43 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH France Križanič, Žan Oplotnik Povzetek V gospodarsko razvitejših in razvojno orientiranih državah je »organizator trga energije« nadpovprečno dejaven (sodeč po poslovnih prihodkih) a je namenjen predvsem doseganju eksternih ekonomij. Večja dejavnost (poslovni prihodki) »organizatorja trga energije« znižuje transakcijske stroške na tem trgu in povečuje možnost porabe energije. Dejaven »organizator trga energije« je povezan z večjo vključenostjo narodnega gospodarstva v mednarodno menjavo električne energije in z višjo stopnjo plinifikacije narodnega gospodarstva. Bolj opremljen (sredstva) in dejaven (poslovni prihodki) »organizator trga energije« je bil 2010 povezan z višjo ravnjo cen električne energije in zemeljskega plina kot v narodnih gospodarstvih z manj dejavnim »organizatorjem trga energije«. Ključne besede: energija, ponudba in povpraševanje, finančna analiza, makroekonomija, mednarodna primerjava JEL: Q41, Q4, F0, G0 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 44 Abstract The “market organizer” in developed countries is a rather active (judging by his revenues) institution. His mission is to affect and control externalities. Considerable activity of “market organizer’s” (larger revenues of “market organizer”) decreases transaction costs in energy markets and improves the prospects for greater use of energy. The active “market organizer” is characteristically connected with international openness in energy market as well as with the development of the use of gas in a country. Better equipped (greater assets used by “market organizer”) and more active (according to his revenues) “market organizer” was in 2010 connected with relatively higher level of electricity and natural gas prices. Key words: energy, demand and supply, financial analysis, macroeconomics, international benchmark JEL: Q41, Q4, F0, G0 45 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 1. Uvod V tem članku ocenjujemo povezavo posameznih značilnosti gospodarskega razvoja, energetske porabe in cen električne energije ter plina, z delovanjem »organizatorjev trga energije« kot jih kažejo podatki iz njihovih letnih poročil (večinoma računovodski izkazi). V našo analizo smo vključili »organizatorje trga energije« v osmih državah: Slovenija – BORZEN, Avstrija – APCS, Italija – GME, Velika Britanija – ELEXON, Španija – OMEL, Češka – OTE, Hrvaška – HROTE in Romunija – OPCOM. Analiza se nanaša na leto 2010 ob predpostavki, da ocenjujemo razmerja, ki se v glavnem ne spreminjajo hitro. V članku najprej ekonomsko teoretično opredelimo razvoj trga energije in vlogo »organizatorja trga energije« v sodobnem narodnem gospodarstvu. Nato orišemo relativno gospodarsko razvitost, porabo energije in njene cene v analizirani skupini držav ter v nadaljevanju ekonometrično analiziramo povezavo med delovanjem »organizatorja trga energije« in specifikami danega narodnega gospodarstva. Na koncu so sklepi, opis metodologije, literatura, viri podatkov in navedba uporabljene programske opreme. 2. O trgu energetskih surovin Gospodarski razvoj je dinamičen proces, ki ga opredeljujeta dva ekonomska zakona: zakon padajočih donosov dela in kapitala ter zakon padajoče koristnosti dobrin. Prvi ustvarja tendence omejitve zmogljivosti navkljub akumulaciji kapitala in rasti prebivalstva, drugi pa zasičenost trga dobrin. Njun prepletajoč se vpliv vodi v občasno skokovito spreminjanje gospodarskih razmer, ki mu evolucijska šola ekonomske misli pravi menjava tehno- ekonomskih paradigem. V sedanjih razmerah je gospodarska rast odvisna od razvoja informacijskih tehnologij ter njihove neposredne (sestavni deli naprav in izdelkov) ali posredne (informacijska podlaga za proizvodnjo blaga ali izvajanje storitev) aplikacije v vse izdelke in storitve. Bruto domači produkt na prebivalca je v gospodarsko razvitih državah dosegel takšno raven, da se povpraševanje po kmetijskih pridelkih ne povečuje, povpraševanje po industrijskih izdelkih pa narašča počasneje od rasti bruto domačega produkta. Hitreje od te rasti se povečuje samo še povpraševanje po storitvah. Zaradi velike prilagodljivosti in stalnega povečevanja učinkovitosti produkcije z novimi tehnologijami ter zaradi zaostajanja rasti porabe industrijskih izdelkov za rastjo bruto domačega produkta