Nadaljevalo se bo suho vreme z občasno meglo po kotlinah in nižinah. Murska Sobota, 16. februarja 1989 Leto XLI • St. 6 •Cena 2200 din SAMORASTNIŠKO OD DIREKTIVE DO PLURALIZMA »... služiti mora vsestranskemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu dvigu in še ožjemu zbiižanju prebivalcev na obeh bregovih Mure, skratka: Ljudski glas ne sme biti časopis samo Prekmurcev ali samo Štajercev ob severni meji. Ljudski glas mora biti resnično, ljudsko glasilo slovenskega življa ob Muri.« (Ljudski glas, 18. februarja 1949.) »... časopis naj bi pisalo ljudstvo. Široka aktivizacija ljudi v pisanju pomeni široko vključevanje ljudi, ki naj prek časopisa povedo vse, kar čutijo, mislijo, želijo in kar predlagajo, da bi vsa naša prizadevanja poHtično-gospodar-skega, kulturnega in vzgojnega značaja bila čim hitreje in čim bolje uresničena.« (Pomurski vestnik, 19. februarja 1959.) »... vi niste navadni otroci, vi ste samorastniki... BiH so očetje, toda očetovstvo je bito vedno sporno. Ne samo tradicija, tudi ne samo naključje, temveč veliko idealizma vseh onih, ki so se odločili, da bodo vztrajali nastaviti družbi zrcalo, to je bilo tisto, kar je Ust ohranjalo pri življenju. Bil je odraz razmer, trdoživ, s hotenji za več, kot je vsak teden pokazal, močnejši v idejah, vedno slabokrven pri denarju.« (Vestnik, 24. aprila 1969.) »... delovni človek mora biti, če želi postati aktiven subjekt odločanja, seznanjen z vsemi dogajanji in k temu naj bi velik delež prispeva! tudi naš časopis. Seveda pa Vestnik ne sme ostati zgolj informator, pač pa resnična tribu na izražanja mnenj in interesov vseh delovnih ljudi in občanov. Lahko zapišem, da je naš tednik resnično odprl svoje strani naprednim predlogom in idejam, pa tudi kritičnim zapisom vseh, ki jih želijo posredovati širšemu krogu bralcev« (Vestnik, 22. februarja 1979.) Tako so videti svoj čas Ljudski glas, Obmorski tednik, Pomurski Vestnik in Vestnik skozi štiri desetletja. BiH so v korak s časom ali pred njim, nikoli brezbrižen sopotnik ali za vsem capljajoč popotnik. Njihova jubilejna sporočila so ostala aktualna tudi po četrtem desetletju. Morda v posodobljeni embalaži, z drugim besediščem, toda v srži za isto stvar, ki sta ji življenje in razvoj morda dodala le nekaj novih razsežnosti. ... Vestnik pri štiridesetih je in hoče ostati ljudsko glasilo slovenskega življa ob Muri, je in ima ambicijo to biti še bolj tudi s slovenskim življem onkraj meje in na zdomskih in izseljenskih domovih. Živeti želi s človekom skupnih korenin, kamorkoli ga nese pot. ... Vestnik pri štiridesetih je odprt in odprti so se mu tudi ljudje z izražanjem različnih mnenj, pogledov, pobud, stališč, s polemično in kritično besedo, ki pa včasih zaide pod raven kulturnega dialoga in etike javne besede. Slednje bo naš edini kriterij za morebitno zavračanje objav, kajti prihodnost Vestnika lahko vidimo le v pluralistično usmerjenem časopisu, ki bo ljudem in njihovemu mišljenju z lastno glavo prepuščal presojo o tem, kaj prinaša napredek, razvoj in pot v novo stoletje. ... Vestnik pri štiridesetih ne bo odmakni! svojega zrcala od najaktualnejših dogajanj v družbi, kvečjemu ga bo nastavljal še bližje žarišču. Nekdanji idealizem bo nadomeščal z visokim profe- ... Vestnik pri štiridesetih se bo neusmiljeno spopada! z lastnimi napakami ih slabostmi. Takšen bo tudi do drugih. Edina alternativa je časopis, ki ga bodo ljudje hoteli brati. Za to potrebujemo kadrovsko še močnejše uredništvo in nepogrešljivi mu bodo dosedanji, pa tudi novi dopisniki iz za nas potrditev, vsako odpoved sprejmemo kot kritiko slabega dela. Časopis se draži in nemočni smo. Računamo na razumevanje naročnikov na eni in na večji posluh v štirih pomurskih občinah na drugi strani, da bodo z delom pokrivanja stroškov omogoči/e dostopnost časopisa vsakemu smo za pogum našim predhodnikom izpred štiridesetih let, ko so šli z izdajo pokrajinskega časopisa v drzen podvig. V ogledalu današnjih razmer je zaznati, da bi zanj zdaj ne zmogli dovolj moči. Zavezujemo pa se, da se tveganju in samorastništvu ne bomo iz- sionalizmom in ker mu bo samorastniška trdoživost v teh časih nedvomno koristita, smo prepričani, da bo čez čas vzdržat tudi večino neusmiljenih pasti tržne ekonomije. Slabokrvnost pri denarju je ostala. Usoda je celo hotela, da je danes skoraj brez strehe nad gtavo. Toda verujemo v našo veliko družino — bralce ter v naše ustanovitelje, občinske konference SZDL —, zato nanje ponovno naslavljamo pobudo o nujnem reševanju kritične prostorske problematike. slehernega pomurskega kraja. Njim gre pomemben de! zaslug in vanje polagamo up, da bo Vestnik ostal živo tkivo pomurske dežele. Uredništvo pa sprejema obvezo, da bo s svojimi poklicnimi močmi tudi dihalo in živelo s terenom. ... Vestnik pri štiridesetih se spoštujoče obrača do dolgoletnih in novejših naročnikov. V vsakem članu te največje pomurske družine vidimo nepogrešljivega zaveznika. Sleherni novi naročnik je prebivalcu te pokrajine. Ne zamerite nam naše preambicioznosti, izražene v želji, naj bi bil Vestnik do svojega petdesetega leta doma v vsakem pomurskem domu. ... in