- 4. 39 "Kanadski Slovenci pomagajo domovini". Nedeljski dnevnik, no. 223- (Ljubljana, August 8, 1991), p- 7. 122 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo The war in Slovenia caught the Slovenes in Canada unprepared for these events, since they had no means of communication at their disposal with the help of which they could inform the Canadian public about true events in Slovenia. Besides that the majority of members of the Pan-Slovene committee that took care of the coordination among the societies in south Ontario were in Slovenia at that time. Thus, the major part of the organizational burden fell on Jože Slobodnik, the president of the Canadian-Slovene Chamber of Commerce, who made it possible for the Slovenes in southern Ontario to organize as quickly as possible. Slovene priests from Toronto and Hamilton who were the initiators of the establishment of the "Fund for the help to Slovenia" and various other activities, played an important role in informing and organizing the Canadian Slovenes to help their homeland. The Church offered its own rooms at the church on Manning Avenue, where the Slovene information center, which was organized as the subcommittee of the Pan-Slovene committee, operated since June 2. The Slovene entrepreneurs furnished the office with a telephone, telefax, and computer, and a group of volunteers took care of the current everyday activities. Leander V. Skof took over the leadership of the information center, whereas Dorothy Lenarčič was in charge of informing the Canadian mass media.40 With regard to the great material damage inflicted on Slovenia in the first days of July, the Canadian Slovenes realized that only material support for the homeland was not sufficient. Thus, as early as July 2 they established a special committee within the Pan-Slovene committee that was in charge of raising financial support for the homeland. The entrepreneur Viktor Zenkovič took over the leadership of this committee, and a number of fellow countrymen and various Slovene societies and organizations from the whole of Canada helped him. Until the end of July about $ 300,000 were raised. Such a great reaction to help the homeland is proof that the Slovene emigrants who lived in Canada were ready to make many sacrifices for a free and independent Slovenia.41 In connection with the demands of Slovenes that Canada should recognize the independence of Slovenia, Stane Kranyc, the president of the Canadian conference of the World Slovene Congress, should also be mentioned. He wrote a lot of letters to Barbara McDougall, the Canadian Secretary of State for External Affairs, and Brian Mulroney, the Canadian Prime Minister, in which he acquainted them with the situation in Slovenia and demanded that Canada recognize the independence of Slovenia. The correspondence between them lasted from June, 1991, to January 15, 1992, i.e. to the Canadian recognition of Slovenia as an inde* * * 40 ibid. 41 Ibid. Rozprov^ in gradivo. Ljubljana, 2002. si. 40 123 pendent state. When reading these letters , it can be established that high Canadian officials, including minister McDougall, took them seriously, possibly even more seriously than their American colleagues, since their answers showed a great interest in the events in Slovenia. Not least, this is also evident from the fact that Canada recognized Slovenia together with the countries of the European Union as early as January 15, 1992/12 Therfore, it should be clear that Slovene emigrants demonstrated a strong interest in events in their old homeland during "World War I as well as in the 1990' s. When different crises (political, economic, war) broke out in their old homelands, the Slovenes, as other European nations, proved that these were the moments of the renaissance of their national consciousness and that these events moved them,43 which was also shown in the Slovene emigrant community throughout the world when the decisive historical moments took place in Slovenia. Interestingly enough, Slovene emigrants throughout the world reacted to the events in Slovenia between 1990 and 1992; this even holds true of the countries where they lived in relatively small numbers, such as the Republic of South Africa or New Zealand. The reactions of the Slovene emigrants in the countries where there were relatively many groups which had been politically highly differentiated in relation to their old homeland up to the mid-1980s, showed a high level of unity in the propaganda campaigns for the recognition of Slovene independence on the part of their new homelands (the USA, Canada, Australia, etc.). Particularly in the overseas countries mentioned before, a large number of Slovenes were involved either in demonstrations organized by the Slovene emigrant community together with the Croatian one, or in phone calls or the mass signing and sending off of petitions with the demands for an independent Slovenia. This all confirms the statement of the American historian John Higham "... that whenever the old homelands are in crisis, the cohesiveness and unity in the immigrant com- •k * * 4-Stan Kranyc to Brian Mulroney, September 3, 1991-; Stan Kranyc to Barbara McDougall, November 18, 1991-; Stan Kranyc to Barbara McDougall, December 9, 1991.; Barbara Mc Dougall to Stan Kranyc. May 20, 1992.; Leander V. Skof to Barbara Mc Dougall, July 3, 1991.;" Mc Dougall Underlines Support for CSCE Position on Yugoslavia", Press Release Secretary of State for External affairs No 155 ; Barbara McDougall to Leander V. Skof, August 20, 1991 ; Lenader V. Skof to Barbara McDougall, October 19, 1991,; Leander V. Skof to Barbara McDougall, October 4, 1991-; Leander V. Skof to Barbara McDougall, September 27, 1991.; Leander v Skof to Barbara McDougall, September 3, J991-; Leander V. Skof to Brian Mulroney, September 21, 1991-; Leander V. Skof to Brian Mulroney, July 3, 199I-; William S. Pavlich to Barbara McDougall, December 4, 1991-; Stephen S. Pavlich and William S. Pavlich to Yves Eortier, Amb. Permanent Mission of Canada to the UN in New York City, December 1-1. 1991 Archive of the Canadian Slovenian Congress, Published in the next part of this essay. Erich J. Hobsbawm, Nationen und NaiionaHsmus ■ Mythos und Realitcit seit ¡780. (MGnchem DTV, 1996), p. 1S2. 124 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo munities reaches the highest level.This fact, however, will help these communities to survive slightly longer in America's melting-pot. Analogously, this fact holds true of other countries of immigration. Finally, it should be emphasized that this contribution presents only a small part of the efforts of the Slovene diaspora on the North American continent. Much more research is needed to complete the picture of these activities. * * * John Higham, Introduction: "The Forms of Ethnic Leadership". Ethnic leadership in America. (Baltimore: The John Hopkins University Press, 1978), p. 4. Razprave in gradivo. Ljubljano. 2002. št. 40 125 DOKUMENTI O DELOVANJU SLOVENSKIH IZSELJENCEV V KANADI ZA NEODVISNOST IN MEDNARODNO PRIZNANJE REPUBLIKE SLOVENIJE Viri: Ameriška domovina (iz leta 1991) Zasebni arhiv STANA KRANYCA 1990-1992: prvi predsednik Vseslovenskega odbora 1989-1993: podpredsednik SSK - Konference za Kanado 1991-1992: direktor Slovenske gospodarske zbornice 1994 : predsednik SSK - Konference za Kanado svetovalec Vseslovenskemu odboru 126 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo 6. DECEMBER 1989 TORONTO 6-DEC-1989 STANE K RAN J C OBJEKTIV - NALOGA INICIATIVNEGA ODBORA ZDOMSKIH SLOVENCEV KANADA ODBOR NAJ ZASTOPA VSE SLOVENCE NA RAVNI NADSTRANKARSKIH IN SLOVENSKIH IDEALOV, KI ZADEVAJO UVELJAVITEV IN RAST SLOVENSKEGA NARODA. POVEZUJE NAJ SLOVENCE V KULTURI, ZNANOSTI, GOSPODARSTVU IN POLITIČNO PLURALISTIČNEM DEMOKRATIČNEM SISTEMU DA SLOVENSKI NAROD SAMOODLOČA, USTANAVLJA IN GRADI SVOJO BODOČNOST SAM. Stane Kranjc Razprave in gradivo, Ljubljano, 2002, Šl. <40________1_27 APRIL 1990. CANADIAN SLOVENIAN CONGRESS - CSC During the Last six months, several articles were published pertaining to the Slovene World Congress. In this article, I would like to present my and the Canadian Slovenian Congress Steering Committee's views of what CSC is, it's purpose and how does the CSC become a live organization. 1. The Canadian Slovene Congress - CSC - is an organization of Canadian Slovenians, legally functioning in Canada Slovenians who base their beliefs and activities on multiculturalism and democratic principals may become members of CSC. 2. Objectives of the CSC are: To speak for the aspirations and needs of Slovenians in Canada and Slovenia. To render assistance to needy Slovenians and to Slovene immigrants in Canada. To support youth organizations with reference to Slovenian history, culture and traditions. To nurture, strengthen and extend Slovenian culture based on Slovenian beliefs and traditions. To be an independent member of the Slovenian World Congress and to establish and practice co-operative relationships with SWC and other Slovenian organizations world wide. To support active participation of Canadian Slovenians in the cultural, economical and political life of Canada and to strengthen bonds becween Canadian Slovenians and the rest of Canadian society. 3. The Canadian Slovene Congress Constitution and Congressional organiza- tional ground work is presently in the developmental stage. When this work is completed, it will be presented to the Slovene Congress membership and it will be subject to their approval. To date, the Congress is an idea. The CSC Steering Committee believes that this is a good idea, supported by the majority of Slovenians. Better described, "We presently have a model of a beautiful Slovene body, however, this body needs soul to become a life." This soul can only be given by Slovenians, DEMOCRATl- 1912_Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo CA.LLY electing congress representatives and approving the constitution. AJ1 Slovenians, young and old, men and women are welcome to join and participate in the CSC. A large membership with mixed representation will give the Congress strength. The younger generation will give the Congress a future. Stan Kranjc MISS1SSAUGA ONTARIO, CANADA April 1990 Rozprove in gradivo, Ljubljano, 2002, št. 40 129 Obvestilo in vadilo na ustanovni občni zbor Kanadsko Slovenskega Kongresa z dne, 28. aprila 1990. OBVESTILO I N VABILO Iniciativni odbor Kanadsko Slovenskega Kongresa sporoča vsem slovenskim rojakom v Kanadi, da se bo vršil USTANOVNI OBČNI ZBOR Kanadsko Slovenskega Kongresa v petek 25- Maja 1990 ob 7h zvečer v prostorih slovenskega starostnega doma LIPA, 52 Nelson Drive, Toronto, Ontario. Z veseljem tudi sporočamo, da se je gibanje Slovenskega Svetovnega Kongresa dejansko razširilo in uresničilo ne le v matični domovini ampak skoraj v vseh slovenskih skupnostih po svetu. Tako se je ideja uresničila v Ljubljani, Trstu, Celovcu, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Švici, ZDA ter Kanadi. V Argentini in Australiji (sic!) so tudi sprejeli idejo z veseljem. Glavni namen kongresnega gibanja je povezovanje vseh Slovencev dobre volje ter ohranjanje slovenskih izročil. Pogoj za vstop v kongresno gibanje je pripadnost slovenstvu in demokratičnim načelom. Namen USTANOVNEGA občnega zbora je organizacijska uresničitev ter izvolitev njenih predstavnikov, volitev 15 članov kongresnega SVETA, ki bo potem izvolil Izvršni odbor. Z izpolnitvijo pristopnega obrazca postanete redni član Kanadskega Slovenskega Kongresa. Članarina znaša $ 10.00. Na voljo so tudi pooblastila za vse tiste, ki se osebno ne bi mogli udeležiti občnega zbora. NAS VI DE NJE 25- MAJA. V Torontu, 28. aprila 1990. ZA INICIATIVNI ODBOR KANADSKO SLOVENSKEGA KONGRESA: Stane Kranjc France Habjan Poverjenik za izvršitev Organizacijski tajnik programov 130 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pristopna izjava Kanadsko Slovenskemu kongresu KSK 770 BROWN'S LINE, TORONTO. M8W3W2 KONGRESNA MISEL Kanadsko Slovenski kongres povezuje in združuje Slovenke in Slovence dobre volje v Kanadi na temelju vzajemne pomoči in zavezanosti slovenstvu. USTANOVITEV KANADSKO SLOVENSKEGA KONGRESA Potreba po ustanovitvi Kanadsko Slovenskega Kongresa izhaja iz potrebe po razumevanju kanadskih Slovencev in njihovega položaja kot del kanadskega mozaika narodov, sedanjega položaja kanadskih Slovencev vis-a-vis Slovenije kot centra Slovenstva, in perspekcive slovenskega naroda pri uveljavljanju slovenske suverenosti. Iniciativni odbor meni, da vsi trije navedeni razlogi narekujejo daljnosežno avtonomno, narodnostno in politično dejanje: ustanovitev vsenarodne organizacije kanadskih Slovencev, ki si ob razumevanju in spoštovanju medsebojnih razlik prizadeva za ohranitev in razcvet slovenstva v Kanadi. Pogojuje tudi željo povezovanja z ostalimi Slovenci živečimi po celinah sveta preko Svetovnega Slovenskega Kongresa v slovensko občestvo. Kongres, kakor ga predlaga iniciativni odbor, je neodvisen od oblastnih struktur in države, od političnih strank, verskih ustanov, kulturnih in društvenih organizacij, gospodarskih podjetij - korporacij ter od poklicnih in stanovskih združenj, ki ne pogojujejo njegovega dela. Kongres se konstituira iz aktivnih članov. Kongres je ustanovljen z USTANOVNIM ZBOROVANJEM aktivnih Članov - Slovencev: le-ti sprejmejo program in statut ter izvolijo vodstvo, ki bo zagotovilo demokratično upravljanje Kongresa. S podpisom tega predloga in s plačanjem članarine pristopam k pobudi za ustanovitev KANADSKO SLOVENSKEGA KONGRESA. PRISTOPAM K POBUDI ZA ORGANIZACIJO KANADSKO SLOVENSKEGA KONGRESA kot nestrankarske, nadideološke in nadkonfisionalne povezovalne in solidarnostne organizacije vseh kanadskih Slovencev. Kongres bo povezan s Rozprove in grooivo. Ljubljana. 2002. II. 40 Svetovnim Slovenskim Kongresom v slovensko občestvo. KRAJ:__________________________Podpis: Naslov: DATUM: Tel. št.: _ 132 Motjož Klemenčič: Delovonie slovenskih izseljencev v Kanodi za neodvisno Slovenijo Poročilo z ustanovnega občnega zbora Kanadsko Slovenskega Kongresa (4. junija 1990) 25- maja 1990 se je v Torontu - Kanada vršil ustanovni občni zbor Kanadsko Slovenskega Kongresa ob obilni udeležbi rojakov v slovenskem staroscnem domu LIPA. Organizatorji so namenoma izbrali to osrednjo slovensko institucijo, ker prav ta institucija najbolj pogojuje slovensko solidarnost. Zbor je bil dobro pripravljen in organizatorji so povabili na zbor slehernega slovenskega rojaka z dobro voljo. Občni zbor je veljal kot zbor osrednje kanadske kongresne organizacije, zato so bili zastopani posredno po pooblastilih rojaki iz Vancouvra, Port Alberina, Edmontona; osebno pa so prisostvovali zastopniki iz Windsora, Londona, Hamiltona, Oshawe, Ottawe ter Toronta. Kot gosta sta prisostvovala Dr. Silvester Lango iz New Yorka ter Dr. Rudolf Susel iz Clevelanda. Odziv k kongresnemu gibanju je bil v vsej Kanadi zelo odmeven. Ob razgovorih s Številnimi zastopniki je bilo mogoče ugotoviti, da je kongresna ideja za današnjo slovensko stvarnost najprimernejša, ki bo hkrati tudi povezovala vse slovenske rojake na skupnem imenovalcu - SLOVENSTVU. Kanadski Slovenski Kongres je tesno povezan s Svetovnim Slovenskim Kongresom. Namen občnega zbora je bil dvojen: predstaviti organizacijsko obliko KSK (osnutek konstitucije) ter izvolitev 15 Članskega SVETA. Navadno je težko napolniti odborniška mesta, tokrat pa se je za odborniŠka mesta potegovalo skoraj dvojno število kandidatov. Občni zbor je izvolil Svet, ki se je potem 2. junija sestal in izvolil cer oblikoval sledeče odbore: GLAVNI ODBOR: Predsednik; Dr. France Habjan Prvi podpredsednik: Klin. Prof. Dr. Srečko Pregelj Drugi podpredsednik; za organizacijska vprašanja: g. Stane Kranjc Tajnik: g. Leander Škof, M.B.A. Blagajnik: ga. Jožica Vegelj Član-za uresničitev programov: g. Peter Čekuta Član-za gospodarska vprašanja: g. Lojze Kocijančič Član-za mladinska vprašanja: g. Tone Komljanec Član-ex officio: Dr. Ziatko Verbič ORGANIZACIJSKO SVETOVALNI ODBOR: Predsednik: Član-za gospodarske odnose: Dr. Stane Bah g. France Osredkar Razprave in gradivo. Ljubljano, 2002. šl. 40 133 Član-za Kanadsko Slovensko gospodarsko zbornico: g-Jože Slobodnik Dr. Stane Bah je bil izvoljen tudi za načelnika Sveta KSK in bo vodil občasne seje vseh treh odborov. NADZORNI ODBOR: Predsednik: g. Jože Kastelic Član: g. Valentin Batič Član. g. Jože Pogačar Občni zbor je enoglasno sprejel predlog Staneta Kranjca, da se kanadska organizacija preimenuje iz Konference Zdomskih Slovencev - Kanada v Kanadsko Slovenski Kongres (KSK). Ob zaključku so vsi prisotni stoje zapeli Zdravljico. Na prvi seji Sveta bo glavni odbor predstavil program za letošnje poslovno VTorontu, 4. junija 1990 Za Svet KSK: Dr. Stane Bah Dr. France Habjan Jože Kastelic 134 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo junij 1990 Božji Besedi julij 1990 KANADSKI SLOVENSKI KONGRES 25. maja je bil ob številni udeležbi slovenskih rojakov v dvorani slovenskega starostnega doma Lipa ustanovni občni zbor Kanadskega slovenskega kongresa. Namen občnega zbora je bil predstaviti širši javnosti osnutek statuta in izvoliti organizacijske odbore. Temeljna ideja kongresa je nestrankarska. To pomeni, da je namen kongresa povezati vse slovenske rojake v Kanadi, ki jim je še pri srcu usoda slovenstva. Na občnem zboru so udeleženci, ki so se zavestno in prostovoljno razglasili za somišljenike, izvolili 15 članov kongresnega sveta. Izvoljeni svet se je 2. junija sestal na skupni seji. Izvolil in oblikoval je sledeče odbore: Glavni odbor, predsednik dr. France Habjan, podpredsednika: prof. dr. Srečko Pregelj in Stane Kranjc; tajnik Leander Škof, blagajnik Jožica Vegel; odbornik za programe Peter Čekuta; odbornik za gospodarska vprašanja Lojze Kocjančič; odbornik, zadolžen za mladino Tine Komljanec; dr. Zlatko Verbič kot odbornik. Nadzorni odbor, predsednik Jože Kastelic, Tine Batič in Jože Pogačnik Člana. Svetovalni odbor, dr. Stane Bah kot predsednik, Frank Osredkar in Jože Slobodnik člana. Rg^prave in grodivo. Ljubljono, 2002. st. 40 135 plsmo stana kranjca 2 dnli, 31. avgusta 1990 August - 31 -1990 TO CORPORATION BRANCH CONSUMERS L CORPORATE AFFAIRS CANADA PHASE Ii - IVFloor, Plan Du PORTAGE HULL, Quebec Kl A 0C9 Dear Sir - Madam Farn writing on behalf of Canadian Slovenian Congress - CSC-with, the objective to obtain CSC Charter. CSC is an organization with 'NO SHARE CAPITAL" Could you, please forward to me all the necessary information so that we could proceed with registration and search am goal as soon as possible. For your information 1 am attaching a copy of Canadian Slovenian Congress Constitution and by laws. Thanking you in advance Sincerely STAN KRANJC VP CSC 444 ABRUZ BLVD MISSISSAUGA L5A 1N2 136 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Amkriška domov/na 93 (1) ■ 5. Cleveland, January 3, 1991- Toronto, 18. dec. 1990 ČLANU IS RS ZA SLOVENCE PO SVETU IN NARODNOSTI V SLOVENIJI Predstavniki slovenskih društev in organizacij v KANADI dr. Janezu DULARJU CENJENI! Z veseljem sprejemamo odločitev Slovenske Skupščine, da se 23. decembra t. 1. izvede glasovanje vseh Slovencev in Slovenk in s tem dejanjem izrazi naša pravica do suverenosti. Ker se zavedamo, da je od plebiscita odvisna slovenska bodočnost in narodni obstoj, vam slovenska skupnost v Kanadi pošilja MORALNO PODPORO s podpisi, ki smo jih zbrali z željo, da bi se z isto vnerno ljudje v domovini izjavili za SUVERENO SLOVENIJO. V nekaj dneh nam je uspelo nabrati 1200 (do 19. dec. 1990) pozitivnih glasov. Vsi vprašani so podpisali z navdušenjem. l.r. dodano in težje čitljiv je bil podatek, daje bilo do 19■ dec. 1990 nabranih 1200podpisov. - Ur. Z velikim pričakovanjem: Slovenske župnije v Kanadi Slovenska Krščanska Zveza Slovenska Narodna Zveza Slovenska Država Slovensko Državno gibanje S.P.K. borci Slovenska Trgovska zbornica Kanadsko Slovenski Kongres dr. Peter Klopčič dr. Luka Jamnik Jamnik ga. Em a Pogačar dr. Franc Habjan dr. August Kuk Stane Pleško Rev. Valentin Batič, C.M. Rozprgvfi in gradivo. Ljubljano, 2002. št. 40 137 Ameriška domovina 93 (26): 1. Clkveland, June 27, 1991. VESTI 12 SLOVENIJE Slovenskim društvom in organizacijam po svetni Sledi tekst sporočila, ki ga je poslal pretekli ponedeljek dr. Janez Dular v imenu slovenske vlade: "Skupščina Republike Slovenije je dne 24. 