je gospodarska rast vedno manj odvisna od povečevanja porabe surovin, med njimi tudi energetskih. V zadnjih desetletjih (zlasti po dveh »naftnih šokih« v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja) se je gospodarjenje z energijo v temeljih spremenilo. Producenti nekaterih energetskih surovin, zlasti električne energije, ki so bili prej infrastrukturnega značaja, so se morali preobraziti v tržno naravnane dejavnosti. Bistvo tega prehoda je bila vzpostavitev suverenosti producentov oziroma sprememba regulacije države, ki ni več direktno odrejala ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 46 količin in cen proizvedene energije (zlasti elektrike). Suvereni producenti pa potrebujejo za stabilno delovanje učinkovit trg energetskih surovin. Za nemoteno delovanje trga energetskih surovin, v katerem ne prihaja do pomanjkanja posameznih dobrin in ne do velikih nihanj njihovih cen, kjer so cene dovolj dober signal za vstop novih ponudnikov oziroma povečanje zmogljivosti obstoječih ponudnikov in kjer so cene ravno tako dober signal odjemalcem pri odločitvi za nakupe naprav, ki energetske surovine trošijo in za nadaljnjo ekonomsko učinkovito uporabo teh naprav, so v sodobnem načinu gospodarjenja neizogibne institucije, ki ta trg regulirajo – »agencije za energijo« ter institucije, ki ta trg pospešujejo a obenem povečujejo varnost tistih, ki na trgu sodelujejo – »organizatorji trga energije«. Obe instituciji sta sorazmerno novi, vsaj za področje električne energije novi tudi za razvita tržna gospodarstva. V tej analizi se omejujemo na analizo delovanja »organizatorja trga energije«. 3. Velikost, gospodarska razvitost in razvojna intenzivnost analizirane skupine držav Delovanje »organizatorja trga energije« ocenjujemo za skupino osmih držav. Med njimi je sedem članic EU in Hrvaška, ki vstopa v EU. Čeprav vse delujejo v enakem institucionalnem okvirju EU so med njimi že zgodovinsko precejšnje razlike. V analizo so vključene države z dolgo in pomembno tradicijo v tržnem gospodarstvu. Sodobno denarno gospodarstvo se je na zahodni hemisferi začelo v Italiji, v Veliki Britaniji se je za ves svet začela industrijska revolucija. Avstrija ima še iz imperialnega obdobja tradicijo velikih modernizacij in razvojnih politik in uveljavljeno šolo ekonomske misli, Španija je prešla v razvito tržno gospodarstvo iz fevdalizma, Slovenija in Hrvaška iz socializma t.i. »ilirskega tipa«1, Češka in Romunija pa iz centralno-planskega socializma.2 Vsaj kar se električne energije tiče pa je trg za vsa analizirana gospodarstva relativno nov. Osnovni statistični podatki za našo skupino držav (Tabela 1) kažejo, da so v njej tri velika narodna gospodarstva (načeloma okoli 50 milijonov prebivalcev ali več) z bruto domačim produktom, ki presega bilijon evrov. To so Velika Britanija, Italija in Španija. Med srednje velika gospodarstva spodijo Romunija, Češka in Avstrija, medtem ko sta Hrvaška in Slovenija mali gospodarstvi. Med gospodarsko najbolj razvito Avstrijo in najmanj razvito Romunijo je razlika v BDP na prebivalca skoraj 7 : 1. Tudi v razvojni naravnanosti analiziranih držav so velike razlike. 1 » I l i rski socia l izem« ni imel centralno-planskega gospodarstva, pač pa samostojna podjet ja . Ta so delovala na domačem in mednarodnem trgu blaga in se temu pr imerno struktur i ra la. Problem je bi l t rg produkci jskih faktor jev in n j ihova neučinkovi ta uporaba. Posledica je b i la inf laci ja . 2 Social ist ično centralno planiranje je pust i lo g loboke in zanimive posledice v energet ik i . Ekstenzivne invest ic i je v energetske zmogl j ivost i in industr i jo sploh so temel j i le na zgrešenem prepr ičanju, da je razvoj posledica akumulaci je kapita la in invest ic i j tega kapita la. Pr i tem so bi le invest ic i je v energetske objekte v g lavnem vendar le bol j uč inkovi te (ne tako zgrešene) kot ostale invest ic i je v industr i jske zmogl j ivost i . V t ranzic i j i je večina neučinkovi t ih industr i jsk ih producentov ( t . i . »mastodontov«) propadlo, energetske zmogl j ivost i pa so ostale in z vel iko ponudbo omogočajo nizke ravni cen energi je , z last i e lektr ične. 47 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH Med analiziranimi narodnimi gospodarstvi je razvojno najbolj intenzivna (sodeč po obsegu investicij v R&D na