Vestnik pri štiridesetih se zahvaljuje vsem za dolgoletno sodelovanje pri nastajanju, oblikovanju in vsebinski rasti, posebej ustanoviteljem, poslovnim partnerjem, poštarjem, tiskarjem in vsem drugim za vsak najmanjši drobec razumevanja in pomoči, še posebej ponosni in hvaležni neverili. Za to imamo znanje, voljo in pogum. S tem gre Vestnik proti Abrahamu. Irma Benko Pred 40 leti se je v nemiru zagnanosti in predanosti rodil — Tovariš Jože Vild, lepo prosim, če ob 40-letnici izhajanja tednika Vestnik opišete čas, ki je rojeval in uokvirjal njegov nastanek! Vild: Vaš sodelavec, novinar Vestnika Branko Žunec, je v prvem zapisu, v katerem nekako povzema, malce ocenjuje in prikazuje razmere, čas, v katerem je bil rojen Ljudski glas, poznejši Vestnik, zapisal, da so bili to zelo nemimi časi. Tudi jaz bi si vzel to za iztočnico; bili so resnično zelo nemimi časi. Ampak ves tedanji nemir pojmujem na dva načina. Prvič, nemirnih časih po samem dogajanju, po zelo hitrem spreminjanju marsičesa. Pa še po drugem nemiru, ki je bil takrat v nas, ki smo tu preživljali svoja mlada leta — nemiru v veliki zagnanosti, predanosti, v velikem hotenju, v veliki pripra-vljanosti delati, ustvarjati. Velikokrat sploh nismo vpraševali, ali je najbolj prav tisto, kar delamo, ampak smo nalogo, ki smo jo aktivisti, politični delavci dobili, opravljali z veliko prednostjo, z vero, da delamo prav. — V enem od vaših zapisov sem bral, da je prišla direktiva iz republiškega oefa, da naj se začne tudi v Pomurju izdajati pokrajinski tednik. To me je malo zbodlo, ker vem, daje — v Prekmurju vsaj — izredno bogata tradicija izdajanja raznoraznih tiskov, tudi časopisov. Kako to komentirate? Vild: Mislim, da je to vprašanje zelo umestno, pa tudi to, da te je zbodlo, je na mestu. Gre res za direktivo, vendar še za nekaj drugega. Po osvoboditvi je v Murski Soboti nekaj časa izhajal tednik Novi čas, ki se je potem preselil v Ljubljano in sča-som ugasnil. Se kako leto za tem je izhajal nekak poročevalec, bolj bilten, tudi ta je usahnil, potem ko je v letu 1946 odromala iz Murske Sobote na račun bratske pomoči kdo ve kam za tedanje razmere kar lepa tiskarna. Vemo, da je imelo Prekmurje, resnično majhna deželica, med obema vojnama več časopisov. In prav gotovo je res, da se želja, spomin, tradicija niso mogli kar tako nehati s tistim trenutkom, ko seje tiskarna odselila in ni bilo nobene praktične možnosti za izdajanje časopisa. Ko sem zapisal direktiva, pa sem mislil tudi v tem smislu: V tistih letih, tudi po tem nemirnih časih, je veljala vizija, da bomo v socializmu v vsaki slovenski družini brali enega od dnevnikov: Ljudsko pravico, Slovenskega poročevalca ali mariborski Večer. Vendar je leto 1948 prineslo veliko dogodkov, ki so v ljudeh terjali velike prelome, prilagajanje. Tako je prišlo na površje spoznanje, da vendarle ne gre kar tako — po dnevniško. In pri tem sem mislil na direktivo, ki je bila dana, da je potrebno določene zadeve, dogajanja tolmačiti tudi z lokalnih vidikov, ljudi informirati, in da je potrebno ustanavljati lokalne časopise. S to direktivo so nastali časniki tudi v krajih brez časnikarske tradicije. — OF je bila tista, ki vam je to naredila. Ali so vam dali tudi vsebinsko zasnovo ali ste jo morali sami izdelati in potem predložiti v verifikacijo? Vild: Mislim, da bom najbolj, pravilno odgovoril, če povem po svoji vesti in po zdajšnjem prepričanju, da sem takrat ravnal prav. Lokalni časopisi, ki so nosili podnaslove, da so glasila OF, so bili njena transmisija. In to je bilo velikokrat poudarjeno na številnih sestankih. Torej so bile usmeritve in odločitve OF naša programska zasnova. Tega mi danes ni nerodno priznati. Mislim pa, da sem takrat videl v časopisu tudi možnost, da se v njem marsikaj pojavi, da ljudje marsikaj povedo; čeprav je to gledanje iz tistih časov morda čustveno. Velikokrat sem se namreč zalotil pri razmišljanju o tej z Muro povezani deželici in problemih na levem in desnem bregu, zato sem si drznil zapisati v uvodnik, da bo časopis Ljudski glas, tako smo ga poimenovali, tednik, ki združuje ljudi v slovenskem svetu ob Muri. Takrat nas je bilo tukaj nekaj dopisnikov, tudi sam sem veljal za uradnega dopisnika Ljudske pravice, pa tudi v Poročevalec in mariborski Večer sem pisal, čeprav to ni bil moj poklic. Ko je prišla direktiva, da naj ustanovimo časopis, sem delal na oddelku za agitacijo in propagando okrajnega partijskega komiteja. To je postala moja naloga, da časopis ustanovim, da sem njegov urednik; a v tem sem videl LJUDSKI GLAS Na pomurskih okrajnih oefih so rekli: Ustanoviti moramo časopis, to je direktiva. Leto 1948 je bilo v Evropi še zelo nemirno, v Jugoslaviji pa kar napeto; znotraj reakcija, od zunaj informbi-ro, puškarjenje na meji... več kot nalogo. Videl sem možnost, priložnost, da spet oživimo tradicijo, da ugodimo želji ljudi, ki so si svoj časopis želeli. To potrjujem s tem, da ko smo časopis začeli izdajati, sicer ob velikih mukah, saj sem nekaj številk moral sam napisati, je tradicija zaživela. Po njem so začeli najbolj segati prebivalci levega brega Mure. Od tod so prihajali