6. 1991 ob 20.00 z več kot dvotretjinsko večino sprejela ustavno dopolnilo Št. 100, po katerem na zastavi Republike Slovenije ni več rdeče peterokrake zvezde. Na trgu pred skupščino pa že postavljajo odre za pojutrišnjo (26. junija, op. ur.) slovesnost ob razglasitvi naše samostojnosti." Nato dr. Dular dodaja: "Pritiski na nas so zelo hudi, vendar smo odločeni vztrajati. Rojake po svetu pozivamo, naj (seveda v skladu z zakoni držav, v katerih živijo) vplivajo na javno mnenje in vlade, da bodo Republiko Slovenijo po razglasitvi njene samostojnosti in neodvisnosti čim prej priznale in navezale diplomatske stike z njo." Združene države in Evropska skupnost ne bodo priznale neodvisne Slovenije in ji tudi ne dale gospodarske pomoči. Že preteklo nedeljo so se sestali predstavniki dvanajst držav članic Evropske skupnosti in se zedinili, da te države ne bodo priznale neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, če se ti republiki enostransko odločita zapustiti jugoslovansko federacijo. Isto je po svojem obisku pretekli petek Beograda rekel ameriški državni sekretar James Baker. Poleg tega, Slovenija ne more pričakovati nobene gospodarske pomoči. Na stališče ES, gotovo tudi na stališče ZDA, je slovenski republiški sekretariat za zunanje zadeva dal izjavo, ki vsebuje bistvene elemente politike slovenske oblasti: ''Stališče dvanajstih držav Evropske skupnosti, da ne bodo priznale neodvisnosti Slovenije in Hrvatske, če se odločita enostransko zapustiti jugoslovansko federacijo, nas preseneča v tem, da prihaja pred formalno odločitvijo naših dveh republik. Za priznanje namreč nismo zaenkrat zaprosili še nobene drŽave. Preseneča nas tudi predpostavka o 'enostranski odločitvi'. Kar zadeva Slovenijo, svojega procesa razdružitve ne pojmuje kot enostransko odločitev, ampak kot odločilen dogodek v procesu sporazumevanja, pogajanja in sodelovanja pri oblikovanju novih razmer, ki so nujne za mirno sožitje med narodi Jugoslavije. Pač pa nas stališče dvanajsterice ne preseneča, če ga razumemo kot pritisk na demokratične procese, na postopke zavarovanja nacionalnih interesov, Človekovih pravic in drugih pridobitev, ki izhajajo iz pravice slehernega naroda do samoodločbe. V tem je stališče dvanajsterice protislovno in ga bo potrebno še 138 Mctjož Klemenčič: Delovanje slovenskih izseliencev v Kcnodi zct neodvisno Slovenijo preučili. Slovenska zunanja politika ne more in noče ignorirati mednarodne javnosti in razmer v Evropi, obenem pa seveda ni pripravljena pozabiti na plebiscitarno odločitev Slovencev in drugih državljanov Slovenije, ko gre za demokratično voljo in za celotno delovanje slovenskih državnih ustanov. Veseli bomo vsake strokovne in gospodarske pomoči, ki bo namenjena demokratično sprejetim projektom in ki nas bo povezala z modernim svetom. Slovensko osamosvajanje je posledica nedemokratične prakse dosedanje Jugoslavije; je ugovor zoper nespoštovanje enakopravnosti in dostojanstva narodov na njenih tleh. Izjave, ki pozivajo k enotnosti Jugoslavije in na ultimativen način svarijo pred osamosvojitvenimi dejanji Slovenije, lahko prinesejo učinke, ki ne bodo v skladu z nameni takšnih izjav, lahko jih bodo razlagali kot oporo centralističnim in celo represivnim silam, ki želijo ohraniti Jugoslavijo nedemokratično, neučinkovito in zaprto za moderno Evropo," Razpfove in gradivo. Liubljono. 2002, šl. 40 139 Pismo torontskega nadškofa Alojzija Ambožiča kanadskemu premieru Brianu Mtdroneyju z dne, 28. junija 1991 Pismo je bilo objavljeno v Ameriški domovini 93 (27) : 5-Cleveland, Juiv 1, 1991. MOST REVEREND ALOYSIUS M. AMBROZIC ARCHBISHOP OF TORONTO 355 Church Street Toronto, Ontario M5B 1Z8 416/977-1500 ? Fax 416/977-1778 June 28, 1991. Right Honourable Brian Mulroney, Prime Minister of Canada, Langevin Block House of Commons, Ottawa, Ontario K1A 0A6 Dear Prime Minister: With growing concern and apprehension, I have followed the events in Slovenia, the land of my birth and its neighbouring republic of Croatia. The Armed Forces of Yugoslavia seem to be determined to thwart the clearly-manifested will of the overwhelming majority of the people of Slovenia and Croatia to be masters of their own social, political and economic destiny. I appeal to the Government of Canada to do everything in its power to induce the Yugoslav Armed Forces to end their violence and the Belgrade government to negotiate with the Republics of Slovenia and Croatia in good faith and with full respect of their freedom and equality. I invite all who treasure their own freedom to support the desire for freedom on the part of those who are in serious danger of loosing it. Yours in Christ, AJoysius Ambrozic Archbishop of Toronto MO 1924 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Izjava za javnost Barbare McDougall z hm;, 3-julija 1991 News Release Secretary of State for External Affairs Communique Secretaire d'Etat aux Affaires exterieures No. 155 July 3,1991 MCDOUGALL UNDERLINES SUPPORT FOR CSCE POSITION ON YUGOSLAVIA The Secretary of State for External Affairs, the Honourable Barbara Mc Dougall, stated today that Canada fully endorses the urgent appeal by the Conference on Security and Cooperation in Europe (CSCE), which calls upon all parties in Yugoslavia to cease hostilities and to implement commitments made under an earlier ceasefire. "A just and lasting solution in Yugoslavia can only be achieved trough peaceful negotiation and respect for democratic principles," said the Minister. The CSCE statement, which was issued today at an emergency meeting in Prague, calls on all parties in Yugoslavia to: ■ stop fighting; exercise political control over all armed forces; send all forces back to their barracks and stop all hostile actions against those barracks; and release all prisoners taken during the hostilities. Mrs. McDougall said that Canada was participating actively in the CSCE's emergency meeting, which is scheduled 10 end tomorrow. "We are in constant touch with our European partners and will work with them in efforts to contribute to a peaceful resolution of this crisis," stated the Minister. For further information, media representatives may contact: Media Relations Office External Affairs and International Trade Canada (613) 995 - 1874 Razprove in gradivo. Ljubljono. 2002, šl 40 141 Pismo Leanderja V. Škofa Barbari McDougall z dne, 3- julija 1991 770 Browns Line, Toronto, Ontario M8W 3W2 July 3- 1991 The Honourable Barbara McDougall Secretary of State for External Affairs House of Commons Ottawa, Otario K1A0A6 Dear Madame Minister: In order to prevent further bloodshed in Slovenia, we urgently request that you take appropriate steps to recognize the democratic Republic of Slovenia as soon as possible. At the same time we urge you to intervene and help that international observers are immediately sent to the Republic of Slovenia to stop this bloody aggression by the communist Serbian controlled Yugoslav Peoples Army. Your prompt action in this matter is essential to stop slaughter of innocent victims. Sincerely, Leander V. Skof Secretary General Canadian Slovenian Congress Tel.: (416) 283 4290 MO 1924 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Ameriška domovina 93 (29): 4. Clf.vi:Land, July 18, 1991- Canadian Slovenians report activities A candlelight Vigil will be held on Wednesday, July 24 at 8:30 p.m. in Nathan Phillips Square (Toronto City Hall). This will mark the first month's anniversary of Slovenia's independence and those who died defending it. All Slovenians are urged to attend this event, especially young persons. Please do not bring regular candles, as these have been banned by the city. Special dripless "candles" will be available for purchase for $2.00 with proceeds going to the Relief Fund. Call the Slovenian Information Centre for further information, nt 259-9182. Economic War Slovenia needs your help to rebuild its shattered economy. Make your checks payable to "Slovenian Relief Fund" and send it to the Slovenijn Credit Union (618 Manning Ave., 739 Brown's Line or 125 Centennial Parkway N., Hamilton). Donations are also being accepted at the John E. Krek Slovenian Credit Union (646 Euclid Ave., or 747 Brown's Line). The first 10 persons to make donations over $ 1,000 will receive a framed work of art, courtesy of Slavko Crepinsek. You can also support Slovenia by purchasing flags of the new republic and T-shirts. Slovenia's Damage Damage estimates from the Yugoslav Army attacks are staggering. Damage to roads and highways, railroads, communications and air Transport alone, are estimated at more than (U.S.) $189 million. And the tourism industry, which is critical to Slovenia's economy, is in a cata-stophic state now. In Bled, where last year at this time they registered over 4,000 overnight stays, only Hotel Toplice and Hotel Bled are open (as of July 12, they had 21 gusets between them). The hotels along Slovenia's coast are closing for the season (e.g. the whole of Portorož has registered only 296 guests so far this season.) All told, lost business, physical damage and the cost of defending the republic has been estimated to total about (U.S.) $2.7 billion. During the conflict, the Yugoslav National Bank adopted a policy of monetary isolation of Slovenia. This includes: stopping the flow of all credits based on currency issues; the elimination of the Bank of Slovenia from the foreign currency market; prohibition of credit-taking abroad and stopping all deliveries of cash. As a result of these actions, the Republic of Serbia is delaying all due payment to the Republic of Slovenia. It is withholding Slovenian goods and payment for goods sold in Slovenian shops on Serbian territory. "Wealth is not without its advantages." John K. Galbraith Rozprgve in gradivo, L|ubljona, 2002, si. 40 143 Ameriska domovj\>a 93 (32): 2. Cleveland, August 8, 1991- Janez Dular speaks in Toronto The folio wingspeech was given by Dr. Janez Dular; Slovenia's public relations minister of Slovenians living in other countries. Madam Chairperson, brati in sestre! First of all, it is my pleasure to bring greetings from the official opposition John Cretien. Yesterday, we were at the function in Toronto and 1 told him where I was going. He asked me to express his wishes, his deep concern for what is happening in Slovenia today. [He said also] I was very moved by your new national anthem. I did some research and I got the translation of your national anthein. My wife Sofi and I attend many functions. When we sing our national anthem, we sing about our country, "stand on guard for Thee." When I heard the national anthem of our parents, "May the country always live until we live ...", yesterday I stood for the national anthems of the Philipinos, of the Italians, but your national anthem is very different, because it says "God's blessings on all nations ..." This is the first national anthem which addresses the world, the planet. It says,"... who long and work for that bright day, when all earth's habitations no war, no strife should hold its sway ..." Slovenians are saying, "Throughout the world there be no war." "Who long to see, that all men free" - not only the people in Slovenia, but that all men be free, "... no more shall foes, but neighbors be." In other words, this is the first national anthem which addresses the globe. That is why I said, "bratje in sestre." We are all brothers and sisters on this planet. But I want to thank the Slovenian Information Centre on Brown's Line in Etobicoke. This information center is an umbilical cord to Ottawa, to the external affairs and what's happening in Slovenia. That is coming through my assistant Mary Kancer, who is Canadian of Slovenian descent. Your Information Center sent me the letter which President Milan Kucan sent to the Secretary General of the United Nations. In this letter, we don't have time to read all of it, but I would just like to quote this: "Mr. Secretary General! I consider it necessary to inform you as the first of the United Nations and a renown fighter for peace and cooperation among nations, that we have done everything that a small attacked state of Slovenia could do in order to say farewell to the arms and stop the war in the heart of Europe. We will do everything for the cease-fire to grow into the lasting and peaceful agreement on cooperation based on mutual interests of all parties. The principles of the UN charier and the relevant documents of the Conference on Security and Cooperation in Europe shall be reached. We cannot renounce our independence, 144 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo but we are willing to negotiate in order to find an agreement regarding many topics." Looking at the national anthem, looking at the letter that Mr. Kucan sent to the United Nations, Slovenians want this problem resolved peacefully. Ladies and gentlemen, that is the position of the federal government, and I thank I can speak for all three parties and for all members of Congress - we want this problem in Slovenia and Croatia to be resolved through negotiations, not through arms. We have had enough killings in the world ... Rozpravg in grodivo, Ljubljana. 2002. šl. 40 145 Ameriška domovina 93 (32): 5. Clf.vf.land, august 8, 1991- Dr. Janez Dular na Slovenskem dnevu v Kanadi 28. julija Na letošnjem Slovenskem dnevu v Boltonu, severno od Toronta, dne 28 julija, je bil Častni gost dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji. Ker nismo bili vnaprej obveščeni o njegovi navzočnosti, nismo mogli bralcem lega sporočiti Tudi sam. tekst govora je moral priti iz Ljubljane. Če bomo dobili poročilo o Slovenskem dnevu, bomo naknadno poročali. V tekstu dr. Dularjevega govora opozorim predvsem na del, ki se nanaša na slovensko razumevanje pomena Brionske deklaracije, katere tekst ste imeli priliko brati v zadnji številki tega lista. Dr. Rudolph M. Susel — Govor dr. Janeza Dularja — Gospe in gospodje, drage Slovenke in Slovenci, spoštovani gostje! Dežela in ljudstvo, iz katerega izhajate vi neposredno ali pa vasi starši, je bila za veČino širšega tujega sveta prav do nedavnega samo neka brezimena pokrajina na severozahodu balkanske države Jugoslavije. Demokratizacija v vaši stari domovini, njeno državnopolitično osamosvajanje, posebno pa njena odločenost, da že razglašeno neodvisnost brani, če je treba tudi z orožjem, pa so ime te domovine naredile znano in že kar slavno. To se čuti tudi v Kanadi, ne nazadnje zaradi vas, kanadskih Slovencev, ki ustrezno informirate kanadsko javnost. Ko sem v petek ob 2.00 uri popoldne (26. jul., op. ur.) z letalom priletel v kanadski zračni prostor tam nekje nad Labradorjem, sem po radiu poslušal poročila neke kanadske radijske postaje; med prvimi besedami, ki sem jih kljub brnenju letalskih motorjev in kljub radijskim motnjam prav dobro slišal, je bila beseda Slovenija iz ust kanadske radijske napovedovalke. Slovenci smo svojo neodvisnost skušali doseči popolnoma po mirni poti, samo s pogajanji, žal pa so naše večkrat ponovljene pobude za pogajanja naletele pri osrednjih jugoslovanskih oblasteh in v večini jugoslovanskih republik na gluha ušesa. Do pogajanj je prišlo zelo pozno, šele po posredovanju mednarodne skupnosti, potem, ko so že padle številne človeške žrtve in ko je bila že storjena velikanska materialna škoda. Tudi zdaj, po zmagi slovenske vojske si prizadevamo za miroljubno rešitev; zato smo tudi sprejeli Brionsko deklaracijo, čeprav so nam nekateri nekaj časa MO 1924 Mal|QŽ Klernenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo očitali, da je to kapitulacija. V resnici pa je bistvo Brionske deklaracije v tem, da naša razglasitev neodvisnosti ostaja nepreklicana, da pa Šestmesečni rok za pogajanja, ki ga je takoj po plebiscitu določila Skupščina Republike Slovenije, podaljšujemo za tri mesece, torej na devet mesecev, po tem roku pa nam je mednarodna skupnost pripravljena priznati upravičenost naše osamosvojitve. Ta rešitev je nedvomno bistveno boljša kakor nadaljnje žrtvovanje življenj tako na naši kakor na nasprotnikovi strani. Jugoslavije ne zapuščamo iz sovraštva, temveč iz spoznanja, da je to za naše narodno preživetje in razvoj nujno. Pogajanja, začeta po sprejetju Brionske deklaracije, sicer potekajo v napetih