prebivalca ter po deležu investicij v R&D v BDP) Avstrija.3 Slovenija je na drugem mestu glede na delež investicij za R&D v BDP in na tretjem glede na obseg teh investicij na prebivalca. Tu nas je leta 2010 še prehitevala Velika Britanija. Rezultati v zadnjih dveh stolpcih Tabele 1 kažejo relativen napor Češke pri investicijah za R&D saj je ta država po deležu teh investicij v BDP na četrtem mestu analizirane skupine držav, po obsegu teh investicij na prebivalca pa je šele na šestem mestu. Po tem kriteriju jo prehitevata Španija in Italija. Razvojno najmanj intenzivni med opazovano skupino držav sta Hrvaška in Romunija. Pri tem ne kažeta niti ekonomsko-političnega napora (kot Češka) saj delež investicij v R&D tako pri Hrvaški kot pri Romuniji ne dosega niti enega odstotka BDP. Tabela 1 Velikost, gospodarska razvitost in razvoj (podatki za 2010) Število prebivalstva BDP BDP per capita Investicije za R&D per capita Delež investicij za R&D v BDP Tisoč Mio € Tisoč € Tisoč € % Slovenija 2.049 35.798 17 364 2.1 Avstrija 8.880 281.179 34 942 2.8 Italija 60.483 1.547.117 26 324 1.3 Velika Britanija 62.262 1.571.205 25 485 1.8 Španija 46.073 1.047.103 23 317 1.4 Češka 10.517 145.324 14 222 1.6 Hrvaška 4.290 45.122 10 76 0.7 Romunija 21.431 116.247 5 27 0.5 4. O porabi energije v analizirani skupini držav V Tabeli 2 je za skupino analiziranih držav prikazana učinkovitost skupne porabe energije ter učinkovitost porabe električne energije in plina. Učinkovitost je merjena kot poraba energije na enoto BDP. Manjša kot je ta poraba, bolj je dano narodno gospodarstvo energetsko učinkovito. Poleg tega je v Tabeli 2 prikazan delež uvoza oziroma izvoza električne energije v njeni skupni končni porabi. Ta kvocient kaže pomen čezmejnega trgovanja za delovanje trga te dobrine. V analizirani skupini so energetsko najbolj učinkovite Italija, Avstrija, Španija in Velika Britanija. Sledita obe državi nastali iz republik bivše Jugoslavije, Hrvaška in Slovenija. Zaradi ugodnejših klimatskih razmer in popolne deindustrializacije je Hrvaška energetsko 3 Avstr i ja ima 2.8% delež R&D v bruto domačem produktu in je po tem kr i ter i ju b l izu struktur i Skandinavskih držav, k i so na tak način reši le d i lemo med gospodarsko rast jo in konkurenčnost jo ter kr i t jem stroškov obl ikovanja, obnavl janja in vzdrževanja č loveškega kapita la - znanja. Tega posedujejo zaposleni srednjega in v iš jega srednjega s lo ja, omogoča pa j im ga javna infrastruktura (kul tura, šolstvo, znanost , špor t , zdravstvena in socialna varnost ,…) . ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 48 celo nekoliko učinkovitejša od Slovenije. Obe bivši centralno-planski gospodarstvi Češke in Romunije sta v našem vzorcu z naskokom najmanj energetsko učinkoviti. Poraba električne energije na enoto BDP je prikazana v tretjem stolpcu Tabele 2. Tudi tu so v našem vzorcu najbolj učinkovita razvita tržna gospodarstva Zahodne Evrope. Pri tem je zopet najbolj učinkovita Italija, tesno ji sledi Velika Britanija, nato pa Avstrija in Španija. Slovenija je na petem mestu a ne bistveno pred Hrvaško in Romunijo. Po porabi električne energije na enoto BDP je v našem vzorcu najmanj učinkovita Češka. V šestem stolpcu Tabele 2 je prikazana poraba plina na enoto BDP. Tu so faktorji ponudbe (naravni viri in zgrajeno plinovodno omrežje) pomembnejši od faktorjev povpraševanja. V primeru porabe plina na enoto bruto domačega produkta ne moremo govoriti o energetski učinkovitosti pač pa prej o večji ali manjši plinifikaciji. S tega vidika ima med našo skupino osmih držav najmanjšo porabo plina na enoto BDP Španija, sledita pa Slovenija in Avstrija. Slovenija je po tem kriteriju zelo podobna Avstriji. Poraba plina na enoto BDP je nato nekoliko večja, pa še pod povprečjem v Italiji ter nadpovprečna na Hrvaškem in v Veliki Britaniji. Največja je na Češkem in v Romuniji. Tabela 2 Učinkovitost porabe energije – Količine 2010 Poraba energije na BDP Poraba elektrike na BDP Delež uvoza elektrike v njeni skupni porabi Delež izvoza elektrike v njeni skupni porabi Poraba plina na BDP TOE*/mio € GWh/mio € % % TJ/mio € Slovenija 0.2029 0.3343 67 85 0.7255 Avstrija 0.1231 0.2181 32 29 0.7428 Italija 0.1134 0.1935 15 1 1.0419 Velika Britanija 0.1353 0.2090 2 1 1.2502 Španija 0.1244 0.2489 2 5 0.5826 Češka 0.3081 0.3937 12 38 1.9269 Hrvaška 0.1900 0.3515 42 12 1.1947 Romunija 0.3072 0.3554 2 7 2.2290 * TOE je t isoč ton naf tnega ekvivalenta Končno vidimo v četrtem in petem stolpcu Tabele 2 pomen čezmejnega trgovanja z električno energijo za delovanje trga te dobrine v opazovani skupini držav. Mednarodno je najbolj integrirana Slovenija. Nekoliko, a v precej manjši meri, ji je podobna Avstrija. Za Češko je pomemben izvoz, za Italijo in Hrvaško pa uvoz električne energije. Velika Britanija (razumljivo), Romunija in Španija imajo praktično povsem zaprt trg te dobrine. 