prvi naročniki, od tu so bili prvi dopisniki, prvi zbiralci naročnikov. Moram reči, da sem bil kot urednik izredno presenečen, ko sem, menda že pri tretji številki, dobil iz Rogašovec od tedanjega aktivista Franca Mekiša spisek 20 ali 22 prvih stalnih naročnikov tednika Ljudski glas. S časopisom smo teže prodirali na desnem bregu, a tudi tam je sča-som steklo. Moram reči, da sem bil takrat urednik in aktivist OF. Torej vas je plačevala OF? Vild: Če uporabim današnje besede, osebne dohodke sem dobival od okrajnega odbora OF. — Ali je časopis prispeval k temu, da je v Murski Soboti ponovno zaživelo tiskarstvo? Vild: Točno tako je. Urednik Ljudskega glasu sem bil le nekaj mesecev. Potem sem, tudi po direktivi, odšel na novo delovno mesto v Maribor. Vendar sem zveze z Mursko Soboto in časnikom še vedno imel. Ne le da sem kaj napisal, pač pa je moj prvi sodelavec, mlad fant s prvim pubom pod nosom, Viktor Širec, hote ali nehote za menoj postal urednik. Po kopici težav v tistih časih za njim Simon Kager; oba sta pogosto prihajala k meni v Maribor, ko sta v tamkajšnji tiskarni metirala časopis. Prihajala sta k meni na Radio Maribor z vprašanji in težavami. Takrat, in že prej, smo se pogovarjali, da bi bilo veliko lažje, če bi časopis tiskali doma. Ta želja se je uresničila s prizadevnostjo tedanjih vodstev okrajnih OF in ljudi iz Prekmurja, ki so takrat delali drugod, v letu 1954. In to, da moramo imeti zopet tiskarno v Murski Soboti, smo vpletali v Jože Šabjan, novinar, tačas odgovorni urednik Vestnika, se je s časnikarstvom srečal med gimnazijskimi počitnicami, ko so mu v mladem podjetju Pomurski tisk pogovore že ob ustanavljanju časopisa. Med obema vojnama je imelo Prekmurje tri tiskarne. Sele ko je ponovno prišla tiskarna v Mursko Soboto, so nastale možnosti, pa tudi novi pogledi na informiranje, in od takrat so zametki novega povojnega novinarstva. To ni bil le dogodek, to je bil kar praznik, kajti uresničena je bila dolgoletna želja. Osnovo za nastanek podjetja Pomurski tisk je resnično dal časopis. Ko sem se sredi leta 1952 vrnil iz Maribora in spet prevzel uredništvo časopisa, smo že ustanovili podjetje Naš tisk, v katerem so bile knjigarne in časopis, pa že ustanovljena Ob-murska založba, čeprav še ni izdala nobene knjige, in tiskarna, ko bo prišlo do njene ustanovitve. Tako se je tudi zgodilo, da je bilo po poskusnem obratovanju leta 1954 ustanovljeno časopi-sno-založniško podjetje Pomurski tisk, kije združevalo časopis, založbo, tiskarno in knjigarne. Radio se je pridružil pozneje, ko bi zaradi čudnega odnosa tedanjega Radia Ljubljana do lokalne radijske postaje Radio Murska Sobota skoraj preminil. Zvenelo bo morda neskromno, ampak vendarle je bila pomembna odločitev Pomurskega tiska, da vključi v svojo dejavnost radio. To se da dokazati tudi z materialnimi argumenti. Takrat je bilo to novoustanovljeno podjetje Pomurski tisk v skladu z zakoni oproščeno določenega dela dajatev državi — z namenom, da razvija informativno dejavnost. To se je nanašalo tudi na radio, na založbo in seveda časopis, na kasnejši Nepujsag, in to je bilo takrat kar veliko deblo, na katerega smo v takratnih burnih tokovih lahko postavili informativno dejavnost Pomurja. — Nepujsag je začel izhajati kot del Vestnika v drugem jeziku?! Vild: Da, tako se je začelo na straneh Pomurskega vestnika. Pozneje je bil to samostojen časopis, ki je v glavnem objavljal vse tisto, kar je bilo v Pomurskem vestniku — prevedeno v madžarski jezik. — Kakšne so bile možnosti za nastanek? Mislim, najprej priloga, potem samostojen tednik. Vild: Lahko rečemo, da so bile te možnosti podobne kot pri Vestniku. Mislim v tem smislu, daje bilo potrebno manjšini dati časopis. — To vprašanje sem postavil zato, ker časovno informiranje zelo prehiteva dvojezičnost v šolstvu. Vild: Rekel bi, da je ta ugoto za dva meseca zaupali tricikel, na katerem je še vroče novice v obliki Pomurskega vestnika, povezanega v poštne količine, vozil iz tiskarne na pošto ali kar na železniško postajo. Menil je, da je to delo zanj prenaporno, zato je hotel mesto v uredništvu. Tam pa ni bilo prostega stola, zato, in ker je bil še mlad, so ga poslali nazaj v šole. Še danes se spominja stavka, ki gaje izrekel danes že pokojni kolega Bojan Šinko: Kdor se umaže s tiskarskim črnilom, se ga nikoli ne znebi. In zato Jože Šabjan že tretje desetletje dela tlako v časnikarstvu. Čeprav je vmes za deset let ušel k televiziji, se je vrnil na kraj svojega izvirnega greha — k Vestniku. vitev točna. Kdor bo prelistaval takratne letnike časopisa, bo zasledil tudi kak članek, tudi z mojim avtorstvom, ki govori o dvojezičnosti, pa tudi v tem smislu, da smo jo začeli z radijskimi programi, z Nepujsagom in Nap-tarjem, še preden so se uveljavila razmišljanja in prizadevanja za dvojezično šolstvo in za popolno dvojezičnost. Mislim, da so tudi informacijska sredstva, ki so takrat izhajala, pripomogla k temu. — Kako bi vi, tovariš Vild, zamejili nastanek današnjega Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Je bil to logičen razvoj informativne dejavnosti, ali pa so bili razlogi drugje? Vild: Najprej mislim, da je bila to povsem normalna in logična posledica razvoja informativne dejavnosti, 'kateri pa je malce botroval tudi materialni dejavnik, težave, ki so nastale po letu 1965, ko so začele ugodnosti, ki so jih bila deležna založniška, grafična in časopisna podjetja, usihati. Spominjam se zelo zelo težkih trenutkov v tistih časih. Takrat smo že imeli okrog Vestnika, Rada, Nepujsaga nekaj novinarjev, imeli smo časnikarski kader. Ko so viri za financiranje informiranja prenehali, je bilo težko prepričevati delavce v tiskarni, pa tudi že v kartonaži, da morajo samo oni vzdrževati časopis, ki takrat ni bil več listič na dveh straneh, ampak že kar časnik z občasnimi prilogami... pa Radio, in so se razmere znotraj Pomurskega tiska zelo zaostrile. To so doumeli tudi politični forumi v pomurskih občinah; nekaj je bilo treba storiti, spremeniti, da se bo dejavnost lahko razvijala naprej. Tako je prišlo do pobude in do ustanovitve Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost. Z ustanovitvijo, z osamosvojitvijo Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost so se razmere bistveno spremenile; tisti, ki so nekoč po direktivi naročili ustanovitev časopisa, so morali zaslutiti večjo lastno odgovornost in skrb, da se bo informativna dejavnost razvijala. Mislim, da je bil to v letu 1967 edini ustrezen korak. To je bil po mojem tretji pomemben korak v razvoju informativne dejavnosti v Pomurju. — Zamisliva si, da ste ponovno imenovani za urednika Vestnika. Kako bi zasnovali njegovo vsebino danes? Vild: Tovariš urednik, vprašanje je enostavno, odgovor pa ni, ker sem med tem časom preživel 40 let delovanja časopisa, ki sem mu bil na začetku vse. Spremljal sem njegov razvoj in preživljal tudi marsikaj hudega in težkega. Pa bom vseeno poskušal odgovoriti. Mislim, da sem v enem od uvodnikov ob nekem jubileju zapisal, da je časopis prerasel v krepkega mladeniča, dosegel svojo zrelost in da se je razvil nekoliko drugače kot so njegovi ustanovitelji predvidevali. S tem hočem reči, da sem imel pred seboj misel, da mora časopis postati časopis, ki ga pišejo ljudje, ljudje, ki ga berejo. To je bilo morda značilno v nekem obdobju, ko je imel naš časopis veliko dopisnikov po vsem Pomutju. Danes so seveda razmere drugačne, a bi vendarle začrtal vsebino podobno kot takrat na začetku, seveda s tem, da bi postavil v ospredje ne le spremljanje dogajanja, ampak to, da jih svobodno in kritično ocenjuje, opozarja, odpira vprašanja, pa tudi terja odgovore, pojasnila na vprašanja, ki jih novinarji kot poklicni delavci v informiranju postavljajo ne za svoje dobro, ampak za nadaljnji razvoj družbe, za izhod iz razmer, v katere smo zašli... In mislim, da se Vestnik v zadnjem času pogumno loteva teh vprašanj, čeprav bi morda kot starejši sodelavec jaz uporabil drugačen stil, kakšno drugačno besedo, v bistvu pa bi postavljal iste stvari na enako mesto in naslavljal vprašanja na enake naslove. Današnji časi to terjajo od tiska. Mislim pa, da kdor bo pošteno in z dobrimi nameni listal stare letnike predhodnikov Vestnika, bo našel nič koliko člankov, ki so bili prav tako kritični, ki so prav tako postavljali vprašanja in terjali odgovore in so bili za razmere pred desetletji dokaz dokajšnjega poguma novinarjev, ki so v tistem času delali v uredništvu Vestnika. Jože Šabjan Zrcalo obdobja, okolja in ljudi v Pomurju Ob jubilejni 40-letnici izhajanja glasila OK SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava Vestnika smo se odlo-čilit da za mnenjepovprasamo tudi nekdanje odgovorne urednike domačega tednika. Ti so namreč odigrali zelo pomembno vlogo pri nastajanju, oblikovanju, vsebinski zasnovi in razširjanju Vestnika, ki je postal nepogrešljiv informator med delovnimi ljudmi in občani Pomurja. Postavili smo jim naslednje vprašanje: Kako gledate na Vestnik danes in kakšnega vidite z vašega sedanjega položaja? VIKTOR ŠIREC: »Vidim, da je Vestnik izredno napredoval in napreduje. Imena nima več samo po zbiralcu in prenašalcu območnih (pomurskih, obmur-skih) vesti, temveč vse bolj po vestniku sodobnejšega sveta. Kakor je res, da novinar toliko velja, kolikor prostora ima v časniku in nasploh, tako je še bolj res, da časnik toliko velja, kolikor svobode si da v objektivno danem prostoru in času. Tačas bi bilo idealno, če bi Vestnik vsebinsko lahko postal ljudski glas, kjer so mu korenine od začetka; če bi uspel izpolniti ves svoj prostor z neposredno komunikacijo vseh ljudi, katerim prihaja v roke in tistim, ki ga ne listajo. V novinarstvu in nasploh pa je treba težiti k uresničevanju nemogočega. Seveda po tačas veljavnih kriterijih.« KAREL SUKIČ: »Danes je Vestnik tednik, ki je še vedno najpogostejši ali skoraj edini časopis v mnogih pomurskih gospodinjstvih, pa tudi v družine daleč za mejami domovine prinaša novice o domovini in dogodkih, ki jih dnevno in osrednje časopisje ne vsebuje. Vestnik je po mojem čedalje boljši tednik in marsi: Katero vprašanje iz dela in življenja ljudi v Pomurju kakovostno, poglobljeno in aktualno zapiše, komentira. Njegova vsebinska podoba je v glavnem vseskozi zrcalo obdobja, okolja in ljudi, med katerimi in zaradi katerih nastaja in izhaja. Takrat, ko je v Vestnik preneseni zrcalni podobi mogoče prepoznati soglasje in zadovoljstvo ob uspešnem, predlog za boljše, ali celo zaslutiti pot in spodbudo k še ne doseženim željam in ciljem, je časopis najboljši. Seveda so vprašanja in področja, recimo gospodarstvo, ki bodo lahko še bo7 Ije obdelana, o nekaterih aktualnih vprašanjih pa bi lahko pisali bolj strnjeno, pa kljub temu izčrpno in informativno.