in negotovih razmerah ter so zelo trda, vendar so nam že na začetku prinesla nekaj izredno pomembnih dosežkov: umikanje enot jugoslovanske armade z ozemlja Republike Slovenije, izpuščanje slovenskih fantov iz enot jugoslovanske armade, odprtje slovenskih letališč idr. Kljub temu in ldjub navzočnosti mednarodnih opazovalcev pa še zmeraj grozi nevarnost spopadov, posebno pa letalskega bombardiranja Slovenije, saj premirje še ni bilo podpisano. Poleg tega zoper nas divja prava propagandna in gospodarska vojna. Zato je dejavnost slovenske politike te dni usmerjena predvsem v spodbujanje tujih vlad, da bi nas po izteku dodatnega trimesečnega roka za pogajanja čim prej priznale kot neodvisno državo, in pa na prebijanje gospodarske blokade, in sicer s preusmerjanjem naše zunanje trgovine na zahodne trge ter z iskanjem tujih posojil. Slovenci po svetu, posebno po gospodarsko razvitih državah (mednje gotovo spada tudi Kanada) lahko podobno, kakor ste nam učinkovito pomagali pri informiranju tujine o dogajanjih v Sloveniji, pomagate tudi pri posredovanju političnih in gospodarskih stikov s tujino. To posredovanje nam je zelo potrebno, kajti pri tujih partnerjih pogosto naletimo na nezaupanje, ker vedo, da je Slovenija še zmeraj na robu vojnega stanja in da še spada med tako imenovane poslovno riz-ične dežele. Na vaše današnje srečanje sem prišei predvsem zato, da se vam v imenu vlade Republike Slovenije in seveda v svojem osebnem imenu zahvalim za vašo zvestobo ter za neposredno denarno pomoč, ki ste jo dali in jo še dajete za premagovanje sedanje stiske. V Sloveniji vemo, da denar nikjer na svetu ne leži po cesti, tudi v Kanadi ne, temveč ga je treba trdo zaslužiti in potem pametno porabiti; zato bi vam rad povedal tudi to, da je slovenska vlada ustanovila posebno komisijo, ki bo preudarno in odgovorno odločala o porabi prispele denarne pomoči v skladu z najnujnejšimi potrebami teh dni in tednov. Dolgoročno pa nam bo najbolj koristila tista pomoč, ki jo lahko ne le kot posamezniki, temveč tudi kot organizirana slovenska skupnost v Kanadi uveljavite z vplivom na kanadsko vlado in poslovne kroge za priznanje Slovenije kot suverene države in za premagovanje nezaupanja pri razvijanju gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. Taka organizirana in usklajena dejavnost vaše skupnosti bi imela blagodejne Rozprove in grodivo. [jufaljono, 2002. št. 40 147 učinke ne samo za Slovenijo, temveč tudi za vašo skupnost samo, saj bi utrdila narodno spravo, praktično že uresničeno prav v zadnjem mesecu, ko ste pri organiziranju pomoči Sloveniji učinkovito in strpno sodelovali različno misleči Slovenci. S skupnim prizadevanjem za svobodno in neodvisno Slovenijo v letu 1991 ste pomagali presegati slovenski razdor, podedovan iz leta 1941 in Še od prej. Dovolite, da se vam zahvalim za povabilo na to današnje srečanje in da vam za konec preberem še posebno pismo, ki so ga vsem udeležencem srečanja pri Boltonu namenili in ta četrtek (25- jul., op. ur.) podpisali člani najvišjega vodstva Republike Slovenije. Pismo predstavnikov slovenske vlade, namenjeno udeležencem Slovenskega dneva Prebral dr. Janez Dulaj na Slovenskem dnevu 28. julija 1991 Drage rojakinje, dragi rojaki! Vaše današnje srečanje poteka ob koncu nedvomno najbolj dramatičnega meseca v slovenski zgodovini po 2. svetovni vojni. Vemo, da ste tudi Slovenci v Kanadi napeto spremljali dogajanja v stari domovini in ste številni vsaj posredno sodelovali in še želite sodelovati pri tem. Najpomembnejša vrsta sodelovanja je bilo prizadevanje, da bi resnica o Sloveniji in njenih resničnih interesih in namenih prišla v tuji javnost in da bi se nam odprla vrata v družbo priznanih suverenih držav. Besede Slovenija, Slovenci, slovenski so danes tudi po vaši zaslugi znane marsikomu, za katerega je bila naša domovina še do pred kratkim samo nekaka pokrajina tam nekje v Evropi. Tujina že priznava, da smo Slovenci kompleten ter zgodovinsko dozorel narod s svojim jezikom in kulturo. Tujina ve za našo demokratično in politično ureditev in gospodarsko tržno usmeritev. Ve, da nam gre za evropsko integracijo na prostovoljni podlagi, in na avtentičnih interesih vseh udeležencev, nikomur v škodo. Tujina tudi priznava našo pravico do samoodločbe in plebiscitno izražanje volje za osamosvojitev ter izraža občudovanje zaradi odločenosti, preudarnosti in tudi junaštva ljudi, ki so v zadnjem mesecu požrtvovalno in celo z orožjem v roki branili svobodo Slovenije. Sedaj nas čaka boj za dosego naslednjega cilja - za priznanje Slovenije kot suverene države. Iz dosedanjega ravnanja vas in drugih Slovencev po svetu vemo, cla bomo tudi v tem prizadevanju lahko računali na vaše sodelovanje. Neposredni vojaški spopad v Sloveniji nas sicer ni zlomil, je pa povzročil zelo veliko trpljenja in Škode. Ta škoda sedaj še narašča, kajti po ustavitvi ognja se nadaljuje gospo- 148 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo darska vojna, blokiranje finančnih, blagovnih in turističnih tokov ter celo nezakonito plenjenje premoženja slovenskih podjetij v nekaterih jugoslovanskih republikah. Slovenski državni organi, politične stranke in druge družbene strukture so v tej zgodovinski preizkušnji pokazali dokajšnjo zrelost ter so kljub svojim dokaj različnim programom in interesom organizirane v enotnem in uspešnem odporu zoper napadalce. Veselijo nas poročila o tem, da ste se tudi Slovenci v Kanadi, kljub svojim različnim politično nazorskim, generacijskim in drugim interesom povezali in uskladili pri organiziranju politične in materialne pomoči Sloveniji. Upamo, da bo pozitivna izkušnja te povezanosti učinkovala na nadaljnje ravnanje vseh udeležencev še dolgo po tem, ko bosta neposredna nevarnost in stiska minili. Želimo, da bi v tem duhu izzvenelo tudi letošnje slovensko srečanje pri Boltonu. Zahvaljujemo sevam za že izkazano politično in finančno pomoč in vas prisrčno pozdravljamo. MILAN KUČAN, predsednik predsedstva Republike Slovenije Dr, FRANCE BUČAR, predsednik skupščine Republike Slovenije LOJZE PETERLE, predsednik izvršnega sveta Republike Slovenije Dr. DIMITRIJ RUPEL, minister Republike Slovenije za zunanje zadeve Rozprove in grodivo, Ljubljono. 2002, šl. 40_________149 Ameriška domovina 93 (33) ■ 7 /a; 11. Cleveland, August 15, 1991. Zdrava bodi, moja lepa domovina TORONTO, Ont. - ... v zarjo novega dne stopajoča, iz petinštirideseti težkih let brezpravnega suženjstva tujemu gospodu. Zavriskaj v nebo, naš fanc in praznično krilo si dekle nadeni. Nagelj in rožmarin in roženkravt naj spet zacveto na kmečkih oknih in pod domačo lipo naj počiva slovenska družina ... Bodi pozdravljena moja dežela. Iz tisoč zvonikov po gričih in dolinah slovenske zemlje naj zvonovi oznanjajo tvojo slavo, tvoj praznik. Preko tisoč let živi naš rod na tej zemlji pod Triglavom; na Jadranu so vrata v njegov dom, s Karavank in prekmurske ravnine gleda v evropsko stran, čez Gorjance sega v roko sosedu Hrvatu. V zadnjih junijskih dneh, ko stoji sonce najvišje na nebu, ko na Šentjanževo zagore po hribovih kresovi, so naše misli hitele domov v drago domovino v pričakovanju velikih dogodkov. In zgodilo se je ... V večer 25- junija se je sredi Ljubljane dvignila k zvezdam nova zastava samostojne republike Slovenije ... In potem ... Tanki, vojska, strah, razdejanje, porušeni domovi, trpljenje, razočaranja ... A narod je stal, sklenil roke v molitvi in obrambi. Iz davnih turških časov, iz preteklih petdesetih let zatiranja in žrtev najboljših Slovencev je zbral moč in pogum ter z golim življenjem varoval svojo zemljo. Kako blizu smo si bili tiste dni. Vsak po svoje smo čutili stisko svojih v domovini. vedeli smo: Domovina potrebuje našo pomoč: duhovno, moralno, materialno. V svobodnem kanadskem svetu ni ovir v tem oziru. Tako smo že 28. junija z brati Hrvati in Makedonci zborovali pred ontarijskim parlamentom v Torontu in oznanjali dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem. Slična zborovanja Slovencev v pomoč demokraciji doma so bila v Londonu, Ontario in v Hamiltonu v nedeljo, 30. junija. V ponedeljek 1. julija je v cerkvi Brezmadežne ob 7.30 zvečer torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič daroval sv. mašo za domovino. Čez dva tisoč ljudi, med njimi tudi Hrvatje, je napolnilo cerkev in dvorišče ob njej. Narodne noše, združeni pevci, ljudsko petje, nova slovenska zastava so dali večeru poseben čar. Nadškof je govoril o pravici naroda do samoodločbe, ki je nihče ne sme zanikati. Po sv. maši je bil razglašen navoustanovljeni sklad za pomoč Sloveniji. Člani Kandsko-slovenskega kongresa in Slovensko-kanadskega sveta so pobirali podpise k peticiji kanadski vladi za priznanje republike Slovenije. Od tega dne dalje je v cerkvi Brezmadežne vsak večer sv. maša za domovino. 150 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Dne 6. julija smo Slovenci (okrog 1000) ponovno manifestirali pred torontskim parlamentom. S plakati, narodnimi nošami in novimi zastavami smo se vljudno predstavil kanadski javnosti. Časopisi in TV so začeli redno poročati o novi Sloveniji. Dne 24. julija je Slovenska mladina (Slovenian Youth Council) v Torontu organizirala večerni shod - vigilijo pred torontsko mestno hišo v spomin padlih za domovino. V poletni večer, med moderne mestne stavbe velikega Toronta so hiteli glasovi tisoč Slovencev in oznanjali svetu stisko Slovenije. Petje iMarijinih pesmi in pesem K tebi želim, moj Bog, priložnostne besede č. g. Franca Slobodnika, nagovori mladih (gdč. Zupančič, Mili Kus, Tomaž Podobnik, dr. Tone Dimnik), recitator dr. Tone Kačinik (Prešernova Vrba), pevec Blaž Potočnik (odlomek iz Traviate) so spet predstavili kanadski javnosti značaj vernega kulturnega naroda. Še en prizor iz tega večera nam bo ostal globoko v spominu ... Video o vojni v Sloveniji. Grmeli so topovi, se rušili domovi, nad Ljubljano letali sovražni jekleni ptiči ... Ob razvalinah domače hiše joče mlada mati. Mladi deček se stisne k njej, jo pogleda v žalostni obraz in sprašuje "Kaj je mama?..." Mama - naša Slovenija, deček - naša mladina doma v Sloveniji in povsod po svetu, kjer živi naš narod, ki razumeva pomen novih časov. Hvala vam, torontska mladina, za ta nepozabni večer. Dne 28. julija se je k 32. Slovenskemu dnevu na Slovenskem letovišču v Boltonu zbralo čez dva tisoč ljudi. Letošnje praznovanje je bilo posvečeno najpomembnejšemu dnevu slovenskega naroda - proglasitvi slovenske državne samostojnosti. V krasen sončni dan je vihrala vrsta novih zastav. Č. g. Ivan Plazar, župnik pri Brezmadežni, je pri jutranji sv. maši v svojem nagovoru razlagal lastnosti slovenskega človeka (po dr. Trstenjaku). Zadnji dogodki v Sloveniji pa so za skupni cilj - Svobodna Slovenija - združili ljudi različnih prepričanj in nazorov. Daj Bog, da bi nas težki časi naučili strpnosti in pameti. V popoldanskem programu, ki ga je pripravil in dan v celoti organiziral kongres skupno s Slovensko-kanadskim svetom ter povezovala Marta Jamnik, je nastopala mladina folklornih skupin Nagelj (Toronto, Ciril Soršak) in Soča (Hamilton, Tone Horvat), zbor Slovenski fantje (Lojze Oražem), otroci STZ (Franc Grmek). Pozdrave federalne vlade je prinesel poslanec Jesse Flis (Toronto-Parkdale). Po kanadski in slovenski himni, enominutnem molku v spomin padlih žrtev zadnjega spopada, so sledili pozdravi: dr. Peter Klopčič (Slovensko-kanaclski svet), dr. Franc Habjan (Kanadsko-slovenski kongres), Tomaž Podobnik (Slovenska mladi- Dr. Zlatko Verbič predstavi slavnostnega gosta in govornika dr. Janeza Dularja, ministra za Slovence po svetu. Prinesel je pozdrave slovenske vlade, se zahvalil za vso moralno in gmotno pomoč domovini. Prikazal nam je težke čase v domovini, Razprave in gradivo. ljubiiono. 2002. šl. 40 151 v novi državi, ki ji demokratski svet ne da pravičnega priznanja, gospodarske razmere, ki kličejo po nujni rešitvi tudi k Slovencem po svetu. Zahvalil se je tudi slovenski mladini in slovenskemu informacijskemu centru za odlično poročanje slovenski in kanadski javnosti in Slovencem v Toronui, Hamiltonu in drugod po Ontariu za denarno pomoč (Slovenian Relief Fund) v znesku $250.000.00, ki jo je doslej prejela slovenska vlada. V sončno nedeljsko popoldne, k prijateljskemu srečanju, k zabavi ob domaČi glasbi v dvorani, k sveži vodi v bazenu, na zeleno trato ob naših poletnih hišicah smo se razšli s toplo mislijo v srcu za narod pod Triglavom, ki hoče svobodno Živeti na svoji zemlji. Anica Resnik 152 Motjož Klemenčič; Delovonje slovenskih izseljencev v Konodi zo neodvisno Slovenijo Pismo Barbare McDougall Li-anderju V. Skofu z dne, 20. avgusta 1991 Secretary of State for External Affairs Canada Canada Secretaire d'Etat aux Affaires exterieures August 20, 1991 Mr. Leander V. Skof Secretary General Canadian Slovenian Congress 770 Browns Line Toronto, Ontario M8W 3W2 Dear Mr. Skof: Thank you for your letter of July 3, 1991, regarding your views on the situation in Yugoslavia. You have called on the Canadian government to seek ways to prevent further violence in Yugoslavia and recognize the proclaimed independence of Slovenia. The Prime Minister and I have made a number of public statements about the situation in Yugoslavia. In these, we have presented the position of the Canadian government. For your further information, I am enclosing a copy of the most recent official statement 1 have made. I also led the Canadian delegation to the ministerial meeting of the Conference on Security and Cooperation in Europe (CSCE) in Berlin on June 20, where the Yugoslav crisis was addressed. At that meeting, Canada joined with European countries and the United States in calling for a peaceful and negotiated end to the crisis. At the CSCE Senior Officials meeting in Prague on July 3 and 4, Canada and its partners mandated the countries of the European Community (EC) to monitor the implementation of an agreement reached among Slovenia, Croatia, Serbia and the Yugoslav federal authorities. Canada fully endorses the CSCE and EC decisions and has offered to participate in the observer mission if such participation would be useful. We urge the parties involved in the dispute to provide the EC with all necessary support. My officials have met on a number of occasions with the Yugoslav Ambassador to Canada, Ambassador Kapetanovic, and have made clear Canada's concerns about the use of force to try to achieve a solution to the crisis. Our Ambassador in Yugoslavia has made the same concerns clear to the Yugoslav government itself. Rozprove in qrodivo. Ljubljona. 2002, si. 40 153 In your letter, you propose that Canada recognize the declaration of Independence by Slovenia. In our view, peaceful political dialogue is more urgently required in Yugoslavia than any action on Canada's part to recognize Slovenia and Croatia as independent sovereign states. Above all, it is urgent that all parties comply with the provisions of the Brioni agreement. Only then can the question of Yugoslavia's future be addressed through peaceful negotiations among all parties concerned. With regard to the outcome of such negotiations, the Prime Minister indicated on July 4 chat Canada would be ready to support any arrangement for a new Yugoslavia that the Yugoslavs themselves arrive at, peacefully and in full respect for democratic principles. This approach is shared by all Group of 7 leaders as set out in the Declaration of the London Summic of July 16. I hope the information on our position and actions taken thus far will confirm to you Canada's interest in a peaceful, democratic and negotiated outcome to the Yugoslav crisis. Your sincerely, Barbara McDougall Enclosure 154 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Leandhrja V. Škofa Barbari McDougall z dne, 3- septembra 1991 Canadian Slovenian Congress, 770 Browns Line. Toronto. ON M8W3W2 Telephone: (416) 283 4290 Telefax: (416) 255 4626 September 3, 1991 The Honourable Barbara McDougall, Secretary of State for External Affairs, House of Commons, Ottawa, ON. K1A 0A6. Dear Madame Minister, On behalf of the Slovenian community represented by the Canadian Slovenian Congress I thank you for taking time from your busy schedule and responding to my letter of July 3, 1991- By coincidence your reply of August 20, 1991 reached me on August 26, 1991, on the historic day when the Prime Minister and you formally extended recognition to the Baltic states. You both also indicated that a similar diplomatic recognition could be given to Ukraine, subject to the outcome of their independence referendum. The Slovenian community in Canada together with all freedom loving Canadians are proud of our government which placed Canada in the vanguard of countries formally recognizing the Baltic States and tangibly supporting aspirations of Ukrainians by opening in Kiev a consulate-general and sending there a ministerial delegation. Slovenians in Canada implore and urge you, Madame Minister, to intervene on our behalf so that the Canadian government will soon give similar assurances and support to the peaceful and democratic Republic of Slovenia, 90 % of whose inhabitants voted in favour of independence during their referendum last December. Our community strongly disagrees with your departmental spokesman who said that the situation of the Republic of Slovenia differs greatly from that of Baltic states, arguing that Slovenia never was a sovereign state. By this logic it could be argued that slaves were never free, so why should they aspire for freedom. After the First World War many new states were created in Europe, including the Baltic states. At that time Slovenian and Croatian leaders also agreed to join the loose confederation of "Kingdom of Serbs, Croatians and Slovenians" because they were promised that their national identities and rights will be respected and also constitutionally protected. Less than a decade later, however, the Serbian king Alexander suspended the constitution and changed the name of his kingdom into the "Kingdom of Yugoslavia". From that time on it served as a dictatori- Razprave in grodivo, Ljubljono, 2002. si. 40 155 al vehicle for creation of a greater Serbia. With his imposed dictatorship, neither the Slovenians nor the Croatians wanted any part of this union. After the Second World War, Slovenia and Croatia were forced to remain in the communist