49 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 5. Cene električne energije in zemeljskega plina v analizirani skupini držav Za cene električne energije in zemeljskega plina je značilno, da se oblikujejo v več razredih razdeljenih glede na obseg in namen odjema (prodaja energije na drobno ali na debelo – za uporabo v gospodinjstvih in storitvenem sektorju ali v industriji). Cene z rastjo odjema upadajo. Na to verjetno vpliva drago (plin) ali skoraj nemogoče (električna energija) skladiščenje teh dveh dobrin. Ponekod je opaziti tudi vpliv države. Včasih je bil ta možen preko regulacije cen (obvezna odobritev, ipd.), po tranziciji sektorja pa je možen preko davčne politike. V Tabeli 3 prikazujemo končne (z vsemi davki) cene električne energije in zemeljskega plina po analizirani skupini držav le za določen, povprečno velik, obseg odjema ter ločeno za gospodinjstva in industrijo. V našem vzorcu so cene elektrike in plina najvišje v Italiji. Nekoliko nižje, a še vedno nadpovprečno visoke so v Avstriji in Španiji. Slovenske cene električne energije so za gospodinjstva ter industrijo pod povprečno ravnjo analizirane skupine držav in na podobni ravni kot v Veliki Britaniji, za industrijski odjem pa celo nižje kot na Češkem. Pač pa je cena plina za industrijski odjem v Sloveniji najvišja v našem vzorcu. Končne cene elektrike in plina so v ocenjevani skupini držav najnižje na Hrvaškem in zlasti v Romuniji. Za ti dve deindustrializirani državi je tudi značilno, da cena električne energije v industrijskem odjemu ni bistveno nižja, pri plinu pa je celo višja kot v odjemu gospodinjstev. Med analiziranimi državami se cene elektrike in plina zelo razlikujejo. Med najvišjo in najnižjo ravnjo cen po državah je razlika največja pri cenah zemeljskega plina za gospodinjstva (153%) in najmanjša pri električni energiji za industrijski odjem (61%). Očitno je pri teh dveh dobrinah še precej ovir za čezmejno trgovanje, ki bi zmanjšalo razlike v cenah. Tabela 3 Trg energije – cene elektrike in zemeljskega plina (povprečno letno 2010) Električna Energija Zemeljski Plin Gospodinjstva Industrija Gospodinjstva Industrija 2500 - 5000 kWh porabe letno 500 - 2000 MWh porabe letno 20 - 200 GJ porabe letno 104 - 105 GJ porabe letno €/KWh €/KWh €/KWh €/KWh Slovenija 0.1414 0.1199 0.0628 0.0510 Avstrija 0.1949 0.1276 0.0612 - Italija 0.1943 0.1630 0.0702 0.0330 Velika Britanija 0.1418 0.1163 0.0414 0.0267 Španija 0.1790 0.1322 0.0537 0.0333 Češka 0.1369 0.1268 0.0493 0.0403 Hrvaška 0.1152 0.1134 0.0382 0.0452 Romunija 0.1042 0.1013 0.0277 0.0269 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 50 V prejšnjem poglavju smo videli, da je pomen porabe plina v BDP Španije majhen, Italije pa velik. Zanimivo, da eno in drugo podobno vpliva na raven cen zemeljskega plina. V Španiji je verjetno povpraševanje po zemeljskem plinu dovolj elastično, da preprečuje večje podražitve, v Italiji pa industrijski odjemalci dosegajo količinske popuste. Podobno velja verjetno za Veliko Britanijo, ki ima pri pridobivanju zemeljskega plina ugodne naravne danosti in temu primerno relativno večjo ponudbo te dobrine kot ostale analizirane države. Razen Romunije. 6. Značilnosti »organizatorja trga energije« glede na velikost, gospodarsko razvitost in razvojno intenzivnost analiziranih držav Na zastavljenem vzorcu osmih evropskih držav z vsemi razlikami v gospodarskem razvoju, energetski porabi in učinkovitosti te porabe, pa tudi z različno ravnjo cen električne energije in zemeljskega plina analiziramo delovanje »organizatorja trga energije« torej inštitucije, ki prvenstveno služi kot infrastruktura sklepanju pogodb na atomiziranem trgu energije, včasih pa lahko deluje tudi kot agent države pri njeni razvojni in energetski politiki (v Sloveniji na primer pri subvencioniranju proizvodnje obnovljivih virov energije). Najprej se bodo vprašali kakšne značilnosti ima »organizator trga energije« glede na velikost države (BDP), njeno gospodarsko razvitost (BDP per capita) in njeno razvojno naravnanost (R&D investicije na prebivalca oziroma delež R&D investicij v BDP). Pri tem značilnosti »organizatorja trga energije« opazujemo glede na njegove poslovne prihodke, sredstva ter gospodarski rezultat (EBIT) vse normirano na prebivalca. Povezava je ocenjena z cross-section regresijsko analizo4 za leto 2010. 