« JUŠ MAKOVEC: »Vestnik je že postal sestavni del življenja pokrajine ob Muri — Obmurja in je takšen, kakšnega hočemo (si ga zaslužimo). Grajen ni na tradiciji — pomurski npr. —, ker te ni. Zato je v povezovalnem pomenu, včasih boli včasih manj, prepričljiv. Odprt je za sodobne miselne tokove in solidno obvladuje druž- bena dogajanja. Je bolj pomemben sooblikovalec današnjega in jutrišnjega dneva, kot se tega najbrž zavedamo ali priznavamo. Vestnik bo moral biti v vseh pomurskih gospodinjstvih in še malo naprej »proti Sloveniji«. Pomuije je pač še vedno bolj kot ne privid-na regija, občinske meje pa so samo za to, da se ve, do kod sme kdo pobirati davke, pn časopisu pa je taka logika nesmisel. Vestnik je sicer tednik, ki pa ima tudi nekaj dnevniškega in kar mu v razumnem razmerju z drugim, bolj tedniškim obravnavanjem problematike daje danes priznavano ceno. Ob sedanjih razvojnih raz: merjih naše informatike na splošno in ob skromnem denarju pa bi bilo upanje preveliko, da bi se Vestnik že danes posvetil izključno t. i. nadgradnji, ki bi pomenila novo kakovost in ki verjetno neizbežno prihaja.« ŠTEFAN DRAVEC: »Na Vestnik gledam tako kot pred kratkim, ko sem ga skupaj s sodelavci še sopodpisoval kot glavni urednik in direktor. Osem let sem bil, kot moji predhodniki, razpet v ti funkciji, od katerih je prva zahtevala kar se da dobro vsebino Vestnika, druga pa zagotavljanje materialnih sredstev za opredeljeno vsebino. Mislim, da vse to v človeku na neki način ostane. Zato moj pogled na Vestnik tudi danes ni neprizadet. Po drugi strani je moj pogled na Vestnik celosten. Ob prvenstvenem pogle- du na Vestnik z vidika bralcev, njegove družbene vloge, je moj pogled razpet tudi med ideje in dejanske materialne možnosti, ki zjl večkrat živo zarežejo v ustvarjalne sile njegovih ustvarjalcev. Sicer pa sem mnenja, da se vsebina Vestnika tudi danes najbolj potrjuje z zvestobo njegovih naročnikov in bralcev. Prepričan sem, da bo delovna zagnanost kolektiva Vestnika, kljub nenehnim materialnim težavam, prek tehničnega in vsebinskega posodabljanja časopisa to zvestobo nenehno poglabljala in razširjala. To Vestniku na poti do naslednjih jubilejev tudi najbolj želim.« DRAGAN FLISAR: »Minila so krepka tri desetletja, odkar sem opravljal funkcijo glavnega urednika Vestnika. S te časovne razdalje bi težko obujal spomine, ker jih dokaj prekrivajo delo, doživetja, obveznosti in vtisi poznejše dobe. Ves čas imam naročen Vestnik in ga skrbno prebiram. To počnem predvsem zato, ker je to list moje rodne pokrajine in ker me zani: majo dogajanja v svetu ob Muri, posebej še na mojem Goričam. Vestnik vse to dokaj zvesto zrcali. Če smo bili v časih mojega urednikovanja proti lastni volji prisiljeni delati v vlogi transmisije in dekleta dnevne politike, ima današnja generacija mlajših kolegov prijetnejšo, vendar tudi odgovornejšo nalogo, da opravlja svoje delo korektno in da svoje bralce obvešča objektivno, resnično in pravočasno. Dejal bi, da seje garda stalnih sodelavcev Vestnika v minulem obdobju povečala številčno kot po sodobnem časnikarskem znanju. To jetudi dokaz prizadevanj, jiosluha in sodobne usmerjenosti sedanje časnikarske generacije, ki dela v uredništvu.« ŠTEFAN BALAŽIČ: »Ko danes pb redkih priložnostih prelistavam Vestnik, vedno iščem neke vzporednice z željami in hotenji, ki so nas vznemirjala, ko sem urednikoval, in se sprašujem, koliko teh načrtov se je uresničilo. Sedanji Vestnik že po obsegu in raznoliki vsebini izpričuje neko stabilnost, večjo urejenost delovnih in materialnih razmer, pa tudi uredniškega koncepta in sodelavcev oz. novinarjev. Že zunanja podoba takratnih letnikov vsakega poznavalca opozori, da se je^ moral kolektiv spopadati z velikimi težava- mi, včasih celo bojevati, da se je Vestnik sploh ohranil, četudi z minimalnim številom strani. Sedaj, ko že mnogo let nisem neposredno povezan z Vestnikom, se ob vsakem srečanju obudi spomin na njegovo celotno zgodovino, na posamezna obdobja in naslove, ki jih je imel in so kljub svoji različnosti povezovali isto misel in ista hotenja, hkrati pa odsevajo miselni in materialni razvoj tega območja.