Yugoslavia, as a result of the Yalta Agreement. Both the EU and the US State department have started to realize that ''the leadership of the Serbian republic and the Yugoslav military bear a particular and growing responsibility for the country's tragic descent toward civil war'7. I feel confident that the Canadian government agrees with these observations and expect that you will take more effective steps, than merely rebuking and refuting Ambassador Kapetanovic or having your Canadian Ambassador in Belgrade deliver letters of protest to the Yugoslav government. Slobodan Milosevic, the leader of Serbian republic and one of the last remaining communist dictators in Europe, will not voluntarily stop expanding Serbian frontiers. Me had already consolidated his position by forcibly annexing two autonomous regions of Kosovo and Vojvodina into his Serbian republic. With his communist ally Montenegro ant with the help of Serbian-dominated Yugoslav army Slobodan Milosevic has successfully prevented the paralyzed federal government from stopping him to achieve his expansionist goals. In June Mr. Milosevic and his allies succeeded first in sending federal troops against Slovenia. Now he does the same against Croatia. Serbian militants have driven Croatian territorial defense forces civilians out of large sections of two Croatian regions, Krajina and Slavonija. Aggressors like Milosevic and his allies can not be trusted and must not be permitted to profit from their bloody conquests. They must be stopped before it is too late. Short of military intervention by the EC or UN, the most promising peaceful solution appears to be the immediate recognition of the Republic of Slovenia by the EC and other democratic governments. This solution is advocated by the President of Slovenia, Mr. Milan Kucan, in his letter to the President of the Council of Ministers of EC, Mr. Hans Van den Broek, which is enclosed. Both personally and on behalf of Slovenian community I thank you, Madame Minister, for answering my letter and for you direct involvement towards a peaceful, democratic and negotiated outcome that should result in a free Slovenia. Your continuous interest and support in this matter is greatly appreciated by the Slovenian community in Canada hoping that your department will soon extend Canada's formal recognition to the democratic Republic of Slovenia. Respectfully yours, Leander V. Skof, Secretary General Canadian Slovenian Congress Encl 156 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Stana Kranyca Brianu Mulroneyu z dne, 3- septembra 1991 Mr. Scan Kranjc 444 Abruz Blvd. MiSSISSAUGA ON L5A 1N2 3 September 1991 Right Honerable Brian Mulroney Prime Minister of Canada House of Commons OTTAWA ON K1A 0A6 Dear Prime Minister Mulroney: Canada's recognition and appointment of a diplomatic mission to the Baltic States is without question proper and just. Congratulations! I am very pleased to see Latvian, Lithuanian and Estonian people free and independent. Mr. Mulroney, I strongly recommend, urge and encourage you and the Canadian government to recognize Slovenia as s sovereign and independent state. Slovenia is a friend of democracy, human rights and freedom. Slovenia is a friend of Canada, the United States of America and all other countries around the globe who believe in Democracy. It is for these reasons that Slovenia was attacked by the Yugoslavian communist army. The Slovenian people have been abused for over 1,000 years. Decisions were made by others based on what was good for others and not what was just for Slovenians. As you probably know, last year, Slovenia had a referendum on independence and over 90 % Slovenian people voted in favour of Independence. Now is the time to recognize this beautiful nation, Slovenia, to let Slovenian people be their own masters and to stop communist violence in Yugoslavia. Slovenia has all the right credentials for an independent nation: language, culture, defined borders, democratically elected government, support of Slovenian people in Slovenia, Canada the USA and many other countries and Slovenia will be an economically viable nation. I am a proud Canadian-Slovenian and like the majority of other Canadian Slovenians I would be thrilled if you, Prime Minister, and Canada would be the first to fulfill the Slovenian dream and justice by recognizing a sovereign and independent Slovenia. I know that the USA, the European community, and other Razprove in Qfodivo. Ljubljana, 2002, st. 40 157 countries wiJl follow. Your response will be greatly and appreciated. Wishing you, your family, Canada and independent Slovenija much success. Thank you. Stan Kranyc Vice President, Canadian Slovenian Congress President, All Slovenian Committee - ONT Director, Canadian Slovenian Chamber of Commerce 158 Moljož Klemenčič: Delovonje slovenskih izseljencev v Kanadi zo neodvisno Slovenijo PlSMO i.HANDERjA v. SKOFA brIANU MULRONEYU Z DNE, 21. SEPTIiMURA 1991 Canadian Slovenian Congress. 770 Browns line. Toronto. ON M8W1W2 Telephone: (416) 283 4290 Telefax: (416) 255 4626 September 21, 1991. The Right Honerable Brian Mulroney, Prime Minister of Canada, House of Commons, Ottawa, Ontario k1a 0a6 Dear Prime Minister: This is further to my letter sent to your office on July />, 1991, when the Yugoslav federal army was waging brutal war against the peaceful, democratic Republic of Slovenia. The same army - heavily armed with hundreds of tanks, armoured vehicles, fighter bombers, helicopter gunships and heavy artillery - has now accelerated brutal aggression against Croatia, whose rural inhabitants in some areas are arming themselves with pitchforks molotov cocktails and hunting rifles, expecting a major onslaught. The nominal commander of the Yugoslav army and the leader of the moribund collective federal presidency, Mr. Stipe Mesic, failed to make his defense minister (and the signatory to the latest failed ceasefire), gen. Veljko Kadijevic, obey his order that all military movements cease. In desperation Mr. Mesic appealed to all soldiers to desert and not participate in this illegal military coup. His appeal, however, is unlikely to be heard, let alone obeyed, because the army is controlled by its Serbian-dominated officer corps. Presently, almost half of Croatia has been under siege or occupied by the federal army or Serbian militants. Their goal is to fulfill the dreams of a Greater Serbia promoted by a hardline communist, Serbian president Slobodan Milosevic. As proven by this military coup, Mr. Milosevic successfully assembled all the power and allies he needed to prevent the paralyzed federal government from averting his barbaric expansionism. Aggressors like Mr. Milosevic with his military and political allies must be stopped and prevented from capitalizing on their bloody conquests, before it is too late. T have conveyed in my recent reply to the Honourable Barbara McDougall that the "... Slovenian community in Canada ... are very proud of our government which placed Canada in the vanguard of countries formally recognizing the Baltic states and tangibly supporting aspirations of Ukrainians ...". Rozprove in qrodivo. Ljubljano. 2002, si. ZQ 159 Slovenians in Canada, Mr. Prime Minister, also salute your leadership and thank you for your courage in being first to request formally a meeting of the UN Security Council and to have the UN send a peacekeeping force to Yugoslavia. Your efforts in bringing the peace to the region is greatly appreciated by all Slovenians. Your humanitarian and peacekeeping efforts, Mr. Prime Minister, will be greatly accelerated and enhanced by creating immediately Canada's diplomatic recognition to the Republic of Slovenia. By being the first to recognize Slovenia's democratically-elected government you will encourage other western governments, especially the EC to follow soon and grant diplomatic recognition. At the same time it will send the signal to all aggressors, existing and potential, that they will not be allowed to profit from their bloody conquests and thus stop the bloodbath on Yugoslav soil. Slovenia has already achieved the essential elements of independent statehood and is ready trough negotiations and gradual assumptions of state functions to prove that it is a reliable partner in international relations. The independence of Slovenia will add to the stability in this part of Europe and will serve as a model for the gradual adjustement of the region into the processes of European and global economic and political integration. Slovenia does not seek independence at the expense of the disintegration of Yugoslavia. Slovenia is nationally homogeneous and is already controlling its own territory. It can serve as an intermediate zone bridging Western Europe and the Balkan region and prepared to reach agreements with others by taking into account their interests. Mr. Prime Minister, all Slovenians wish you, and pray for, a speedy and successful implementation of your peace efforts in the region and look forward to your early diplomatic recognition of the Republic of Slovenia. Respectfully yours, Leander V. Skof, Secretary General Canadian Slovenian Congress cc The Honourable Barbara McDougall Secretary of State for External Affairs 160 ■ Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Lkanderja V. Skofa Barbari McDougall z dne, 27. septembra 1991 Canadian Slovenian Congress. 770 Browns Line. Toronto. ON M8W3W2 Telephone: (416) 283 4290 Telefax: (416) 255 4626 September 27, 1991 The Honourable Barbara McDougall, Secretary of State for External Affairs, House of Commons, Ottawa, ON. K1A 0A6. Dear Madame Minister, The Slovenian community in Canada is applauding you again for your conviction by criticizing the restrictive UN peacekeeping rules and advocating the proactive role for the UN during your maiden speech to the General Assembly. You have correctly assessed that the progressive collapse of the Yugoslav federal authority will "endanger peace and security in neighbouring countries". Consequently your recommendation to expand the UN mandate and your pledge of Canadian participation in any peacekeeping force (which you have aptly identified as the "Canadian invention") are commendable and should help bring peace to the region, in our opinion, however, your peace initiative, Madame Minister, will be even more effective if supplemented by your diplomatic recognition of the ethnically homogeneous Republic of Slovenia. Its pluralistic and democratically elected government can act as an intermediary for a peaceful separation of any other Yugoslav republic seeking independence. Any attempt to restore the old Yugoslavia is futile because of "a pent-up storm that has been brewing for generations ... and the increasing capactiy of ethnic groups in Yugoslavia to dig themselves in deeper. That may argue for more international intervention than less." Rczprove in grndivo. tjubliona, 2002, si. 40____________16) Your situation analysis, as quoted, Madame Minister, is excellent. Slovenians in Canada and abroad support you in your determination for the UN intervention in order to end the conflict and stop the bloodshed in the Yugoslav territory, that will eventually result in the orderly and peaceful separation of the Republics of Slovenia and Croatia. Respectfully yours, Leander V. Skof, Secretary General Canadian Slovenian Congress End.: Letters from the President and the Minister for Foreign Affairs of the Republic of Slovenia to the President of the EC. 162 Moljož Klemenčič: Delovonje slovenskih izseljencev v Kanadi zo neodvisno Slovenijo Ameriška domovina 93 (40) ; 11. Cleveland, October 3, 1991- priloga: kanadska domovina Pomoč žrtvam vojne v Sloveniji Odbor za slovenski sklad (Slovenian Relief Fund) v Kanadi nam je poslal seznam darovalcev v ta sklad, sicer brez vsakega spremnega teksta. Imena darovalcev in vsote objavljamo na tej strani, kar jih bo ostalo, bomo objavili prihodnjič. 30,00 Acdal Edward 700,00 Bartol Zlata 500,00 Adamič Anton 300,00 Bartol Z. 500,00 Adamič John 50,00 Basic Steve & Family 150,00 Ambrozic Helga 1.000,00 Baškovič Teresa & Jerko 100,00 Andriano johna 100,00 Baudaz Antonia 500,00 Annonymous 200,00 Bavdek Anton 100,00 Annonymous 150,00 BenecJoe 200,00 Annonymous 300,00 Benko Victor 300,00 Annonymous 100,00 Bregant Andrew 1.000,00 Antolin Ivan 50,00 Bergoc Frank 100,00 Antolin Joseph & Albina 200,00 Bergoc Josephine 100,00 Antolin Paul & Cvetka 200,00 Bergoc Kristina 500,00 Antolin Stefan & Francka 100,00 Bergoc Lillian 200,00 Augustinovic Andrej 200,00 Berkopec George 200,00 Avsec Bogo 500,00 Berkopec Joe 2.000,00 Avsenik Joseph 500,00 Bernik John 1.000,00 Azman Gabrial 350,00 Bevc Nezka 3.000,00 B & R Machine 300,00 Beznik Helen 150,00 Babic Louis 20,00 Bobnar Mike 100,00 Babic Rudolf 500,00 Bogovic M. - Spring 500,00 Bajec Joze Hotel 50,00 Bajec Majda 1.500,00 Boh Antonia 150,00 Balazic Stefan 500,00 Bohnec Steve 200,00 Balkovec Frank 2.000,00 Boje Frank & Magda 120,00 Balkovec Mary 30,00 Bolegon Mary 250,00 Bancic Janez 500,00 Bolton Inn 100,00 Barbarie Paula 100,00 Brajea Vladimir S. Razprave in gradivo, Ljubljano, 2002. šl. 40 163 200,00 Bra čina Branka 100,00 Bracina Branka 200,00 Bratovz Borut 1.100,00 Breznik Konrad 200,00 Bric Stanko & Milka 1.000,00 Brinovcar Ivan 50,00 Brousek Joseph PHD 1.500,00 Brozovic Franc 100,00 Brunsek Zinka 50,00 Bubas Ivo 1.000,00 Bubas Janez 20,00 Bubnich Anton 500,00 Bukovec Dane 100,00 CadezJanko 10,00 Caprand Rose 200,00 Cavdek Ivan & Stefica 100,00 Celar Ivan 100,00 Cemas Barbara 200,00 Cemas Joseph 50,00 Cemas Jože & Bernarda 100,00 Cesar Joe 100,00 Cesnik Joseph 50,00 Cesnik Jože 50,00 Cestnik Janez 500,00 Cestnik John & Francka 1.000,00 Cetinski Charles 50,00 Chipping Irene 8.000,00 Cimerman Andrew 100.00 Cimpric Frank 25,00 Clubine Dave 100,00 Colnaric Mr. & Mrs 20,00 Conlon Gerald 1.000,00 Cujes Rudolf Dr. 100,00 Cule Ante 100,00 Cul i g Blaz & Olga 40,00 Cupic Nikola 200,00 Cuppiccio Alessandro & Alojzija 100,00 Curic Petar 1.000,00 CYVL Župnije Brezmadezne 100,00 C ve k Lucia 500,00 CWL Župnije Marije Pomagaj 200,00 Dejak Ignac & Maria 100,00 Dejak Louis 30,00 Del Duca Ben 100,00 Delost Andreja & Anton 300,00 Demšar Janko 20,00 Demšar Marry Ann 500,00 Demshar Helen Dr. 100,00 Demshar Pauline 250,00 Demshar Sylva 5.000,00 Dermastja Joseph 200,00 Dicar Louis 500,00 Diceko Veronika 100,00 Dodic Mary 100,00 Dolenc Lloyd & Mary 100,00 Doma Ignac 400,00 Doma Joe 250,00 Donko Ferdinand 1.000,00 Dragoret Marjan 200,00 Erzar Peter 100,00 Erzen Stefka 2.000,00 Etobicoke Sheet Metal 1.000,00 F & J Tool Works Ltd (F. GaluO 1.000,00 F &J. ToolWorks (Poj nie Joe) 300,00 Fabina Mihael & Marija 20,00 Fanjich Alfonz 300,00 Farsang Ignac 100,00 Ferencak Frank 100,00 Ferencak Louis & Dragica 500,00 Fer ko Tony 250,00 Ferko Victor 5.000,00 Ferkul Brothers Ltd. 500,00 Ferkul Stane & Andrej 100,00 Ferkulj Robert & Jacqueline 1.200,00 Ferletic Milan & Darinka 20,00 Findlay Karla & Condice 164 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo 10,00 Flegar Dave 1.000..00 200,00 Flue Frank & Slavka 100,00 20,00 Fortuna Nace 200,00 200,00 Fosnarich Joseph 300,00 200,00 Franc Anton 100,00 22,00 Franc Emilija 22,50 50,00 Frank Ivan 500,00 1.000,00 Kolaric Franz 500,00 Gaberscek Marica & Kari 1.000,00 100,00 Gabor Ivan 50,00 120,00 Gamze Frank 150,00 100,00 Gasser Dionys 300,00 200,00 Gimpelj Frank 300,00 2.000,00 Glivar Frank 200,00 100,00 Godina William & 100,00 Stanislava 500,00 150,00 Golden Roger 87,00 10,00 Goodale Maryan 300,00 100,00 Goricanec Rozalija 1.000,00 500,00 Gorisek Franc 100,00 100,00 Gorjup Anton 1.000,00 50,00 Gorjup Donna 100,00 100,00 Gormek Frank 250,00 45,00 Gorsek Gregor 300,00 500,00 Grasic Anton 100,00 100,00 Grasic Frank 1.000,00 1.000,00 Grcar Joe & Mary 100,00 100,00 Grdadolnik Janez 1.000,00 300,00 Grdoin Anthony 300,00 200,00 Gregorčič Anna 100,00 100,00 Grenc Jože 150,00 200,00 Grguras Matija 150,00 1.280,00 Grilec Martin & 100,00 Krivec Ivan 100,00 200,00 Grisani Guida 100,00 100,00 Grilj Victor 30,00 500,00 Grm Stane 500,00 200,00 Grosl Vida 500,00 100,00 G rožnik Edward 100,00 300,00 G rožnik Joseph 100,00 1.000,00 Gruntar Alojzij 40,00 Gruntar Minka Gruskovnjak Frank Gruskovnjak Joe Gruskovnjak Rezina Gutkovski Zenon Gyergyek Antony Gyorkos Joseph & Valburga Fabjan Frank Hajdinjak Teresa Halas Teresa Hari Emil Hari Karl Huzar Drago Herrera Marija Hočevar Frank Hočevar Janez Hočevar Janez Hočevar John Horvat Ignac Hrastnik Zvone Hren Jože Hribar Anna & Frank Hull Lee & Irene Hull Rudolf Humar Stefan Ifko Anton Intihar Frank jablonski Jan & Mariam JagerJoseph Jaklič Jože Jaklič Mary & Milan Jaklič Zdenka Jakopin Leo Jakovcic C. Dr. Jaksa Jože Matilda Jamnisek Mr. & Mrs. Ivan Jan Frank Jankovic Stan Jelene Toni Jenko Zdravko Razprave in grodivo. Ljubljano. 