4 V Tabelah 4 do 8 regresi jski koef ic ient (v stolpcu tabel označen pod »Povezava«) kaže kako je v re lat ivni obl ik i dana znači lnost »organizator ja t rga energi je« (na pr imer poslovni pr ihodki »organizator ja t rga energi je« na prebivalca) povezana z določenimi makroekonomskimi spremenl j ivkami (na pr imer BDP merjenim v mi l i jonih evrov) ; T stat ist ika kaže kako močna je ta povezava; R2 (determinaci jski kol ičnik) pa kaže kol ikšen del var iance med podatki o znači lnost ih »organizator ja t rga energi je« pojasnjuje var ianca dane makroekonomske spremenl j ivke. 51 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH Tabela 4 Povezava med značilnostmi »organizatorja trga energije« in velikostjo, razvitostjo ter razvo- jno intenzivnostjo narodnega gospodarstva Poslovni prihodki »organizatorja trga energije«* Povezava T - statistika R2 Velikost BDP 0.0000004 11.1 32% Gospodarska razvitost BDP per capita 0.0285 7.5 38% Razvojna Intenzivnost R&D sredstva na prebivalca 0.0012 9.8 24% % sredstev za R&D v BDP 0.4377 181.9 97% Sredstva »organizatorja trga energije«* Povezava T - statistika R2 Velikost BDP 0.000008 1.9 15% Gospodarska razvitost BDP per capita 0.6134 782.0 38% Razvojna intenzivnost R&D sredstva na prebivalca 0.0144 2.2 29% % sredstev za R&D v BDP 5.1697 3.7 35% EBIT »organizatorja trga energije«* Povezava T - statistika R2 Gospodarska razvitost BDP per capita 0.0055 3.0 31% Razvojna intenzivnost % sredstev za R&D v BDP 0.0867 2.8 25% * Normirano na prebivalca. Rezultati v Tabeli 4 kažejo, da imajo »organizatorji trga energije« v državah z večjim BDP vendarle večje poslovne prihodke na prebivalca (tu je povezava statistično najmočnejša) in več angažiranih sredstev na prebivalca.5 Z obsegom BDP se dejavnost »organizatorja trga energije« očitno krepi. V Tabeli 4 tudi vidimo, da so poslovni prihodki, sredstva in EBIT »organizatorjev trga energije« pozitivno in močno povezani z gospodarsko razvitostjo, kot jo kaže BDP per capita. Rezultati v Tabeli 4 (vrstice za: »razvojna intenzivnost«) končno kažejo, da so poslovni prihodki, sredstva in EBIT »organizatorjev trga energije« pozitivno povezani z razvojno intenzivnostjo analiziranih gospodarstev. Strnemo lahko, da je »organizator trga energije« bolj dejaven in bolje opremljen v večjih, gospodarsko razvitejših in razvojno intenzivnejših državah. Ker gre pri »organizatorju trga energije« v bistvu za tržno infrastrukturo (tudi, če ima status delniške družbe) je donosnost manjšega pomena. Povezave med donosnostjo »organizatorja trga energije« in velikostjo narodnega gospodarstva ni, povezava med EBIT »organizatorja trga energije« in gospodarsko razvitostjo ter razvojno intenzivnostjo pa je manjša kot pri njegovi dejavnosti in opremljenosti. 5 Povezava EBIT na prebivalca »organizator ja t rga energi je« in vel ikost i narodnega gospodarstva ni stat ist ično signi f ikantna. ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 52 7. Značilnosti »organizatorja trga energije« glede na porabo energije v analizirani skupini držav Potem, ko smo si ogledali povezavo med delovanjem, opremljenostjo in neposredno gospodarsko uspešnostjo »organizatorja trga energije« s splošnimi značilnostmi sodobnega narodnega gospodarstva, si oglejmo njegovo povezavo z delovanjem trga energije. Pri tem nam aktivnost »organizatorja trga energije« zopet kažejo njegovi prihodki, njegovo opremljenost sredstva in njegovo neposredno gospodarsko uspešnost EBIT. Analiziramo pa povezavo teh značilnosti »organizatorja trga energije« (na prebivalca) s skupno porabo energije, porabo elektrike in zemeljskega plina (vse na BDP) danega narodnega gospodarstva. Rezultati cross section regresijske analize so prikazani v Tabelah 5, 6 in 7. Rezultati v teh treh tabelah kažejo, da