« MILAN JERŠE STRAN 2 OB 40-LETNICI VESTNIKA 16. FEBRUAR 1989 Kje neki je prava in zveličavna resnica?! Že od nekdaj so nas učili, da je cilj novinarskega poklica resnica. To se zdi povsem samoumevno, saj je resnica vendarle najvišja vrednota poklicne morale novinarja. Toda prav samoumevne resnice so lahko zelo nevarne. Kritičnost zahteva vsaj dvoje premislekov: kaj sploh je resnica in ali je možna, oziroma vprašanje, ali je resnica vrednota (tudi moralnega pomena). Je cilj novinarja, da pošteno opiše tisto, kar je videl? Toda, mar nogometni navijači niso pošteni, ko različno opisujejo potek iste nogometne tekme?! Kaj je torej resnica? Objektivno, ne pa čustveno, navijaško, subjektivno opisovanje dogodkov. Toda, ali bom kaj bliže resnici, če pošteno opisujem, kako vidim palico, potopljeno v vodo? Naj opišem še, kakšna je ta palica, če jo tipam? Ali nimam tedaj dveh resnic — in katera je zdaj prava? Mar ne vidi nekvalificirani delavec iskreno razlike v plačah drugače kot direktor? Ali ne vidi mestni sprehajalec drugače istega polja ali gozda, kot ga doživlja kmet, ta pa spet drugače kot lovec itd. Skratka, ali nima vsak človek svoje podobe sveta? Taka in 'podobna vprašanja so se mi nehote vsiljevala, ko sem listal, listal in znova listal po nekaterih svojih prispevkih. In kaj sem ugotovil? Kljub nenehnim opozorilom na določene napake v družbi se marsikatera zadeva še danes ni premaknila z mrtve O PREBUJANJU EKOLOŠKE ZAVESTI V MEGLI V tistem meglenem jutru si nenehno požvižgujem melodijo Josipe Lisac: »Megla, megla, povsod okrog nas ...« Po tihem preklinjam elegantne čevlje, skozi katere pritiska mraz, s skoraj zmrznjene zemlje, na robovih pa se nabira blato. Odmev korakov skoraj duši gosta megla in. v gozdu ni slišati ne žgolenja ptic ne kakšnih drugih glasov, dokler se ne približam gradbišču. Brnenje strojev začne rezati v zraku visečo, mlečno belino. Sprašujem se, kakšne bodo fotografije, kaj vse bo možno narediti, da ohranim ta trenutek, ki pomeni za nekatere nekaj več kot, samo začetek gradnje. Mogoče se niti ne zavedajo, da se dogaja nekaj pomembnega, nekaj, kar bo v prihodnosti nuja. Sem v bližini Veržeja. Gozd verjetno še sodi v meje tega naselja. Sem že čisto blizu središča gradbišča in počasi se oblikujejo obrisi strojev, ki se na močnih gosenicah prebijajo po brozga-stih tleh. Delavci, hitijo sem ter tja in sredi tega vrveža je skupinica ljudi, ki bo slavnostno zaznamovala tisti megleni dan in ga zapisala v zgodovino Veržeja. Tu so vsi trije dosedanji predsedniki sveta krajevne skupnosti, tu sta ljutomerski župan in predsednik občinske vlade, tu so še tudi drugi krajevni in občinski veljaki. Danes naj bi slavnostno položili temeljni kamen za novo čistilno napravo in tako zaznamovali tudi začetek gradnje kanalizacije za to obmursko naselje. Dolgo je minilo, da so od prvih pobud prišli do začetka uresničevanja tega velikega projekta. Minevala so leta in šele v zadnjih je Da ji verjetno niti v raju ne bo tako dobro kot tukaj v bolnici, je trdila ženica, ki je bila prepričana, da je sam bog tako hotel, da se je pred smrtjo učakala tudi tega, da so jo pripeljali v bolnico. Za ljudi, ki so jo slišali, je bilo tako govorjenje smešno, celo slaboumno, saj je za mnoge bolnica hiša bolečine, strahu, negotovosti in tudi smrti. Pa je vendar ženica s svojim hvaljenjem bolnišnične toplote, čistoče in dobre hrane razgalila tudi drugo vlogo bolnišnice, ki je manj bleščeča kot vloga ohranjanja človekovega zdravja s pomočjo sodobnih aparatur in spoznanj medicinskih ved. Na glas je povedala — nevede, da odkriva sramoto neke družbe —, da je bolnišnica tudi v socialistični družbi še vedno pribežališče in zatočišče za revne, socialno ogrožene ali za zapuščene, nezaželjene, nepotrebne, le to »srečo« morajo točke. Kako dolgo se bo treba sprijaznjevati s tako neprijetno resnico? Pa nehote tuhtaš dalje in svojim očem preprosto ne moreš verjeti, da je resnica lahko tudi povsem drugačna od tvoje. Nič kaj spodbudno! Pa sem pomislil ob pogledu na marsikatero trgovino, kjer so imeli nedavno inventuro, da morda ne bi bilo slabo, če bi jo pri sebi opravil tudi sam. Tako — čisto pristransko, enostransko, demagoško in osebno obarvano. Kakšno je bilo blago, ki sem ga v minulem letu prodal, in koliko sem za to blago dobil; seveda je potrebna tudi bilanca stroškov. Priznati moram, da sem kar nekaj iztržil, čeprav končni obračun še ni popolnoma jasen. Sicer pa bo treba na zaključni račun še nekaj časa počakati in takrat bo dokončna podoba jasnejša. Seveda vas bo zanimalo, v kakšnih oblikah dobi novinar plačilo za kakšen boljši prispevek. Na primer za dobro pojasnitev ozadja kakšne afere ali za objektivno resnico o kakem pomembnem dogodku. Ne boste verjeli — oblike plačila so različne. Na primer: »A se ti je že čisto skisalo?« Ali pa: »Tako grdega članka še nikoli v življenju nisem bral!« Tudi: »Tovariš, vi ne razumete bistva, ali pa ste precej naivni...