2002. SI. 40 165 300,00 JenskovecJoe 100,00 Jeram Stan 250,00 Jeric Jože & Terezija 1.000,00 Just Aluminium & Glass Ltd. 1.000,00 Just in Time Toole & Die Inc. 500,00 J. D. Furniture 1.000,00 Kacnik Anton Dr. 100,00 Kaluža Ivan 100,00 Kastelic Ed & Susan 1.000,00 Kastelic Frank & Mary 200,00 Kastelic Frank 150,00 Kastelic Ignac 300,00 Kastelic Janko 500,00 Kastelic John 200,00 Kastelic John 5.000,00 Kastelic Jože 200,00 Kastelic Neza 2.000,00 Kavcic Construction Co. 50,00 Kavcic Jože 400,00 Kavcic Valdi 40,00 Keber Frank 20,00 Kebe-Prosen Milka 50,00 Kelenc Stefan 500,00 Kikelj Boris 100,00 Klanfer Pepca 250,00 KJemencic Dušan 50,00 KlesÜn Ivan 500,00 Klopcic Mr & M rs Peter 200,00 Knezaurek Oscar 250,00 Knight Zorana 100,00 Kobe Angela 250,00 Kociancic Mrs. E. 4.000,00 Kocjancic Lojze & Cvetka 500,00 Kodric Andrej 500,00 Kodric Jože 1.000,00 Kolenc Joseph 400,00 Kolenc Ludvik 125,00 Kolenko Joe 50,00 Kolenko Stefan 100,00 Koller Alfred - Aikol Mechanical Ltd. 300,00 Komavli Boris 500,00 Končan Marija 200,00 Končan Mr. & Mrs. 1.000,00 Končan Valentin 500,00 KoncutJohn 100,00 Kopic Majda 100,00 Koren Lojze 100,00 Koren Rudi 100,00 Koren Rudi 400,00 Koren & Poludnik 200,00 Košar Frank 1.000,00 Kosin Rudi 20,00 Košir Frank 200,00 Košir Jakob 25,00 Košir Janez & Cenka 100,00 Košir Katarina 400,00 Kostelic Ivan 500,00 Kotnik-Zarytsky Francka 200,00 Kotnjek Alojz 100,00 Kotnjek Stefan 1.000,00 Kožar Branko & Marija 100,00 Koželj Alexander 100,00 Koželj Jože 250,00 Kraje Elizabeta 200,00 Kranjc Jože 200,00 Kralj Lojska Mrs 500,00 Kramar Electric Ltd. 500,00 Kramar Peter 10,00 Kramolc Ted 100,00 Kranjc Anton 100,00 Kranjc Jožef 1.000,00 Kranjc Stane 50,00 Krcmar Mr. & Mrs. 10.000,00 Krek John E. Credit Union 100,00 Kreze Frank & Maria 250,00 Kreze Stan & Justina 40,00 Krizman Zofi 100,00 Krmac Jordan 166 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo 100,00 Kromar Kari 50,00 200,00 Krosel Z. 1.000,00 1.000,00 Kuk Dr. Augustin & Maria 200,00 200,00 KukJohn 200,00 200,00 Kuk Mark 1.000,00 100,00 Kumprey Alfons 500,00 200,00 Kuntasic F. 100,00 400,00 Kure Jože 100,00 500,00 Kure Peter & Frančiška 100,00 50,00 Kus Martina 20,00 200,00 Kus Mili 20,00 1.100,00 Kus Rudi 100,00 100,00 Kus Rudy & Lydia 300,00 200,00 KusarJanez 100,00 100,00 Kuzma Anton & Kadca 40,00 100,00 Kuzmic Josef 500,00 500,00 Kveder Pavle 200,00 50,00 Laki Stefan 250,00 100,00 Lang Terezija 200,00 300,00 Laplante Carol & Kevin 300,00 300,00 Lavrisa Mary 100,00 1.000,00 Lebar Mr. & Mrs. 500,00 100,00 Leben Antonia Miss. 100,00 20,00 Lenarčič Frances 300,00 50,00 Lenart Martina 400,00 Lerher Dragica 200,00 300,00 Lesar Ciril 50,00 500,00 Lesar Jože 1.000,00 250,00 Leasr Tony & Karolina 100,00 300,00 Lesica Alojz 100,00 100,00 Leskovec Božidar 35,00 135,00 Letonja Franc Rev. 10,00 300,00 Levstek Ivan & Štefka 500,00 100,00 Levstik Agnes 350,00 300,00 Levstik Slavica 500,00 50,00 Likon Frances 100,00 275,00 Liumicic Stanko 1.000,00 100,00 Lovrencec Jože & Emilia 500,00 500,00 Lovrin Darko 500,00 100,00 Lukac Darinka & Jože 500,00 100,00 Luzar Brigita 500,00 Luzar Frank Mac Automotive Co. Magdic Joe Magdic Victor Marenric Ivan Marijine sestre Marn Ivan Marolt Maria Martineau Andre Marto Lisa Masseratto Richard Matasic Barbara Mate Frank Mavec Joe Mavec Jožefa Merhar Karla Mes Koloman Mešiček Frank Mevlia Miran Mevlia Mr. & M rs. Mihelcic Neza Mihelic Rudi Miklavcic Florjan Ana Miklavcic Tomislav & Marija Milardovic Stanko Milavec Rajko Milavec Rudolf Miketic Ivan & Marija Mlakar Maria Mlakar Minka & Božo Mleczko Halina Moleč Marko & Štefanija Movrin Janez Mozetič Alfonz Ljudmila Mozetič Antonia & Vojan Možic Frank Muhic Maria Muhic Mr. & Mrs. Mycountry Delocatessen Napast Stanislav Razprave in grodivo. Ljubljana. 2002. si. 40 167 200,00 Nedelko Ivan & Ana 300,00 Nedelko Martin & Regina 20,00 Nemanic Anton 50,00 Nguyen Mina 100,00 Nosan Greg & Lydia 500,00 Nosan Paul & Josephine 100,00 Novak Bogomir 250,00 Novak E. 500,00 Novak Paul (nadaljevanje in konec prihodnjič) 168 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Ameriška domovina 93 (41): 11. Clcveland, October 10, 1991 - priloga: kanadska domovina Pomoč žrtvam vojne v Sloveniji (NADALJEVANJE IN KONEC) 100,00 Novak Peter 100,00 Petrovcic Lojze 1.000,00 Novak Peter & Erna 300,00 Pikovnik Edward & 100,00 Obrol George Ivanka 20,00 Obrol Jurca 20,00 Pili h Ana 300,00 Oman Ciril & Kristina 150,00 Pintaric J. Mr & Mrs 250,00 Opara Joseph 500,00 Pintaric Kari 200,00 Opeka Ljudmila 500,00 Pinter Frank & Ljudmila 500,00 OpresnilcJ & A 250,00 Pironet - Knight Zorana 200,00 Orlow George & Ana 554,00 Planica Hunting & 20,00 Osde Florjan Fishing Club 1.000,00 Osredkar Frank & Mara 1.000,00 Plantar Brothers 1.000,00 Ozimek Industries Inc. 1.000,00 Plazar Ivan Rev. 200,00 Pahulje Mr. & M rs. J. 500,00 Plesko Irena 500,00 Pajkovic Stanko & Olga 500,00 Plohi Janez 20,00 Pangos Roman 300,00 Podobnik Mr. & 500,00 Papa Franc Mrs. Anton 100,00 Papa Ivan 5.000,00 Pogača r Emma & Joseph 200,00 PapaJoseph 100,00 Pohl Joseph 210,00 Papež Anton 300,00 Polajnar Andrej 50,00 Pavcnik Konrad 50,00 Polenek Slavko 100,00 Pavkovic Pasko 300,00 Ponikvar Louis 200,00 Pavlich Mr. & 200,00 Popit Mr. & Mrs. T. M rs. Stephen 500,00 Por Joseph & Maria 1.000,00 Pavlin Marjan 100,00 Por Joe Tarok 390,00 Pavlin Peter 500,00 Porovne Franc Dr. 100,00 Pel car Frank 200,00 Potočnik Blaz 50,00 Pankarski Peter 200,00 Potočnik Sonja 500,00 Pepevnik F. Dr. & Mrs. 200,00 Predovich Janko 15,00 Peric Stanislava 1.000,00 Pugelj Srečko Dr. 50,00 Perko Rudi 200,00 Premru Bernarda 200,00 Perovsek Frank 250,00 Prezelj John 1.000,00 Pe temelj Mr. & Mrs. 200,00 Prezelj Ciril 500,00 Petkovsec Joseph 25,00 P rosen Marko 50,00 Petric Louis 500,00 Prsa Joe 200,00 Petric Mr. & Mrs. Stane 150,00 Prša Joe & Katharine Razprave in gradivo. Ljubljano, 2002. št. 40 169 228,00 Prsa Josef 500,00 Prsa Stefan & Teresija 300,00 Prsa Steve 500,00 Psansy Prime Tri 50,00 Puselj F. 500,00 Racic Vincenc Mr. & Mrs. 200,00 Raduha Fran & Elizabeta 200,00 Raduha Frank 30,00 Raquel Abraham 10,00 Ratkovic Zelimir 300,00 Ray Steve 250,00 Remic Anthony 100,00 Rendulich Katarina 100,00 Resnik Rudi 300,00 Retej Alojz 200,00 Rezek Anton 1.000,00 RezekJoe 100,00 Rig le r Lojze 1.000,00 Rihar Frank & Stephanie 200,00 Rocki Milan 100,00 Rogina Victoria & Louis 100,00 Roj c Joe 500,00 Ropret Izidor 500,00 Rus Frank 500,00 Sagadin Max 1.000,00 Sajnovic Stanko & Jožica 200,00 Salajko Branko 2.000,00 Salesian Fathers 10,00 Saudade Jose 200,00 Scanion Daniel 200,00 Sečnik S. 200,00 Sedej Matija 1.000,00 Sega Anka 40,00 Sagade Mary Ann 130,00 Seijak Tomaž 1.000,00 Seijak Tone 500,00 Semlak Tony - Savina Kitchen 1.000,00 Semrov Mr. & Mrs. 1.000,00 Senica John 100,00 Sercelj Anna 5,00 Shettell Ron 100,00 Shushtarich John 500,00 Sipek Joe & Vera 200,00 Skaricic Anne 100,00 Skerlj Frank 250,00 Skof Leander 5,00 Skrak Branko 100,00 Skrlj Ivan 35,00 Skrlj Pavla 500,00 Skrt Stanley 500,00 Skubic Anton & Luise 500,00 Skulj Joze 5.000,00 Slobodnik Doreen & Joseph 500,00 Slobodnik Ivan 100,00 Slobodnik Stan 100,00 Slobodnik Stephanie 1.000,00 Slokar Emil Diammond Art Jewellerey 10,000,00 Slovenia Parishes Credit Un. 500,00 Slovenska Igralska Skupina 3.000,00 Slovensko Letovišče Bolton 100,00 Smerdelj Frančiška 25,00 Solum Lorna 500,00 Sorsak Mr. & Mrs. Ciril 250,00 Sostone Frank & Anna 300,00 Sparar Emma 250,00 Sparovec Joze 500,00 Spes Ciril 100,00 Spiler Joseph 100,00 Spiler Miran & Helen 30,00 Srebernic Raphael 200,00 Srečko rev. 500,00 Srlj Adolf 300,00 Stadler Franc 100,00 Stajan Alojz 1.000,00 Stajan Bili 2,000,00 Stajan Ludvik 170 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo 2.225,00 Stajan Mike 1.250,00 Stajan Mike & Nada 500,00 Stanann Plumbing & Heating Ltd. 200,00 Stanko Carpentry (Josef Stanko) 100,00 Stariha Branko 100,00 Steblaj Slavko 100,00 Stefanie Frank 500,00 Stefanic Kathy & Milan 100,00 Scerle Martin & Kristina 700,00 Sterlic Andrej 200,00 Sterman Stanislav 150,00 Stipanic Albin 800,00 Stražar Frank 300,00 Strazisar Maria 500,00 Stryco Wire Products Ltd. 100,00 Sturm Stanely 50,00 Sturm Stanley 10.000,00 St. Gregory's Church 1.000,00 St. Joseph Press 100,00 Suhadolc Anton 2.000,00 Superior Mobile 1.000,00 Sutej Joe 500,00 Svetina Louis 500,00 S.I.L. Plastic Sales 200,00 Tchi John 100,00 Testen Frank 100,00 Tibout Stefan 100,00 Tompa Ivan 100,00 Tompa Joze & Verona 100,00 Tomsic Dora 100,00 Tomsic Vicor 1.000,00 Top Hat Cleaners 500,00 Tratnik Alojz 50,00 Tratnik Ivanka 1.000,00 Tratnik John 500,00 Tratnik Mike 500,00 Trcek Pavla 1.000,00 Try Hard Industrial Supply Co. 2.000,00 Turk Franc Rev. (St. Patrick's Church) 3-000,00 Turk Francis Rev. 300,00 Hi rkJoze 1.000,00 Udovic Frank 30,00 Udovic Severin 5.000,00 Ugovsek Stane 500,00 Ulehia Boris & Carmen 250,00 Urbancic Ignac & Maria 100,00 U.rsic Carlos 5.000,00 Valentic M. 500,00 Vegelj Ivan & Josephine 500,00 Vegelj Stanko 1.000,00 Verbic Zlatko Dr. 200,00 Veselicjohn 100,00 Vicic Frank 3.000,00 Vidmar Andy 10,00 Vincec Ann Mary 150,00 Vincec Joe & Vera 500,00 Vincec Tony & Sofija 1.000,00 Vipavec Carl & Ivanka 1.000,00 Vlahovic Frank 100,00 Volcansek Karl 10.000,00 Vrčkov ni k Milan 3.000,00 Vrbovsek Frank 100,00 Vrstovsek Stane 250,00 Vucajnik Michael & Ljudmila 100,00 Vucajnik Michael & Ljudmila 150,00 Vucajnk Mr. & Mrs. 100,00 Vuksanic Anthony Rev. 200,00 Vuksanic Ivanka 200,00 Weber Martin 500,06 Weld flow Metal Products Ltd. 100,00 Wlahovic Mara 200,00 Wright Ivana 200,00 Zabjak Francka Mrs. 25,00 Zadel Stanley 150,00 Zadravec Frank Razprave in gradivo, Ljubljano. 2002. šl. 40 171 500,00 Žagar Maxa 1.000,00 Žagar Victor 200,00 Žagar Žagar 500,00 Zaktajsek Mrs I. 1.300,00 Zakrajsek Roman 2.500,00 Zakrajsek Victor 100,00 Zaletel Mr. & Mrs. A. T. 200,00 Zamida Joe & Ann 600,00 Zbogar Robert 100,00 Zejn Marjan 250,00 Zelko Frank 100,00 Zenko Ludvik 5-000,00 Zenkovich Victor 2.000,00 Ziernfeld R. 980,00 Zigante Družina 50,00 Zigon Ivan 1.000,00 Zilavec Rudolf 50,00 Žilo ve c Ernest 500,00 Živec Stan 250,00 Zizek Alojz 2.000,00 ZoldosJ&A 100,00 Zonta Frank 200,00 Zorko Alojz 200,00 Zrnec Tone Rev. 50,00 Zupan Frank 40,00 Zupan Joe 132,76 Zupančič Alojz 1.000,00 Zupančič Ivan Green Road Developments 200,00 Zupančič Lojze 60,00 Zupančič Louis 250,00 Zupančič Tone 8.000,00 Župnija Brezmadezne -New Toronto 100,00 Zurbi Konrad 500,00 Zvanjohn 329121,32 Skupno 524,91 Povprečno 172 Moljož Klemenčič: Delovonje slovenskih izseljencev v Kanadi zo neodvisno Slovenijo Pismo Leanderja V. Skopa Barbari McDougall z dne, 4. oktobra 1991 Canadian Slovenian Congress. 770 Browns Line. Toronto. ON M8W3W2 Telephone: (416) 283 4290 Telefax: (416) 255 4626 October 4, 1991 The Honourable Barbara McDougall, Secretary of State for External Affairs, House of Commons, Ottawa, Ont. K1A 0A6. Dear Madame Minister, Let me congratulate you again, Madame Minister, for your firm stand against the brutal military coup in Haiti. I feel confident that you will condemn with equal determination the yesterday's coup of the Yugoslav Army. At yesterday's session of the Yugoslav collective presidency, attended by only four members from Serbia and Montenegro, together with the highest representatives of the Yugoslav army - but without any representation from democratically elected republics of Slovenia, Croatia, Macedonia, Bosna and Hercegovina - it was unilaterally decided to take over the federal military command. The member of the Collective Presidency from Slovenia, Dr. Janez Drnovsek, was declared to have no right to act as the highest in command of the Army. To legitimize this unconstitutional and illegal military coup orchestrated by the Serbian president Slobodan Milosevic, this junta used the excuse that Yugoslavia is in a state of war. The recent Montenegrin attack on Dubrovnik from the north and the federal navy from the south was just another deliberate act of aggression - against this historic city without any strategic value - in order to fabricate and accelerate such a state of war. With the end of the moratorium negotiated in Brioni for October 7, 1991, Slovenia is very concerned about its safety It is becoming clear that Serbia will not so easily let go its best "milking cow". The mobilization of Serbian "volunteers" speaks for itself and it is uncertain whether che Yugoslav army will stop on the Slovenian/Croatian border after it will subdue Croatia. The latest signals from Belgrade speak of the contrary. Razprove in Qfadivo. Ljubljana, 2002. st. ¿0 173 Madame Minister, Slovenians in Canada count on your firm support for democratic rights and hope for your imminent diplomatic recognition of the Republic of Slovenia. Respectfully yours, Leander V. Skof, Secretary General Canadian Slovenian Congress Encl.: Circular to the member Ministers of Exterior of the ECSC 174 Matjaž Klemenčič: Delovanje slovenskih izsriiiencev v Konodi za neodvisno Slovenijo PlSMO KE]THA MlLESA- PREMIERU ROUERTf MUGAtiEJU Z DNE, 17. OKTOQRA 1991 REPUBLIC OF SLOVENIA Representative Office in the United Kingdom Room 7, 5th Floor Morley House, 314/322 Regent Street London W1R5AB Telephone: 071-436 0676. Fax: 071-4369450. H.E. THE PRESIDENT REPUBLIC OF ZIMBABWE Mr. Robert Mugabe Chairman: Commonwealth Conference Your Excellency, We seek your permission to take this opportunity, on behalf of the Slovene peoples resident within Britain, Canada, and Australia, and also on behalf of their children born into these nationalities but still tanking great pride in the land of their forefathers, to make a statement to the assembled Heads of State and Prime Ministers and Foreign Ministers to whom you are the gracious host at the Commonwealth Conference. We accept that this issue is not in any way central to the purposes of the Conference, and therefore crave your indulgence as Chairman, and defer to your wisdom in the manner of permitting this issue to be raised within or alongside your set agenda. We seek to draw the attention, if only fleeringly, to the situation of Slovenia within Europe only because it represents issues upon which the commonwealth, with its demonstrable support for independence and freedoms for its various peoples, has a valuable contribution to make through the expression of its collective opinion. Britain alone, of the Commonwealth nations, is involved by geography and its EC membership, but the wider world is affected also by any threat of obstacle to freedom, democracy, and human rights as agreed by all nations. The statement we would like to issue, with your gracious permission, follows on the next page. ■k k -k ' Keiih Miles je nngleski zgodovinar. ki je lain 1991 pomagal Slovencem v Angliji forniulirau navedeno pismo. (ur.) 17 October 1991 Rozprovp in grodivo, !.|ubljono. 2002, si. 40 175 May we offer our most humble appreciation of any consideration you might be able to give to our request in this regard, and accompany that with our best wishes for Your Excellency, and the Republic of Zimbabwe, in hosting this prestigious conference. Respectfully yours, On behalf of the Slovenian Information Centre, London, UK; The Slovenian Information Centre and Canadian Slovenian Congress, Ontario, Canada; The Slovene Information Centre, Sydney, Australia. 176 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo, ki gaje za potrebe Republic of Slovenia, Representative Office in the United Kingdom napisal Keith Miles premieru "The Commonwealth Nations", katerega je dne, 18. oktobra 1991 po faxu poslala Leanderju Škofu in Marku Brezniku 1991-10-08 10:23 SrO/SIO London 071 436 9450 P.01 REPUBLIC OF SLOVENIA Representative Office in the United Kingdom Room 7,5th Floor Mortey House, 314/322 Regent Street London W1R5AB Telephone: 071-436 0676. Fax: 071-4369450. Date/Darum: 18. 10. 91 FAX INFORMATION SHEET - TELEFAX SPOROCILO TO/ZA: LEANDER SKOF/MARK BREZNIK FAX NO/ST: 010-1-416-253-5899/010-61-2-550-1378 COMPANY/DEPT/NASLOV: FROM/OD: STRANI/SHEETS (INC. THIS SHEET/VKLJUCNO S TEM): 2 NB if you do not receive all sheets or any are unclear please advise me / če niste prejeli vseh strani ali so nečitljive, me obvestite. MESSAGE/SPOROČILO Za informacijo Lep pozdrav Keith Rozprave in grndiTO. Ljubljono, 2002. si. 40 177 1991-10-08 10:23 SIO/SIO London 071 436 9450 P.02 REPUBLIC OF SLOVENIA Representative Office in the United Kingdom Room 7, 5th Floor Morley House, 314/322 Regent Street London W1R5AB Telephone: 07-436 0676. Fax: 071-4369450 To the Heads of State, Prime Ministers and Ministers, The Commonwealth Nations. Your Excellencies and Right Honourable Government Ministers. We representing the peoples of Slovene birth or descendancy, naturalised or born into British, Canadian or Australian nationality, wish to commend to you the rights of the Slovene nation within the Yugoslav region as being both constitutionally established and appropriate for an expression of your support to be made in recognition of their validity. Slovenia has stated its claim for self-determination, based upon its full constitutional authority to do so under the fundamental principles of the 1974 Constitution of the Federative Republics of Yugoslavia, and the supporting principles agreed internationally in the Helsinki Accord, to which Yugoslavia was a signatory. By an open and free democratic process, the electorate of Slovenia gave an overwhelming vote in favour of self-determination for the Republic of Slovenia, and the elected government has put this electoral wish, expressed by plebiscite, into effect by declaring the Republic to be sovereignly independent, and this has been ratified wirhin parliament. Slovenia now seeks only international recognition of her declared and enacted independence. Slovenia has achieved the essential elements of independent statehood, and is ready trough negotiations and assumptions of state functions to prove itself a reliable and stabile partner to all other nations and authorities in international relations. The Republic of Slovenia will enhance the stability in a complex region of Europe, and will bring example and incentive to the region from which the direction of natural progress will become the focus for peace and purposeful endeav- Slovenia does not seek her own independence at the expense of the region, but 178 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo as a positive forward step for the whole region and its constituent partners. Slovenia is technologically and financially capable; it is nationally homogeneous, and in control of its recognised territory. We feel confident in commending Slovenia's aims and purposes to you, and in suggesting that immediate diplomatic recognition of the independent status of the Republic of Slovenia will benefit Europe and also help expedite the onset of peace within the region. Respectfully yours, The Slovene Information Centres of London, UK; Ottawa, Canada; Sydney, Australia Razprave in gradivo. Ljubljano. 2002, št. 40 179 Pismo Leanderja V. Škofa Barbari McDougall z dne, 19- oktobra 1991 Canadian Slovenian Congress. 