so poslovni prihodki, sredstva in EBIT »organizatorja trga energije« normirani na prebivalca tem večji čim večja je poraba energije na BDP. Povezava je torej pozitivna. Večja dejavnost »organizatorja trga energije« znižuje transakcijske stroške na tem trgu in povečuje možnost porabe energije. V Tabelah 5, 6 in 7 tudi vidimo, da so poslovni prihodki, sredstva in EBIT »organizatorja trga energije« na prebivalca večji tem večja je končna poraba električne energije na BDP. Pri skupni porabi električne energije na BDP je ta vpliv največji na sredstva »organizatorja trga energije«, pri porabi električne energije v industriji pa na poslovne prihodke in EBIT »organizatorja trga energije«. To pomeni, da imajo »organizatorji trga energije« v narodnih gospodarstvih z večjo porabo te dobrine na BDP večje poslovne prihodke, sredstva in EBIT na prebivalca kot v narodnih gospodarstvih z manjšo porabo te energije na BDP. Tabela 5 Povezava med poslovnimi prihodki »organizatorja trga energije«, porabo elektrike in plina ter čezmejnim trgovanjem z električno energijo Poslovni prihodki »organizatorja trga energije« Povezava T statistika R2 Poraba energije Skupna poraba 3.9489 10.9 32% Poraba električne energije Končna poraba skupaj 2.4770 4.3 18% Poraba v industrij 6.2962 4.5 23% Čezmejno trgovanje z električno energijo Delež uvoza v končni porabi elektrike 2.2668 13.9 88% Delež izvoza končni porabi elektrike 2.1263 8.3 71% Poraba plina Končna poraba plina 0.4892 20.7 84% 53 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH Tabela 6 Povezava med sredstvi »organizatorja trga energije«, porabo elektrike in plina ter čezmejnim trgovanjem z električno energijo Sredstva »organizatorja trga energije« Povezava T statistika R2 Poraba energije Skupna poraba energije 43.6131 3.6 22% Poraba električne energije Končna poraba elektrike 38.2178 22.7 42% Poraba elektrike v industriji 72.2323 2.7 11% Čezmejno trgovanje z električno energijo Delež uvoza v končni porabi elektrike 42.6766 24.8 99% Delež izvoza končni porabi elektrike 32.3982 12.3 94% Poraba plina Končna poraba plina 5.6677 3.0 22% Tabela 7 Povezava med EBIT »organizatorja trga energije«, porabo elektrike in plina ter čezmejnim trgovanjem z električno energijo EBIT »organizatorja trga energije« Povezava T statistika R2 Poraba energije Skupna poraba energije 0.6682 3.2 26% Poraba električne energije Končna poraba elektrike 0.4297 2.4 13% Poraba elektrike v industriji 1.4807 12.6 27% Čezmejno trgovanje z električno energijo Delež uvoza v končni porabi elektrike 0.6455 9.2 90% Delež izvoza končni porabi elektrike 0.5069 8.5 91% Poraba plina Končna poraba plina 0.0952 5.1 34% Večja vključenost v mednarodno menjavo električne energije je povezana z dejavnejšim »organizatorjem trga energije«. To velja za njegova sredstva, poslovne prihodke in EBIT na prebivalca. Podobno kot pri skupni porabi energije, porabi električne energije ter vključenosti v mednarodno menjavo električne energije je tudi povezava med skupno končno porabo plina (na enoto BDP) in dejavnostjo »organizatorjev trga energije«, kot jo kažejo njihovi poslovni prihodki (normirano na prebivalca) pozitivna in celo zelo visoka (Tabela 5). V Tabelah 6 in 7 vidimo, da povezava med skupno končno porabo plina (na enoto BDP) ter angažiranimi sredstvi in EBIT (oboje normirano na prebivalca) »organizatorjev trga energije« ni več tako močna kot pri poslovnih prihodkih. Pri plinifikaciji so očitno glavni pokazatelj dejavnosti »organizatorja trga energije« njegovi poslovni prihodki. Vpliv sredstev je verjetno manjši ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 54 zaradi nasprotnega učinka njihove boljše izrabe v narodnih gospodarstvih z višjo stopnjo plinifikacije, vpliv EBIT pa je manjši zaradi infrastrukturnega poslanstva »organizatorjev trga energije«. 