« Še in še bi lahko našteval, toda pustimo to zadevo zaenkrat ob strani. Ker pa so poleg tovrstnih ustnih začele »deževati« še druge vrste »plačil« poleg potrebe prišlo v zavest ljudi tudi spoznanje o nuji. Prebuja se ekološka zavest krajanov. Mura je naša najbolj onesnažena reka. Med večjimi ončsnaževalci so tudi naselja ob reki, ki svoje odpadne vode nekontrolirano neprečiščene spuščajo v ta naš ponos, ki ga zadnja leta tako sramežljivo skrivamo. Resda nismo sami krivi, saj nam vode Mure pošiljajo umazane že z razvitega severa, mi samo dodajamo tisti naš vsakdanji civilizacijski prispevek. Trije korenjaki (upali so si začeti razmišljati ekološko) so zgrabili kamen z letnico 1989, vzeh v roke zidarsko ponev in vanjo nagrabili peska in cementa, vse skupaj pa zalili z vodo. S tem so omenjeno ploščo vgradili v ohišje čistilne naprave in tako za večne čase dokumentirali trenutek, ko je napočil čas drugačnega mišljenja. Sedanji predsednik KS Veržej, Drago Legen, je zbranim spregovoril o pripravah in o pomenu gradnje. Verjetno bolj zaradi peres, ki so bila zbrana tam, da širšemu svetu povedo, da BOLNIŠNIČNI DRUGI RAJ imeti, da zbolijo tako, da si pridobijo pravico do bolniške oskrbe. Pa vlogo socialnega zatočišča še vedno vztrajno prideva-mo le bolnici preteklega stoletja. Revščine in nehumanosti je torej več, kot jo priznajo uradno ustoličene socialne inštitucije in kot si upa priznati in povedati družba. Kot da bi s prikrivanjem materialne in duhovne revščine v socialistični humani družbi želeli prevarati zgodovino in človeka!? Za številne romske otroke in njihove starše je prava sreča, da dobijo prosto posteljo v bolnišnici. Otroci so na toplem in dobro jejo, česar jim starši (zaradi različnih razlogov) ne omogočajo. Starši pa so srečni, ker vedo, da je njihovemu otroku v bolnici mnogo bolje kot doma. Posebej še pozimi si močno prizadevajo, da dajo otroka v toplo zavetišče bolnišnice. prek telefona, ki so spominjale na siciljansko razpoloženje, sem si vendarle drznil misliti, da je bilo minulo leto zame kar uspešno. Pa brez pretiranj! Sprijazniti se je treba z dejstvom, da vendarle niso nezadovoljni samo tisti, o katerih novinarji »grdo« pišemo. Nedavno mi je potožil zelo prizadet delavec v podjetju, pri katerem pravzaprav nimamo nobenega pravega razloga za to, da bi o njem pi-’ šali pretirano slabo. Kljub temu pa se nekateri počutijo prikrajšane, ker »njihovih« podjetij novinarji nikakor »nočemo« vzeti v precep. To seveda presega že vse meje. Tako nizko pa novinarji, kljub vsej devalvaciji in inflaciji, še nismo padli! MILAN JERŠE, novinar: K Vestniku je prišel ffti 1974, po končanem študiju na FSPN v v Veržeju resno jemljejo besede, da smo naravo od naših prihodnjih rodov dobili samo na posodo. A v vsakem človeku, ki začenja tako pomembno obdobje, se morajo nabirati besede, s katerimi bi si olajšal dušo, ko pade breme z njegovih ramen. Da bi se njihove želje tudi v resnici udejanjile. V Veržeju bi radi vsaj v prihodnjih petih letih dokončali to veliko nalogo. Krajani so se Skoraj desetletje bo, kar je Dušan Loparnik zajadral med sodelavce Vestnika in Radia Murska Sobota. Je dopisnik iz občine Ljutomer in, kot pravi, to je še najlepše, saj je veliko med ljudmi in prav njih ima najrajši. Veliko se je naučil iz njihovega življenja, saj iz dneva v dan spoznava vso lepoto in krutost prebijanja iz dneva v dan. Ob pisanju o življenju pa ga najbolj zanima glasba. Številni Pomurci poznajo njegov glas v oddaji 21 232. Sam pravi, da brez glasbe življenje ne bi bilo tako polno in lepo, kot je. iz katerega jih ne odnesejo tako kmalu. Starcu je bolnišnica pribežališče, saj so ga svojci, s to »srečo«, da je zbolel, le uspeli spraviti v bolnico. Tako so zadovoljni, ker so se otresli skrbi zanj, in pomirjene vesti, ker vedo, da je spravljen na dobrem mestu in mu bo bolje kot doma. Zato se zanj (iz previdno- Majda Horvat Zver se je prvič resneje preizkusila z novinarskim peresom, ko je prišla na počitniško prakso na Zavod za časopisno in radijsko dejavnost. Konec leta 1985 je diplomirala na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer sociologija, januarja leta 1986 pa je začela s pripravniškim delom. Redakcijsko je odgovorna za spremljanje problematike zdravstva, sociale in nasploh za družbene dejavnosti. DARKO REPIČ IMF Čigav je zajec? Bernadijev Tašekje dal na voz plug in plužna kolica, vpregel vanj kravi in se odpeljal orat v Gomajno. Šele ko se je pripeljal tja, je opazil, da mu je sledil velik črn pes, Tarzan. Kaj sedaj? Hotel ga je privezati za voz, pa ni imel vrvice. Pes je postajal vse bolj vznemirjen, začel je tekati po polju in vohati za divjadjo. Tu pa tam je pregnal kakšnega fazana ali jerebico s polja v bližnji gozdiček, ob katerem je pasel krave Lebarov Miška. Zavohal je tudi zajca, urno stekel za njim, ga ujel in stresel. To je opazil Miška, pustil krave, stekel proti psu in pobral pokončanega zajca. Tašek, ki je vse to opazoval, je zavpil: »Miška! Pes je moj!« »Zajec pa moj,« mu je zavpil nazaj Miška. »Resnic« je torej mnogo. Od strokovnosti in moralnosti novinarja pa bo odvisno, kaj bo izbral in kako opisal, katera dejstva bo »videl« in kakšen smisel jim bo pripisal. Že tu se pokaže velika moralna odgovornost novinarja za resnico, oziroma bolje za tisto, kar piše. S tem se seveda odpiraja nove dileme in nevarnosti za novinarjevo delo. Presojati mora v vsakem posameznem primeru, kaj je vrednejše, kdaj pa se v imenu moralno vrednega resnica prikriva, torej počne nekaj nemoralnega. To breme moralne odgovornosti je težko. Mnogo lažje se je postaviti na stališče: Resnica naj se zgodi, pa če ves svet propade! Milan JERŠE Ljubljani. S pisanjem v domačem tedniku pa je začel že znatno prej, saj je pri Vestniku opravljal obvezno počitniško prakso, kar mu je omogočilo