770 Browns Line. Toronto. ONT. M8W3W2 Telephone: (416) 283 4290 Telefax: (416) 255 4626 October 19, 1991 The Honourable Barbara McDougall, Secretary of State for External Affairs, House of Commons, Ottawa, Ont. K1A 0A6. Dear Madame Minister, The Slovenian community in Canada together with all freedom loving Canadians salute and thank our Prime Minister, The Right Honourable Brian Mulroney, for his firm reiteration to the Commonwealth summit that "... Canada will not subsidize repression and stifling of democracy", implying that the government of Canada has dropped the policy of non-interference in internal affairs against oppressive totalitarian regimes. We trust, Madame Minister, the above statement also signals our government's proactive support for all such new fledgling democracies as the Republic of Slovenia. Accordingly the Slovenian community anxiously awaits Canada's formal diplomatic recognition of the democratic Republic of Slovenia. For your information I am enclosing the joint letter and Statement that was sent to the Commonwealth Conference in Harare, Zimbabwe, on behalf of Slovenians residing in Canada, Britain and Australia. Your reply with relevant comments on your latest foreign policy in regard to the Republic of Slovenia will be greariy appreciated. Respectfully yours, Leander V. Skof, Secretary General Canadian Slovenian Congress End.: Letter of 17/10/91 to The Right Honourable Robert Mugabe, The Prime Minister of Zimbabwe and Chairman of Commonwealth Conference, cc The Right Honourable Brian Mulroney, Prime Minister of Canada. 180 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Stana Kranyca Bakbari McDougall z dne, 18. novembra 1991 444 Abruz Blvd. Mississauga, Ontario L5A 1N2 (4l6)270-7490 November 18, 1991 Hon. Barbara McDougall, M.P House of Commons Ottawa Ontario Dear Ms. McDougall: Please help to stop BRUTAL WAR and SENSELESS SLAUGHTER by Yugoslavian Federal Army by immediately RECOGNIZING SLOVENIA and CROATIA as INDEPENDENT STATES. Thank you. Yours truly, Stan Kranyc President of Ail Slovenian Committee - Ontario Vice President Canadian Slovenian Congress Director Canadian Slovenian Chamber of Commerce Razprove in gradivo, Ljubljano, 2002. si. 40 181 Pismo Willi am a S. Pavucha Barbari McDougall z dne, 4. decembra 1991 Slovenian Information Centre Slovenski I nf ormaciiski Center 110 Brown 's Line, Etobicoke, Ont. M8W3 W2 Phone: (416) 255 4626 Fax: (416) 253 5899 The Honourable Barbara McDougall Secretary of State for External Affairs House of Commons Ottawa, Ontario K1A 0A6. 4 December 1991 Dear Minister, The Slovenian communicy in Canada would like to thank you for taking che time to consider this letter with respect to the concerns and issues confronting our community in the present status of the new Republic of Slovenia. We also appreciate your effort in making a portion of your time available to the Foreign Minister of Slovenia, Dr. Dimitrij Rupel, during his visit to Canada on 27 November. We hope that this meeting was both fulfilling and constructive in furthering Canada's understanding of the positions and aspirations of the Republic of Slovenia. We are writing to you in conjunction with the first anniversary of^the Referendum on Independence that was held in Slovenia on the 23 of December 1990. This referendum charted a new, historic and democratic beginning for the new country of Slovenia. The results of this referendum, in which ninety-two percent of Slovenians voted in favour of full independence from Yugoslavia, was an overwhelming display of the free will of Slovenians and their desire to participate in a new democracy. Just a few short days ago, the citizens of Ukraine demonstrated this same desire for democracy and freedom of their new state by voting in favour of independence from the USSR. Ukrainians are now enjoying their new found freedom and independence just as Slovenians have been doing over the last twelve months, though, without international acknowledgement as of yet. The aspirations of Slovenia in becoming a fully functioning and sovereign nation-state is a total reality today. Slovenia has fulfilled all of the international requirements that determine whether or not a nation can become a recognized state. Slovenia has been a fully cooperative and participatory actor in the search for lasting peace in the Yugoslav region. This reality has been present for six months now thanks to long negotiations between Slovenia, the Yugoslav Army, the European 182 Moljož Klemenčič: Delovonje slovenskih izseljencev v Kanadi zo neodvisno Slovenijo Community and recently under the Hague Conference, led by His Excellency Lord Carrington. Slovenia has truly had to earn its independence and has done so most successfully and peacefully. Slovenia has now promulgated its new Constitution that has, at its root, the entrenchment of liberal democracy and the ensbrinement of minority linguistic, cultural, religious, economic and representative rights within that same document. Slovenia has made it unequivocally clear that it will be a responsible member of the global community with its assurances made through a Constitution and its preservation of minority rights. What can not be stressed enough is that the aspirations of Slovenia should not be directly linked with the aspirations of any other former Yugoslav republics. Assuming that Slovenia be considered a sort of "siamese twin" to any other republic places Slovenia in the position of a "hostage" amongst other conflictual powers that be in the region. The position of Slovenia, as well as our understanding of the present situation, is that Slovenia is a fully independent entity, apart from any other entity that exists in the region. From what we understand, the meeting between yourself and Dr. Rupel included the issue of Slovenia's distinctiveness and uniqueness in the region. We commend you for your correct understanding of the present situation of Slovenia in the region and are encouraged by Canada's new comprehension of this reality. Of current vital importance for Slovenia is the topic of international sanctions of Yugoslavia. The imposition of sanctions by the EC and selected other states, including Canada, is commendable, however, there must be extreme care taken to specifically delineate the exact purpose, target and expected results of such measures. What must be kept clear is that economic sanctions are generally imposed as a punitive measure against an actor that is not acting in a manner respective of international laws and conventions or an actor that initiates terrible harm against the citizens of its own nation or those of another nation. Keeping this in mind, the Slovenian Foreign Minister, Dr. Rupel has said that, "Imposition of non-selective sanctions ... on all of the Republics, including those which are not directly involved in the present conflict would be contradictory to the aims and logic of economic sanctions ..." Sanctions, as their justification, are imposed in order for aggressor in a conflict, in this case, the Serbian-led Yugoslav Army, be disciplined for acts of aggression that have been deemed contrary to international law. Global institutions such as the United Nations, as well as unilateral actors, must take this realization into strict consideration and avoid imposing "blanket" sanctions that are designed to "discipline" even those actors who have shown themselves to be most cooperative and constructive in the search for peace, such as the Republic of Slovenia. Sanctions on all of "Yugoslavia" means punitive action against a peaceful country. Of great concern to Slovenia is the fact that restrictions in trade and other economic activity brought on by sanctions are harming the fragile Razprave in grodivo. Ljubljana, 2002, si. 40 183 economy of Slovenia even further. Sanctions imposed by the Yugoslav Republic itself have already had a detrimental effect on Slovenia's economy. Slovenia is burdened by yet another social and economic dilemma. Since the beginning of the war in Croatia some months ago, Slovenia has taken into its territory close to 25000 refugees of Croatian origin. These displaced persons in Slovenia are in constant need of provisioning, whether it be food, clothing, shelter, or medical attention. With winter upon them, it is essential that the Slovenian economy be allowed to operate freely and that international sanctions not be placed on Slovenia blindly and without consideration to factors which are beyond its control, such as forced migrations of people. If anything, Slovenia needs to be aided in all manners possible - not punished with sanctions as is the present case. Slovenia has managed to make major and internationally significant inroads towards recognition of its independence. Slovenia now competes independently in a variety of internationally recognized sports tournaments. The governing body of worldwide alpine skiing, the Internationa) Ski Federation, has recognized Slovenia's independence in winter sports. On 1-2 December 1991, the Slovenian National Ski Jumping Team competed most proudly at the Husky World Cup Ski Jumping Competition held in Thunder Bay, Ontario. Slovenia has already, and will continue to be in the future, a proven, reliable and cooperative member of the global community. In order to fully carry out its responsibilities in the global sphere, Slovenia needs the acknowledgement of its statehood from that global community, Slovenia has assured the global community of its resolve to follow the principles of liberal democracy, human rights, minority rights and full participation in international organizations and respect for the guidelines and requirements set down by these institutions. Without the clear resolve of the global community and attempts as consistency in foreign policy formulation, the wave to freedom and democracy that has flowed over the past three years, especially in Europe, may be inclusive to some aspiring democracies, and yet exclusive to others. If there exists a clear resolve and political will in the world to democracy and recognition of fledgling democracies, nations will be fairly and justly included. If this will falters or becomes inconsistent, the desire for democracy and freedom around the globe will be suppressed in the face of the new expansion of freedom around the world today and tomorrow. We sincerely hope, Minister, that your interest and commitment to this issue will remain strong and steadfast. Thank you for your effort and concern thus far in this important issue. Respectfully yours, William S. Pavlich SLOVENIAN INFORMATION CENTRE 184 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Stana Kranyca Barbari McDougall z dne, 9- decembra 1991 Mr. Scan Kranjc 444 Abruz Blvd. MISSTSSAUGA ON L5A1N2 9 December 1991 Honerable Barbara McDougall M.P External Affairs Minister House of Commons OTTAWA, ON K1A OA6 Dear Ms. McDougall: Allow me ro congratulate you and the Canadian government for the recognition of Ukraine as an independent state. As you know, last year Slovenia had a referendum on independence and approximately 90 % of Slovenian people voted in favour of independence. It is time overdue to recognize Slovenia, like you have recognized Latvia, Lithuania, Estonia and now Ukraine. The Toronto Star reported, on December 5, 1991, three conditions you outlined for official recognition of Croatia; - An end to the violence - Recognizable and agreed upon borders for the new nation - Guaranty of minority rights Slovenia meets all three conditions. - There is no violence in Slovenia -There are no border disputes - Slovenian government has agreed to guaranty rights for minority groups such as Ethnic Italians. Why is SLOVENIA not RECOGNIZED? On Thursday December 5, 1991, The Globe and Mail reported your statement: The key to independence is to end the violence and to have all the parties negotiate in good faith. Again, I point out that there is no violence in Slovenia and the Slovenians have been and are continuing to negotiate in good faith. As well, they are responsibly living up to the agreements they reach. It is WRONG to penalize Slovenia because Serbian and the Federal army leaders are not negotiating in good faith and are not living up to the agreements they Rozprove in grodivo. Ljublpng, 2002, st. 4Q 185 make. As well, they are continuing with brutal war and senseless slaughter and destruction in Croatia. Ms. McDougali, it is time and it is just to fulfill the Slovenian dream and right by recognizing Slovenia as an Independent state. Wishing you, Canada and Slovenia much success. Thank you. Stan Kranjc President, All Slovenian Committee - ONT Vice President, Canadian Slovenian Congress Director, Canadian Slovenian Chamber of Commerce 186 Matjaž Klemenčič: Delovanje slovenskih izsriiiencev v Konodi za neodvisno Slovenijo Ameriška domovina 93 (50) : 5. Cleveland, December 12, 1991 Uraden obisk dr. Dimitrija Rupla v Ottawo7 Kanada 27. novembra Dr. ZlatkoA. Verbič, od slovenskega zunanjega ministrstva uradno imenovanega predstavnika le-tega v Torontu, nam pošilja sledeče poročilo o obisku zunanjega ministra Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla v Kanado, do katerega je prišlo 27. novembra. Urednik TORONTO, Ont. - Pisarna pooblaščenca ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije v Torontu je štiri tedne pripravljala obisk dr. Dimitrija Rupla, ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije v kanadsko glavno mesto Ottawo. Vključena v priprave sta bila tudi dr. Anton Štukel, "liaison" za pisarno v Toronto, in g. Milan Beneit iz Ottawe. Da bi bil obisk čim uspešnejši, je bilo potrebno navezati stike za sestanek in jih časovno uskladiti. Pripravili smo razgovore z ministrico za zunanje zadeve kanadske vlade, go. Barbaro McDougall, s člani uradne parlamentarne opozicije, s člani stalnih odborov za zunanje zadeve in za mednarodno trgovino, ter z drugimi osebnostmi kanadskega političnega Življenja. Za zvezo med našo pisarno v Torontu in pristojnimi političnimi uradi in faktorji v Ottawj gre posebna zahvala Jesse Flisu, ki zastopa v parlamentu okraj Parkdale-High Park v Torontu. Za časovno in uspešno koordinacijo pa gre zahvala dr. Štuklu in g. Benettu. Naša pisarna je obvestila in poslala vabila predstavnikom slovenskih organizacij, duhovnim vodjem in gospodarstvenikom po Kanadi. Zajtrk in srečanje z dr. Ruplom je bilo napovedano za sredo, 27. novembra, ob 8.30 zjutraj v hotelu Westin v Ottawi. Dr. Rupel in Andrej Loga (v resnici Logar - op. M. K.), šef kabineta, sta prispela v Ottawo 26. novembra zvečer. Na letališču sta bila sprejeta od zastopnika kanadskega zunanjega ministrstva, pooblaščenca MZZ RS v Torontu (podpisani) in dr. Štrukla. Naslednje jutro je dr. Rupel že ob 7.30 imel približno 20-minutni intervju z go. Marijo Ahačič-Pollak, za torontsko slovensko radio oddajo "Glas kanadskih Slovencev". Sledil je delovni zajtrk in srečanje s slovensko-kanadskimi zastopniki iz političnega, gospodarskega in duhovnega življenja, ki mu je prisostvovalo 27 oseb. Na žalost, nekateri, ki so želeli biti navzoči, niso uspeli priti pravočasno, vendar je razgovor kljub temu lepo uspel. Rozprove in giadivo. Ljubljano. 2002. šl. 40 187 Slovenski zastopniki so prišli iz raznih delov Kanade. Vancouver, B.C., je zastopal g. Ivo Bergant, Montreal g. Obersnel, Toronto dr. A. Kuk in g. L. Jamnik ter drugi. Iz Ottawe so bili prisotni poleg dr. Štukla in g. Beneua tudi dr. S. Pregelj, B. Golob, D. Sedlar idr. Navzoče sem pozdravil podpisani. Med razgovorom so vsi aktivno sodelovali z raznimi vprašanji in pripombami, prevladovala pa so vprašanja o slovenskem gospodarstvu in tovrstnem sodelovanju in povezavi med Kanado in Slovenijo. Očitno je bilo, da so kanadski Slovenci zainteresirani o dogajanjih v Sloveniji. Zajtrk oziroma razgovor je trajal 50 minut, snemala je med tem časom kanadska televizija, t.j. CBC. Sledil je intervju dr. Rupla za MultiMedia International, ki posreduje poročila kanadski in evropski javnosti. Novinar Jeff Sallot je dr. Rupla intervju val za torontski list Globe and Mali. Pomembna točka sicer enodnevnega sporeda dr. Rupla je bil obisk na zunanjem ministrstvu Kanade in razgovor z ministrico McDougallovo. Pričel se je z manjšo zamudo, ob 11.40. Prisotni so bili še David Wright, ki je "Assistant Deputy of Foreign Affairs", Pierre Guimond, ki je "Head of the Eastern European Division" v ministrstvu, in Kevin Phillip, svetovalec za evropske zadeve. Dr. Rupla so spremljali g. Logar, dr. Štukel in podpisani. Sestanek je bil koristen, vendar brez obvezovalnih izjav glede priznanja Slovenije. Ministrica McDougall sicer razume slovensko stališče in nevmešavanje oziroma nev-pletenost Slovenije v srbsko-hrvaškem konfliktu. Pripravljena je obljubiti pomoč celemu področju, se pravi prostoru bivše Jugoslavije, v humanitarnem oziru, predvsem glede beguncev. Govorila je o posegu združenih narodov. Celotno gledano pa je že sam obisk dosegel svoj namen, kajti bil je vzpostavljen neposreden in oseben stik med zunanjima ministroma Kanade in Slovenije. Zato je ta obisk dr. Rupla in njegov sprejem pri ge. McDougaliovi velike važnosti v diplomatskem oziru. (Opomniti velja, da izmenjave mnenj na tako visoke nivoju med Slovenijo in ZDA še ni bilo - op. ur.) Sledilo je kosilo v restavraciji parlamenta s predstavniki parlamentarne opozicije. Prisotni so bili Lloyd Axworthy, pristojen za zunanje zadeve, M. Dupic, svetovalec v pisarni vodje opozicije g. Chretie, ga. Cynthia Steward, Warren Almond, in g. Flis. Z dr. Ruplom so pri razgovorih sodelovali še g. Logar, dr. Verbič in dr. Štukel. Po kosilu je bil dr. Rupel s svojim spremstvom povabljen, da prisostvuje popoldanskemu zasedanju parlamenta. Ob 15.10 je dr. Rupla predstavil parlamentarcem kot zunanjega ministra Republike Slovenije g. John Fraser. Pozno popoldne je bil sestanek s člani Odbora za zunanje zadeve in mednarodno trgovino. Predsednik odbora John Bosley ni mogel biti navzoč, vendar je bilo med dr. Ruplom in Bosleyem dogovorjeno, da se bosta dobila pri zajtrku naslednje jutro v Londonu, Anglija. Na sestanek je pa bilo prisotnih pet članov omenjenega odbora, razgovor je bil obojestransko koristen. 188 Motjož Klemenčič; Delovonje slovenskih izseljencev v Konodi zo neodvisno Slovenijo Pred odhodom iz parlamenta je dr. Rupel dal izjavo za kanadski tisk. Zahvalil se je in to tudi podpisani vsem, ki so sodelovali pri organiziranju lepo uspelega obiska. Dr. Rupla in g. Logarja je na letališče spremljal podpisani, ob 6.30 zvečer sta gosta odletela proti Londonu in nato Luksemburgu, kjer je bil napovedan sestanek z zastopniki Evropske skupnosti. Dr. Zlatko A. Verbič Rozptove in gradivo. L[ubl|ono, 2002. št. 40 189 Ameriška domovina 93 (50) ; 5. Cleveland, December 12, 1991. Dr. Rupel se zahvalil kanadskim rojakom Spoštovani dr. Verbič, Ljubljana, 5- 12. 