8. Značilnosti »organizatorja trga energije« glede na cene električne energije in zemeljskega plina v analizirani skupini držav Povezavo med delovanjem »organizatorjev trga energije« ter cenami električne energije in zemeljskega plina kažejo rezultati v Tabeli 8.6 Ob omenjeni specifični naravi oblikovanja cen električne energije in zemeljskega plina glede na namen (industrija, izven industrije) ter obseg (po posameznih razredih glede na velikost odjema7) je v Tabeli 8 prikazana le povezava primeroma za enake obsege (razrede) odjema kot pri prikazu cen električne energije in zemeljskega plina v Tabeli 3. V Tabeli 8 vidimo, da so višji poslovni prihodki, več sredstev in višji EBIT pri »organizatorju trga energije« značilni za narodna gospodarstva z višjo ravnjo cen električne energije in cen zemeljskega plina. Tega učinka oziroma povezave nismo zaznali med prihodki »organizatorja trga energije« in cenami električne energije za del industrijskega odjema ter med sredstvi »organizatorja trga energije« in celotnim industrijskim odjemom zemeljskega plina. Tabela 8 Povezava med poslovnimi prihodki »organizatorja trga energije« in ceno energije Značilnosti »Organizatorja trga energije« Povezava T - statistika R2 Cene elektrike v prodaji na drobno (2500 do 5000 kWh) Poslovni prihodki 3.7782 12.9 22% Sredstva 91.0918 2.3 8% EBIT 1.0283 28.6 24% Cene elektrike za industrijo (500 do 2000 MWh) Poslovni prihodki - - - Sredstva 116.5429 2.5 15% EBIT 1.2580 5.1 32% Cene plina za gospodinjstva (20 do 200 GJ) Poslovni prihodki 13.7131 60.5 29% Sredstva 298.0165 2.9 24% EBIT 3.3913 9.4 65% Cene plina za industrijo (104 do 105 GJ) Poslovni prihodki 0.0345 10.1 29% Sredstva - - - EBIT 0.1140 207.7 98% 6 Eurostat objavl ja cene na pol letni ravni . Za potrebe naše anal ize smo j ih preračunal i na letno raven kot enostavno ar i tmet ično sredino cen elektr ike oz i roma zemel jskega pl ina v pr v i in drugi polovic i leta. 7 Za Avstr i jo so podatki o cenah elektr ične energi je za industr i jsk i odjem do 2008, za 2009 in 2010 smo podatke oceni l i g lede na nj ihovo raven v 2008 in dinamiko cen elektr ične energi je v te j državi za najv iš j i razred odjema na drobno (nad 15000 kWh porabe letno) . 55 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH Dejaven, dobro opremljen in neposredno (glede na njegov EBIT) gospodarsko učinkovit »organizator trga energije« ni povezan z nižjimi cenami elektrike in zemeljskega plina. Očitno zmanjšanje transakcijskih stroškov pri vstopu na energetski trg (ena od vlog »organizatorjev trga energije«) ne spodbuja le nove ponudbe, pač pa opogumlja dodatno povpraševanje. Slednjega celo bolj. To je prišlo očitno do izraza 2010, ko je poraba energije zaradi okrepljenih recesijskih tendenc v EU stagnirala (upadla je 2009 in nato zopet 2011). Možen je sicer še drug vidik, saj se v EU končuje tranzicija energetskega sektorja v kateri je prenehanje regulacije cen vodilo v njihovo povečevanje, dokler se na trgu ne bo vzpostavilo novo ravnotežje. V danem primeru to pomeni, da so bile 2010 cene elektrike in zemeljskega plina še vedno (čeprav začasno) na višji ravni tam kjer je trg bolje deloval, t.i. imel dejavnejšega »organizatorja trga energije«. 9. Sklepi 1. Z velikostjo države se povečuje dejavnost in opremljenost »organizatorja trga energije«. Po drugi strani v velikih državah »organizator trga energije« deluje kot infrastruktura saj večji obseg narodnega gospodarstva ni povezan z boljšim obvladovanjem stroškov (višjim EBIT) »organizatorja trga energije«. 2. Gospodarsko razvite države, ki vodijo aktivno razvojno politiko, imajo tudi nadpovprečno dejavnega »organizatorja trga energije«. 3. Večja dejavnost »organizatorja trga energije« znižuje transakcijske stroške na trgu in povečuje možnost porabe energije. To velja tako za skupno porabo energije kot za porabo elektrike (normirano na BDP). 4. Večja vključenost v mednarodno menjavo električne energije je povezana z dejavnejšim »organizatorjem trga energije«. To velja za njegova sredstva, poslovne prihodke in EBIT na prebivalca. 5. Povezava med skupno končno porabo plina (na enoto BDP) in dejavnostjo »organizatorjev trga energije«, kot jo kažejo njihovi poslovni prihodki (normirano na prebivalca) je pozitivna in visoka. Plinifikacija je povezana z dejavnim »organizatorjem trga energije«. 6. Višji poslovni prihodki, več sredstev in višji EBIT na prebivalca pri »organizatorju trga energije« so značilni za narodna gospodarstva z višjo ravnjo cen električne energije ter zemeljskega plina v prodaji na drobno in za industrijski odjem. ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 56 10. O metodologiji Povezavo med spremenljivkami (podatki se spreminjajo po državah zajetih v našo analizo) delovanja, opremljenosti in poslovne uspešnosti »organizatorja trga energije« na eni strani ter spremenljivkami gospodarskega okolja, porabe in cen energije smo ocenili s cross- section regresijsko analizo po enačbi (prikazano za povezavo med poslovnimi prihodki »organizatorja trga energije« na prebivalca in porabo električne energije na BDP): (PRIH_? / PREB_?) = (ENE_? / BDP_?) + u kjer so: PRIH_? – poslovni prihodki (v mio €) »upravljavcev trga energije« po državah; PREB_? – število prebivalcev (v 1000) po državah; ENE_? – skupna končna porabe energije (tisoč ton naftnega tonskega ekvivalenta) po državah; BDP_? – bruto domači produkt (mio €) po državah; u – je v regresijski analizi nepojasnjeni ostanek odvisen od napak v podatkih, pomanjkljive specifikacije enačbe, (zajete niso relevantne spremenljivke in upoštevana ustrezna funkcijska zveza) ter slučajnih vplivov na odvisno spremenljivko. V analizo so vključena narodna gospodarstva zelo različne velikosti in strukture. Vpliv teh razlik (heteroskedastičnost) smo izločili z uporabo uteži (cross-section weights), to je s posebno metodo odstranjevanja heteroskedastičnosti v ekonometrični analizi panela (podatkov razvrščenih in ocenjevanih glede na varianco po državah, mestih, regijah, sektorjih, podjetjih ipd). Koeficient (v naših Tabelah 4 do 8) v stolpcu pod »Povezava« kaže za koliko se spremeni odvisna spremenljivka (na primer, za koliko milijonov evrov se spremenijo poslovni prihodki »organizatorja trga energije« na prebivalca), če se spremeni neodvisna spremenljivka za eno enoto (na primer končna poraba energije na BDP izraženo v tisoč tonah naftnega ekvivalenta na milijon € BDP) v skupini analizirani držav. Rezultat v tem stolpcu je v veliki meri odvisen od enot. Statistično signifikantnost povezave glede na dano neodvisno spremenljivko kaže T statistika, skupno pojasnitev variance (spreminjanja neodvisne spremenljivke s spreminjanjem odvisne spremenljivke) pa kaže determinacijski količnik R2. Prikazan je v odstotkih. Zavzame lahko vrednosti od 0% do 100%. Pri 0% povezave ni, pri 100% je povezava deterministična (brez omenjenih napak zajetih v členu »u«). Rezultati naše analize so omejeni časovno (na 2010) in prostorsko (na osem evropskih držav). V raziskavi jih lahko pojmujemo kot možne povezave, ne pa kot ocene vzrokov in posledic na različne ekonomske spremenljivke. 57 ANALIZA TRGA ENERGIJE IN DEJAVNOSTI »ORGANIZATORJA TRGA ENERGIJE« V OSMIH DRŽAVAH 11. Literatura Berndt E.R., 1991: The Demand for Electricity: Structural and Time Series Approaches, objavljeno v The Practice of Econometrics:Classic and Contemporary, Adison-Wesley Publishing Company. Bohi D.R., 1981: Analyzing Demand Behaviour: A Study of Energy Elasticities, Md: Baltimore, Johns Hopkins University Press for Resources for the Future. Hartman R.S., 1979: Frontiers in Energy Demand Modelling, Annual Review of Energy, no 4. Houthakker H. S., 1951: Some Calculations of Electricity Consumption in Great Britain, Journal of the Royal Statistical Society (A), No. 114, Part III. Križanič F., 2001: “O vplivu liberalizacije trgovanja z elektriko na ravnanje z energijo in na energetski sektor v Sloveniji”, Gospodarska gibanja, št. 325, marec 2001, str. 25-40; Machovec F., 1998: “Paradigm Lost: The Walrasian Destruction of the Classical Conception of the Market”, objavljeno v zborniku Eliasson G. in ostali: “Microfoundations of Economic Growth, A Schumpetrian Perspective”, The University of Michigan Press, Michigan. McFadden D., Puig C. and Kirshner D., 1977: Determinants of the Long Run Demand for Electricity, American Statistical Association, Proceedings of the Business and Economic Statistics Section, Part 2. Taylor L. D., 1975: The Demand for Electricity: A Survey, Bell Journal of Economics and Management Science, 6:1, Spring. Welling M. F. A., 1996: From “Plain” Energy Distributor to Supplier of Energy Services, World Energy Council 16th Congress, Tokyo. 12. Viri podatkov Bučar A., IREET: »Organizatorji trga 2010«, kvantitativni podatki o delovanju »organizatorjev trga energije« v osmih Evropskih državah zbrani iz letnih poročil za 2010, Ljubljana, 11. junij 2012. Eurostat / Statistics / Data Navigation Tree / Database by Themes: 1. Economy and Finance / National Accounts (including GDP) (na) 2. Science and Technology / Research and Development (research) 3. Environment and Energy/ Energy Programska oprema: EViews 7.1