1991 Ob povratku v domovino se Vam najlepše zahvaljujem za organizacijo mojega obiska v Kanadi. Srečanje z go. Barbaro McDougalJ, ministrico za zunanje zadeve Kanade, je bilo pomembno ne samo po vsebinski strani, ampak tudi za to, ker je bil to prvi stik med predstavniku vlad Slovenije in Kanade. Visoko ocenjujem tudi razgovore s predstavniki uradne opozicije, ki so pokazali veliko razumevanje za mednarodno priznanje Republike Slovenije. V Ministrstvu za zunanje zadeve se zavedamo pomena zvez naših rojakov po svetu s političnimi in vladnimi predstavniki držav in njihove pomoči pri navezovanju naših stikov z njimi. To se je pokazalo tudi ob mojem obisku v Kanadi, zato velja moja zahvala tudi vsem, ki so po svojih močeh prispevali k uspešni realizaciji mojega obiska v Kanadi. S spoštovanjem, Dr. Dimitrij Rupel Minister za zunanje zadeve, Republike Slovenije 190 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Wiu.iama S. Pavlicha in Sthphena S. Pavlicha Yviisu Fortieru z dne, 14. decembra 1991 Slovenian Information Centre Slovenski Informacij ski Center 770 Brown 's Line, Etobicoke, Ont M8W3W2 Phone: (416) 255 4626 Fax: (416) 253 5899 Mr. Yves Fortier Ambassador, Canadian Permanent Mission to the United Nations 866 United Nations Plaza, Ste. 250 New York, N.Y. 10017 USA 14 December 1991 Dear Ambassador, On behalf of the Slovenian community in Canada, we thank you again for providing your time to consider the relevant issues concerning the Republic of Slovenia that are presently unfolding. In our last letter to you, dated 23 November 1991, we expressed our positions, desires and concerns with respect to the situation that Slovenia is finding itself in at that time. Since that time, there have been several positive and constructive movements within the global community, both from organizations of states, unilateral actions of others and by the political leaders of other states, in promoting the uniqueness and independence of the new Slovenia. At present, the recognition of Slovenia as an independent and sovereign state by the Federal Republic of Germany is now imminent. Other actors inside and outside the European Community have expressed their desire to recognize Slovenia's independence as well. On 13 December 1991, the Secretary General of the United Nations, over the electronic media, made a statement with respect to the situation in "Yugoslavia". (This was reported over CBC Radio in Toronto). The Secretary General stated that he had, "urged Germany and Italy not to pursue diplomatic recognition of any breakaway republic, for this would only deepen the crisis." Speaking for Slovenia alone, we have reservations as to the rationality and reasoning of this particular statement. This statement assumes as a "given" that Slovenia is inextricably tied to conflicts and aspirations being fought and sought Rczprove in grodivo. Ljubljono. 2002, si. 40 191 by other actors in the region. The intentions and realities of Slovenia's independence should not be "twinned" with those of any other republic or power in the region. Slovenia's unique and distinct language, culture, heritage, outlook and political /governmental structure begs one to treat each individual national entity in the region as unique and not simply portions of some homogeneous structure. Slovenia, today, functions as a fully independent state with an effective and responsible government, a distinguishable territory, a functional Constitution which guarantees minority and human rights and a working peace mechanism in place. The will of the Slovenian people was also shown in a democratic referendum held exactly one year ago, in which citizens voted more than overwhelmingly to support Slovenia's independence. Assuming Slovenia's existence as that of a "siamese twin" to any other republic operates contrary to the unique reality that Slovenia has placed itself - as a fully functional and democratic nation-stare. In light of Slovenia's situation and its full cooperation in the peace efforts of The Hague Conference, the European Community officially removed economic sanctions that were placed on "Yugoslavia" from Slovenia. The EC had adopted the realization, and correctly so, that the former "Yugoslav" republics had to be treated as separate in the planning of the EC policies and plans for the region. In Canada, the Secretary of State for External Affairs, Barbara McDougall, in her meeting with the Foreign Minister of Slovenia, Dr. Dimitrij Rupel on 27 November 1991, expressed her new understanding of Slovenia's position of uniqueness in the region and was most sympathetic to Slovenia's intentions. The Secretary General of the United Nations still seems to be holding the notion that there still exists some from of Yugoslav entity, which, at present simply does not exist. The recognition of Slovenia's independence will not "deepen the crisis" as Fhs Excellency Mr. Perez de Cuellar has stated. Slovenia has been at peace since the Brioni Declaration, and this has proven to be a lasting and permanent peace. Slovenia, therefore, is external to the present situation in the region. Slovenia has made enormous achievements towards recognition in the sports arena of the world. Slovenia's recognition by the International Ski Federation and its participation at the World Cup Ski Jump Competition at Thunder Bay, Ontario have been recent examples. The diplomatic recognition of Slovenia by various European nations, Germany among the most influential of these nations, is now imminent. These nations now understand the nature and character of Slovenia's uniqueness in the region and believe, correctly so, that the situation of Slovenia warrants differentiated political relations on their part from the remainder of the republics in the area. By urging European nations to withhold their diplomatic recognition of Slovenia, the Secretary General may nor be aiding a new and fledgling democra- 192 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo cy in Europe and may be going against the grain of reality of Slovenia's existence. Ambassador, there must be a new understanding forged in which this region is not looked at as "homogeneous" in every respect, but as "heterogeneous" in every respect. Therefore, a political act by one or a group of states in recognizing Slovenia will not have a single resultant effect of which His Excellency Javiar Perez de Cuellar speaks. Respectfully yours, William S. Pavlich Stephen S. Pavlich SLOVENIAN INFORMATION CENTRE Rozprave in gradivo. Ljubljano, 2002. št. 40 193 Ameriška domovina 93 (51) : 3■ C leve lan d, December 19, 1991. VOŠČILO IN ZAHVALA Slovencem v ZDA ln Kanadi Drage slovenske rojakinje in rojaki v Združenih državah in Kanadi! Slovenci doma in po svetu te dni živimo v velikih, veselih in raznovrstnih pričakovanjih. S tradicionalnim pričakovanjem božičnih in novoletnih praznikov se prepleta nestrpno in enkratno pričakovanje zgodovinskega dogodka — mednarodnega priznanja nove države Republike Slovenije. Ko vam sporočam praznična voščila in se vam še enkrat zahvaljujem za izredno gostoljubnost, ki sem je bil deležen med vami na svojih dveh letošnjih obiskih v Severni Ameriki, vam hkrati v imenu vlade Republike Slovenije in v svojem osebnem imenu izrekam zahvalo in priznanje za vašo izredno veliko in učinkovito politično, moralno Ln materialno podporo, ki ste jo v tem usodnem letu izkazovali svoji stari domovini in brez katere v teh dneh gotovo še ne bi bili tako blizu mednarodnemu priznanju, kakor smo. Ko bomo v družinskih, prijateljskih, cerkvenih in drugih okoljih obhajali božične praznike in pričakovali prihod leta 1992, si prikličimo v zavest spoznanje, da slovenski narod tudi po letošnjih izkušnjah zmore zgodovinska dejanja, če se njegovi pripadniki enotno lotijo uresničevanja skupnih načrtov. Takih načrtov in take enotnosti, ki pa ne pomeni popolne miselne uniformiranosti, želim vam in sebi tudi v prihodnje, posebno v zvezi z gospodarskim dvigom naše mlade države in njeno odprtostjo za povezovanje s Slovenci po vsem svetu. Prisrčno vas pozdravljam dr. Janez Dular, Lr. Minister za Slovence po svetu in narodnosti 194 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Wiluama S. Pavucha in Stephen a S. Pavi.icha Roiandu Pournesu z dne, 20. januarja 1992 Slovenian Information Centre Slovenski Informacijski Center 770 Brown's Line, Etobicoke, Ont. M8W 3 W2 Phone: (416) 255 4626 Fax: (416) 253 5899 Mr. Roland bournes Constil General General Consulate of the Federal Republic of Germany Toronto 20 January 1992 Dear Consul, On behalf of the Slovenian community in Southern Ontario, we would like to extend our sincere thanks and appreciation to you for joining us in our celebration of the recognition of the independency of Slovenia. We hope that the time you spent with us on the evening of the 15n of January was most entertaining, enjoyable and informative. Slovenians in Canada are, today, extremely proud of the fact that we can truly call our native Slovenian homeland an independent and sovereign nation-state. The recognition of Slovenia, in large part, was as a result of the unyielding support and trust that Germany offered to Slovenia as well as Germany's belief in Slovenia's ability to fulfill its responsibilities of nationhood. Slovenia will, no doubt, demonstrate this ability with skill, deftness and respect for the rule of law. Your presence and words of congratulations and encouragement were very much appreciated and worthy of great importance to our community and to Slovenia. With our highest regards, We are, Respectfully yours, William S. Pavlich Slovenian Information Centre Stephen S. Pavlich Slovenian Information Centre Rozprove in gradivo, Ljubljono. 2002. šl. 40 195 Pismo Wh.i.iama S. Pavljcha in Stcphena S. Pavücha Patricku Boyeru z dne, 20. januarja 1992 Slovenian Information Centre Slovenski Informacijski Center 770 Brown 's Line, Etobicoke, Ont M8W3W2 Phone: (416) 255 4626 Fax: (416) 253 5899 The Honourable Patrick Boyer, M.P. House of Commons Ottawa k1a 0a6 20 January 1992 Dear Consul, On behalf of the Slovenian community in Southern Ontario, we would like to extend our most sincere thanks and appreciation to you for joining us in our celebration of the recognition of the independence of Slovenia. We hope that the time you spent with us on the evening of January 15 was most entertaining and enjoyable. Canadian-Slovenians are extremely proud that we can now truly call our native homeland of Slovenia an independent and sovereign nation-state. We are equally proud, as Canadians, that Canada has shown its traditional role of leadership in recognizing Slovenia's independence and affirming Canada's commitment to multilateral peacekeeping efforts under the United Nations flag in the region affected by violence. Slovenia, we believe, will fulfill its global responsibilities with skill, deftness and respect for the rule of law. Your presence and your words of congratulations and encouragement were very much appreciated and worthy of great importance for our community and to Slovenia. We applaud your interest and concern for Slovenia and for the maintenance of peace and stability in the new countries. With our highest regards, We are, Respectfully yours, William S. Pav lic h Slovenian Information Centre Stephen S. Pavlich Slovenian Information Centre 196 Matjaž Klemenčič: Delovanje slovenskih izsriiiencev v Konodi za neodvisno Slovenijo Pismo Lea Filipovica Williamu S. Pavlichu in Stephenu S. Paviichu z dne, 24. januarja 1992 BUREAU OF THE REPUBLIC OF CROATIA January 24, 1992 William S. Pavlich Stephen S. Pavlich SLOVENIAN INFORMATION CENTRE 770 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3W2 Dear Sirs-. It was an honour to be present at your wonderful celebration making the recognition of Slovenia and Croatia. On behalf of the entire Croatian community I would like to thank the Slovenian community in the Toronto area for the moral and material support during these difficult times. I thank all those who participated in the packing and loading of relief goods for Croatian refugees. This action of solidarity bears witness to the unselfish kindness of the Slovenian community. 1 still recall that day, a half year ago, when we gathered together Slovenians and Croatians, to express our unity when our two nations declarated independece. We were always good neighbours and we will always be good neighbours. Together we fought the onslaught of the aggressor and together we rejoice today, in the was of a new era for our nations. Let us look optimistically toward a long life peace, democracy, human rights and freedom for our two new-born nations. With highest regards Leo Filipovic Assistant Agent General 153 Bridgeland Avenue, Suite 2, Toronto, Ontario, MSA 2Y6 Tel (416) 784-3838 Pax. (416) 784-3840 Rozprove In grodivo. l¡ubljono. 2002, šl. 40 197 Pismo Patricks Boyera Williamu S. Pavlicuu in Stlphenu S. Pavlichu z dne, 24 januarja 1992 HOUSE OF COMMONS CANADA Patrick Boyer, M.P. Etobicoke-Lakeshore January 24, 1992 Mr. William S. Pavlich Mr. Stephen S. Pavlich Slovenian information Centre 770 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3W2 Dear William and Stephen: How good of you to write such a fine letter as the one you sent me on January 20. It was a wonderful moment for all of us last week, on January 15, when as I said in my speech at the church hall, "our country Canada has given full diplomatic recognition to our country Slovenia". I believe that is the real meaning of being Canadian, that one can in fact live with two homelands. The weeks and months ahead will be very important in establishing the new basis for Slovenia and especially Canadian-Slovenian relations. You and other leaders in the community here in Canada certainly have an important role to play in these developments. As your Member of Parliament and as a supporter for the change which has been achieved by Slovenia, I look forward to working closely with you. Please keep in touch, With every good wish, Yours sincerely Patrick Boyer, Q.C., M.P. Etobicoke-Lakeshore 198 Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo Pismo Stana Baha, Franka Habjanater Leanderja Škofa Bkianu Mulroneyu z dne, 25. januarja 1992 Canadian Slovenian Congress. 770 Browns Line. Toronto. ONM8W3W2 Telephone: (416) 283 4290 Telefax: (416) 255 4626 January 25, 1992. The Right Honourable Brian Mulroney, Prime Minister of Canada, House of Commons, Ottawa, Ontario K1A 0A6 Dear Prime Minister: At its meeting today the Executive Board of the Council of the Canadian Slovenian Congress unanimously passed the following resolution: "The Slovenian Community in Canada, represented by the Canadian Slovenian Congress, thanks and salutes the Government of Canada for its leadership and courage in being first in the Western Hemisphere to recognize the independence of the Republic of Slovenia." We feel confident that Slovenia will fulfill its responsibilities of statehood with skill, deftness and respect for the rule of law and become a reliable partner in international relations. With our highest regards, we remain respectfully yours, Dr. Stan Bah, Chairman of the Council Dr. Frank Habjan, President of the Executive Board Leander Skof MBA, General Secretary cc The Honourable Barbara McDougall, Secretary of State for External Affairs Rozprove in grodivo, Ljubljono. 2002, si. 40 199 Pismo Stana Kranyca Brianu Mulroneyu z dne, 6. kebruarja 1992 February 06, 1992 The Right Honourable Brian Mulroney Prime Minister of Canada House of Commons Ottawa, Ontario, K1A 0A6 Dear Prime Minister Mulroney: Managing Board of All Slovenian Committee at its meeting held on Feb 05, 1992 unanimously passed the following resolution. Members of Slovenian Organizations and Establishments in Southern Ontario are gratified and thankful to the Government of Canada, External Affairs Minister Honourable Barbara Mc Dougall and you Prime Minister Mulroney for being among the first nations to recognize Independent Republic of Slovenia. International recognition is a remarkable and historic achievement for Slovenian people. We feel confident that Slovenia will develop its economy, culture and statehood according to the desire of its people and with respect for the rule of the law and become reliable and valuable partner in international relations. With our sincere thanks, we remain respectfully yours. Stan Kranjc President All Slovenian Committee 770 Browns Line Toronto, Ont, M8W 3W2 SK/gr c.c.The Honourable Barbara McDugall Secretary of State for External Affairs 200_Moljož Klernenčič; Deiovonje slovenski!) izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo plsmo Stana Kranjca Brianu Mulkoneyu z dne, 13- februarja 1992 February 13, 1992 The Right Honourable Brian Mulroney, PC Prime Minister of Canada 311S Centre Block Parliament Buildings Ottawa, Ontario K1A 0A6 Dear Mr. Prime Minister: I have the honour to inform you that Dr. Peter Klopcic and Mr. Stan Kranjc Senior Representatives of the Canadian Slovenian Community and Dr. Zlatko Verbic Special Counsellor to the Minister for External Affairs of the Republic of Slovenia met with President Kiro Gligorov of the Republic of Macedonia during his visit to Toronto on Feb 01, 1992. The purpose of this meeting was to express to President Gligorov the sentiments of the Canadian Slovenian community which, having experienced recognition of their own homeland by Canada and European Community, fervently supports the Macedonian quest for international recognition. We are encouraged by the President's account of his positive and productive meetings with you Prime Minister Mulroney and Secretary of State for External Affairs the Honourable Barbara McDougaU as well as the US and UN officials, which hopefully will lead to speedy recognition of Macedonian independence and statehood. Rozprave in gradivo, Ijubljono, 2002. si. 40_________20) la this spirit, the Canadian Slovenian Community joins the significant number of Canadians of Croatian and other Slavic backgrounds in assuring you Prime Minister and other Ministers in your Cabinet of our unreserved support for the Canadian Macedonian Community's request that Macedonia should be recognized and that Canada's recognition ought to take place immediately. Sincerley yours, Stan Kranjc President All Slovenian Committee SK/gr c.c.The Honourable Barbara McDugalJ Secretary of State for External Affairs 202 Motjož Klemenčič; Delovonje slovenskih izseljencev v Konodi zo neodvisno Slovenijo Pis.mo Barbare McDougall Stani.■ Kranycu z dne, 17. februarja 1992 Secretary of State for External Affairs Canada Canada Secretaire d'Etat aux Affaires exterieures February 17, 1992 Mr. Scan Kranyc 444 Abruz Boulevard Mississauga, Ontario L5A IN2 Dear Mr. Kranyc: Thank you for your letter of November 18, 1991, regarding the situation in Yugoslavia. 1 regret the delay in replying. On January 15, 1992, the Prime Minister announced our recognition of the republics of Croatia and Slovenia as independent states. However, before establishing diplomatic relations with them, we wish to be satisfied chat they intend to adhere co the principles of the Helsinki Final Act, the Charter of Paris and other Conference on Security and Co-operation in Europe (CSCE) documents, particularly regarding full respect for human rights and the protection of minorities. The Canadian government has denounced the acts of violence and terror in Croatia. In concert with our friends and allies, we are making every effort to facilitate a peaceful solution to this crisis. We continue to provide emergency humanitarian relief to those affected by the war and are considering fourther measures. Canadians are participants in the cease-fire monitoring mission in Croatia that the CSCE has mandated and that the European Community is coordinating. The Prime Minister was the firsc leader to urge the United Nations to get involved in resolving the crisis. We have been pressing for the early dispatch of a United Nations (UN) peacekeeping mission to Yugoslavia and have indicated our willingness to participate in such a mission. We also participate in the UN group sent to facilitate contact between the parties. Canada is also abiding by resolution 727 of the UN Security Council which reaffirms the UN arms embargo on all of Yugoslavia and its former republics. Razprave in grodivo. Ljubljono, 2002, ¿I. 40 203 I hope that this information on our position and actions taken this fall will confirm to you Canada's interest in a negotiated, democratic and peaceful outcome to the Yugoslav crisis. Yours sincerely, Barbara McDougall 204 Molja? lOemenčič: Delovanje slovenskih izseljencev v Konodi za neodvisno Slovenijo Pismo Danice Purg Stanu Kranycu z dne, 25. februarja 1992 INTERNA TIONAL EXECUTIVE DEVELOPMENT CENTRE Mr. Stan Kranyc Lancia Bravo 58 A Hook Avenue Tornonto, Ontario M6P1T5 Canada Fax: 991 416 766 4032 Pages: 4 Rozprove in grodivo, Ljubljono. 2002, šl. 40 205 NF-666/92 Brdo, February 25, 1992 Dear Mr. Kranyc! Let me tell you how often I recall my last year visit to Canada and remember the warm feelings I had when meeting you, I believe it would be a shame not to develop our contacts further. This I am coming back to the idea of receiving several Canadian Slovenes in our Centre, where they could at the same time benefit from our excellent management development programmes and from learning firsthand about the changes in Slovenia while establishing close personal and business contacts. When thinking about the suitable programmes, I decided for a five week seminar "Managers in Transition", as well as for our Executive MBA programme. The "Managers in Transition" programme is aimed at young managers that would like to acquire skills and knowledge needed for transition from functional to more general, strategic responsibilities within the company. Please find enclosed the short outline of the 1992 programme, which starts in April already. Since this programme needs significantly less Investment, I would recommend it to your immediatle attention. Of course, our Executive MBA, intended for more expenenced managers, is, being among the very best programmes of its kind in Europe, also an attractive choice. I have sent you the brochures with all the details under separate cover today. Hoping to hear from you soon, and wishing to welcome you in Slovenia and our Centre in near future, International Executive Development Centre Brdo pri Kranju 64000 KRANJ Slovenia Tel + 38 64 215 667 + 38 64 215 668 + 38 64 218 080 Fax: + 38 64 218 476 Tlx: 31 138 YUGZ With kind regards, Dr. Danica Purg Director P.S. Ijust receivedyour mail! Thank you very much! 206 Motjož Klemenčič; Delovonje slovenskih izseljencev v Konodi zo neodvisno Slovenijo PiSMO Barbari-: McDougall Stanu Kranycu z dni:. 20. Maja 1992 Secretary of State for External Affairs Canada Canada Secretaire d'Etat aux Affaires exterieures May 20, 1992 Mr. Stan Kranyc 444 Abruz Boulevard Mississauga, Ontario L5A 1N2 Dear Mr. Kranyc: Thank you for your letter of December 9, 199T regarding (he situation in Slovenia. On January 15, 1992, the Prime Minister, the Right Honourable Brain Mulroney, announced our recognition of the republics of Croatia and Slovenia as independent states. A Canadian representative has visited Ljubljana to present a letter from Mr. Mulroney to President Kucan and to begin discussions leading to the establishment of diplomatic relations in the future. I hope that this information on our position and action taken thus far is helpful. Yours sincerely, Barbara McDougall. Rozprave in grodivo, Ljubljana. 2002, si. 40 207 RECOGNITION OF SLOVENIA On behalf of AllSloveman Committee, Slovenian Organizations and Establishments in Southern Ontario, I extend sineerest congratulations to Slovenian people. International recognition of Slovenia is a remarkable and historic achievement. On January 15, 1992, we Canadian-Slovenians proudly celebrated Slovenia's recognition by Canada and over 30 other countries. We are very greatful to Canada for being among the first nations to recognize Slovenia. Thanks to Prime Minister Mulroney, External Affairs Minister Honourable Barbara McDougall and many other Canadians. Special thanks to Canadian-Slovenians for their persistent and diligent work towards Slovenian Freedom, Democracy and Recognition. Sineerest congratulations to the government of the U.S.A. and its people for their recognition of the Independent Republic of Slovenia. Special thanks to American-Slovenians for their contributions toward this great achievement. Recognition of Slovenia is now complete. We feel confident that Slovenia will develop its economy, culture and statehood according to the desire of its people and with respect for the rule of the law. We also feel Slovenia will become a reliable and valuable partner in international relations. The Old Country is now a New Country Slovenia, free and independent at last. Stan Kranjc President AllSlovenian Committee Ontario, Canada 208 Moljoz Klemencic: Deiovonje siovenskih izsgjjencev v Konadi za neodvisno Sloveniio 100 WORDS ABOUT A LAND CALLED SLOVENIA Once upon a time, in a land called Slovenia, was only hope of what today is a reality. From Prekmurje to Adriatic Sea, Slovenia is independent, democratic and free. Slovenians suffered under the worst political regimes. As a result of the love of their land, belief in justice, God and themselves, they survived. We should learn from Slovenian achievements. When you do not succeed at first, never give up. Try again and again! Finally, long deserved and earned reward was granted. These gifts of freedom and independence must never be taken for granted. They must always be cherished and protected. BY: Stan Kranjc 22 Riverwood Terr Bolton, Ontario Canada L7E 1S2 Rozprove in grodivo. Ljubljano. 2002, SI. 40_ 209 Objavljeno gradivo je avtor zbral leta 1995, ko je bil štipendist Multi Cultural History Society of Ontario. 210 Vera Klopčič in Nada Vilhar Poročilo o mednarodni konferenci Vera Klopčič in Nada Vilhar POROČILO O MEDNARODNI KONFERENCI "EVROPA, SLOVENIJA IN ROMI" LJUBLJANA, 15.2.2000 Organizator izredno uspešne in dobro obiskane konference (več kot 100 udeležencev) je bila Zveza Romov Slovenije v sodelovanju z Avstrijskim inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, izpostava v Ljubljani in Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Temeljni namen konference, to je predstaviti mnenje Zveze Romov in predstavnikov Romov v Sloveniji o sedanjem položaju in pričakovanjih ob vključitvi v EU, je bil v celoti dosežen. Konferenca se je pričela z uvodnimi besedami mag. Ivana Bizjaka, ministra za pravosodje in predsednika Komisije RS za Romska vprašanja, Janeza Obreze direktorja Urada za narodnosti, Jerneja Rovška, namestnika Varuha človekovih pravic v Sloveniji in mag. Mirjane Domini iz Inštituta za migracije in narodnosti iz Zagreba. Vsi uvodničarji so med drugim izrazili pripravljenost prispevati k uresničitvi sklepov in konkretnih predlogov konference za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji. Prvi del konference, ki je bil usmerjen v prikaz splošnih značilnosti položaja Romov v procesih Evropskih integracij je vodil Jožek Horvat, predsednik Zveze Romov Slovenije. V svojem referatu je predstavil pričakovanja Romov v Sloveniji ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, dr. Pavla Štrukelj je spregovorila o temeljnih značilnostih položaja Romov v Sloveniji, mag. Vera Klopčič pa je orisala vsebine mednarodnih priporočil za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji. Predstavniki Romskih društev so aktivno sodelovali v razpravi in nakazali temeljna vprašanja, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Pomembno je, da so izrazili željo po sodelovanju z državnimi in lokalnimi oblastmi. Drugi del konference, ki ga je vodila mag. Vera Klopčič je bil usmerjen v podrobnejšo obravnavo posameznih področij. Dr. Miroslav Polzer je orisal pristop Evropske unije do manjšin, dr. Mirjam Polzer Srienz je podala primerjavo položaja Romov v Sloveniji in Avstriji, dr. Mladen Tancer je prikazal razvoj izobraževanja za Rome v Sloveniji, dr. Alenka Janko - Spreizer pa je predstavila pasti diskurzivnih reprezentacij Romov: primer "predsodek". Razprave in gradivo, Ljubljana, 2002. šl. 40 21 j Konferenca je odprla prostor za dialog med predstavniki Romske skupnosti predstavniki pristojnih ministrstev in vladnih služb, predstavniki organov lokalnih oblasti, uslužbenci v javnih službah in strokovnjaki. Eden od predstavnikov Romske skupnosti je pomen konference za izboljšanje položaja Romov v Sloveniji zgoščeno izrazil v stavku: »Beseda je bila dana sredi Ljubljane«. Dolgoročno pomeni konferenca primer dobre prakse in utrjevanja zaupanja, kot tudi možnost za ustvarjanje dokumentacijske in znanstvene baze za nadaljnje sodelovanje s sosednjimi državami, kjer se z izmenjavo primerov dobre prakse gradijo modeli varstva manjšinskih skupnosti. Vsi udeleženci so prejeli slovenski prevod najpomembnejših ugotovitev o varstvu manjšin in položaju Romov iz zadnjega poročila Evropske unije ter prevod najnovejše Resolucije Parlamenta Mednarodne zveze Romov o položaju Romov v Evropi. Vsi pisni prispevki / pisna mnenja, predlogi in vprašanja o tej temi / bodo objavljeni v posebni publikaciji. O konferenci so poročali: Delo, Ljubljana, Dnevnik, Ljubljana, Večer, Maribor, Dolenjski list, Novo mesto, Primorski dnevnik, Trst, Slovenski vestnik, Celovec. Prispevke so pripravili Radio Slovenija - 1. program, oddaja Studio ob 17h, ki sta jo pripravila novinarja Lidija Kosi in Jože Žura in napovednik Cirile Štuber v jutranjem 1. programu Radia Slovenija, radijski program POP TV in ORJF - avstrijska radlotelevizija - slovenski spored. Konferenco so na internetnih straneh predstavili: http://volksgruppen.orf.at.kaernten http://www.inv.si http.//evropa.gov.si/aktualno/ http://www.zdr-raziskovalcev.si/znanost.javnost/ 212 Noies for conlribuling aulhors NOTES FOR CONTRIBUTING AUTHORS Treatises and Documents, The Journal of Ethnic Studies (Razprave in gradivo, RIG) welcomes the submission of articles, other materials and documents on ethnic and minority studies — more specifically on ethnicity, racial and ethnic relations, ethnic identity, nationalism, xenophobia, protection of (ethnic, national) minorities, migration, mut-liculturalism and related subjects. Manuscripts should be sent to: Razprave in gradivo /Treatises and Documents Institute for Ethnic Studies Erjavčeva 26 SI-1000 Ljubljana, SLOVENIA Manuscripts are normaly received with the understanding that their contents are original, unpublished material and are not being submitted for publication elsewhere. Manuscripts are reviewed. Manuscripts are referred to specialist readers for anonymous comment before a decision is made on publication. MANUSCRIPTS AND FORMAT Authors are requested to submit three double-spaced, typed copies of manuscripts. Each page of manuscripts, including tables, schemes, figures, maps, references and notes, should be numbered with margins on all four sides of at least 2 cm. Tables, schemes, figures and maps should be printed separately from the text, each on a separate sheet of paper. Places where they belong to in the text must be marked. Title, author name(s) and a brief biographical note on each author should be typed on a separate page. Full contact details for the author(s) should be supplied. An electronic version of the manuscript should be sent by e-mail, or by posting a 3,5" diskette (preferably in IBM format). Authors must indicate which format and word processor (computer program) are used. Tables, schemes, figures and maps should be saved in separate files and not embedded in the text. The preferred length for articles is between 5,000 and 12,000 words. Other contributions (Research reports and papers, Review articles, Interviews) should not exceed 4,000 words and book reviews should not exceed 1,500 words. All contributions must be typed double-spaced. The RIG reserves the right to allow the said limits to be exceeded, depending on the nature of the contribution. Authors are requested to attach an ABSTRACT (10-20 lines, up to 200 words) in English, stating precisely the topic under consideration, the method of argument using in addressing the topic, and the conclusion reached. Abstracts are not required for Debates and Book Reviews. A manuscript not presented in accordance with these guidelines will not undergo the reviewing process. It will be returned to the author for appropriate modifications. Rozprove in grodivo, Ljubljono. 2002, St. 36/37 213 NOTES AND REFERENCES A limited number of explanatory and bibliographic endnotes are permitted. Notes should be indicated serially within the paper. Endnotes should not be used for citations. Manuscripts should follow the conventional guidelines of the style of footnotes, endnotes and citations, It is recommended that authors use the following method in the text: (Author yean page). References to more than one publication by the same author in the same year should be distinguished alphabetically by a, b, c etc. Where there are no named authors, the name of the appropriate body or the title of the referred material should be placed in parentheses instead. The alphabetical listing of all References should be placed at the end of the text. Only works referred to in the text should be listed and conversely, all references given in the text must appear in the listing. The full names of all authors (initials only for the possible middle name) should be used in the listing. The style of references is as follows: - for books: Author's family name, name (year) Title of the book, Location: Publisher. - for chapters and/or articles in books: Author's family name, name (year) "Title of the chapter/article" - in Editor's family name, name (ed/eds) Title of the book, Location: Publisher: pages from — to. - for articles in journals and newspapers: Author's family name, name (year) "Title of the article" - in Journal / Newspaper, Vol., No.: pages from — to. PROOFS AND CORRECTIONS The RIG reserves the right to edit or otherwise alter contributions, but authors will receive proofs for approval before the publication whenever this right is exercised substantially. Every author of a manuscript accepted for publication will receive page proofs for correction. The deadline to return them to the Editor will be indicated. Extensive changes will be charged to the author and will probably result in the article being delayed to a later issue. AUTHOR ISSUES Authors receive two complementary copies of the issue in which their contribution appears and 25 offprints of their article. COPYRIGHT It is a condition of publication that authors vest copyright in their articles, including summaries and abstracts, in the Institute for Ethnic Studies. Authors may use the article elsewhere after publication without prior permission from the Institute, provided that acknowledgement is given to the RIG as the original source of publication and that Institute for Ethnic Studies is notified so that our records show that its use is properly authorized. 214 Seznom ovtorjev Seznam avtorjev: 1. Mag. Romana Bešter, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana romana.bester@guest.arnes.si 2. Red. prof. dr. Matjaž Klemenčič, Univerza v Mariboru/Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana matjaz.kleinencic@siol.net 3. Mag. Vera Klopčič, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana vera.klopcic@guest.arnes.si 4. Felicita Medved, Stockholm University, Švedska med vedfel icita@hotmail.com 5. Nada Villun, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana nada.vi)hari<'guest.arnes.si 6. Dr. Jernej Zupančič, Univerza v Ljubljani/Inštirut za narodnostna vprašanja, Ljubljana jernej.zupancic@guest.arnes.si 7. Izr. prof dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana mitja. zagar@^uest.arnes.si Razprave in qrodivo. Ljubljono. 2002, šl. 40 .215 List of Authors 1. R. Bešter, M.A., Institute for Ethnic Studies, Ljubljana romana bester@gLiest.ames.si 2. Prof Matjaž Klemenčič, Ph.D., University of Maribor/ Institute for Ethnic Studies, Ljubljana matjaz.klemencic@siol.net 3. Vera Klopčič, M.A., Institute for Ethnic Studies, Ljubljana vera.klopcic@guest.arnes.si 4. Felicita Medved. Stockholm University, Sweden medved fel ici ia@hotmail. com 5. Nada Vjlhar, Senior technical assistant, Institute for Ethnic Studies, Ljubljana nada,vilhar@guest arnes.si 6. Jernej Zupančič, Ph.D., University of Ljubljana, Institute of Geography jernej.zupancic@guest.arnes.si 7. Ass. Prof. Mitja Žagar, Ph.D., Instimte for Ethnic Studies, Ljubljana m iija.zagar@guest. arnes.si