dobro seznanitev z osnovami bodočega poklica. Tako se mu je pred 15 leti uresničila dolgoletna želja, da postane poklicni novinar. Sprva so mu zaupali spremljanje različnih področij družbenega življenja v Pomurju, pozneje pa so ga vse bolj usmerjali na pomembnejša dogajanja v soboški občini. Danes je dopisnik iz te največje pomurske občine, komentira pa tudi aktualnosti iz družbenopolitičnega življenja. pripravljeni odrekati, prispevati denar in drugo, da dosežejo tisto, kar so začrtali. Ta mali trg, imenovan Veržej, je v tem trenutku tudi nekakšen poligon, saj izvajalec del tako velikih projektov še ni opravljal. Glede na težaven teren (gre v bistvu za močno prodnata tla, s precej visoko podtalnico) in pomanjkanje izkušenj, vendar pa z močno voljo, da nalogo opravijo po svojih najboljših močeh, so delavci zagrizli tudi v to jabolko. Veržejski projekt je prvi in v prihodnjih letih bodo verjetno s čistilnimi napravami in kanalizacijo prepletli celotno območje na obeh bregovih Mure, od avstrijske do madžarske meje. Pomurje bo s tem dalo svoj prispevek ekologiji. Vse to se je prepletalo v moji glavi, ko sem slišal besede zgodovine in sedanjosti. Ob Muri je zavel nov veter. Upajmo, da mu sapa ne bo kmalu pošla. In megla je zagrnila stroje ter udušila njih brnenje. Ostala je bela in mlečna. Dušan Loparnik sti) ne zanimajo več, ga ne obiskujejo in tudi ponj ne želijo priti prav kmalu ali sploh neL In če nanj enostavno »pozabijo«, ga iz bolnišnice za določen čas premestijo v dom za ostarele. Včasih starci ne vedo, kaj se z njimi pravzaprav sploh dogaja in zakaj jih premeščajo v drugo »bolnico«. Majda Horvat Silva Edry je najmlajši član v Vestnikovi družini novinarjev. Po diplomi na FSPN je marca lanskega leta začela svojo novinarsko pot v osrednji pomurski novinarski hiši. Področji njenega pisanja sta predvsem narodnostna problematika in dogajanja med mladimi v pokrajini ob Muri. Mladinski servis je pomurski servis V soboškem klubu mladih je postalo pred dnevi še bolj živahno kot ponavadi. V njegovih prostorih je namreč začel delovati Mladinski servis kot posebna oblika delovanja OK ZSMS Murska Sobota. O delu in načrtih servisa smo se pogovarjali z njegovim vodjem Darkom Kutošem. — V Murski Soboti deluje že en servis, in sicer podružnica mariborskega Študentskega servisa, ki si ga tudi sam nekaj časa vodil. Kakšna je razlika med obema? Razlika med tema dvema servisoma, ki se dejansko ukvarjata z enako dejavnostjo, je predvsem v tem, da je ta Mladinski servis naš, torej pomurski. To pomeni, da bo ostal dobiček mladim v regiji in ne bo odhajal več v Maribor, kot je to pri študentskem servisu. Denar, ki ga bodo zaslužili pomurski mladinci, bo tako ostal v Pomurju. — Ko sva že pri denarju, na kakšen način se bo delil dohodek? Sedaj smo dejansko organizacijsko povezani s soboško občinsko mladinsko organizacijo, toda naša želja je, da razširimo dejavnost na vse Pomurje, čeprav dejansko to počnemo že tudi zdaj. Tako bodo dobili mladinci iz posamezne občine ekstra profit v svoje okolje. — Obstajajo pa tudi nekatere druge razlike. Katere so po tvojem mnenju prednosti Mladinskega servisa? Sedaj, ko imamo svoje podjetje, imamo v rokah tudi škarje in platno za svojo poslovno politiko in prilagajanje tokovom, ki pač nastajajo in se pojavljajo pri nas. Tako ne določajo več cen naših storitev v Mariboru, ampak jih postavljamo glede na položaj naših delovnih organizacij. Zaradi tega smo zdaj sprejemljivejši za pomursko gospodarstvo. — Pa je to pomursko gospodarstvo dovolj seznanjeno z vašo ustanovitvijo? Naša prva naloga je bila, da delovne organizacije, obrtnike in druge porabnike seznanimo z našo dejavnostjo. V to akcijo smo stopili kar agresivno, saj smo pomurska občinska središča prelepili z našimi plakati. Poslali smo tudi dopise, sedaj pa bom še osebno obiskal naše poslovne partnerje, da jim podrobno razložim, za kaj gre. * — Kako pa bo s članstvom? Vemo, da so naši študentje med šolskim letom ponavadi v Ljubljani in Mariboru, pa tudi srednješolci se morajo bolj držati knjig. Ali tu ne bo težav? Najprej naj povem, da lahko postanejo naši člani študentje, dijaki, pa tudi tisti mladi, ki pavzirajo oziroma so končali šolo in čakajo na delo. Res je, da so študentje med šolskim letom povečini v Ljubljani in Mariboru, toda vseeno jih veliko prihaja tudi med šolskim letom za več časa domov, saj jih k temu silijo tudi težke razmere. Mislim, da tako tu ne bo problemov in da bo mladih dejansko več, kot pa bomo lahko zagotovili dela. — Mnenje nekaterih je, da servis ne bo uspel, ker je premajhno zaledje. Se s tem strinjaš? Ne, saj izkušnje drugih kažejo, da ni tako. V zadnjem obdobju se je v Sloveniji pojavilo več samostojnih servisov; to omogoča tudi statut slovenske mladinske organizacije. Omenim naj le zgled s Ptuja. Tu se je pred pol leta iz mariborske podružnice študentskega servisa oblikoval samostojen servis, ki je v tem kratkem času ustvaril toliko dobička, da si je lahko kupil računalnik, prek katerega sedaj posluje. Ker sta ptujska in naša regija približno enako močni, potem mislim, da ni dvoma o naši rentabilnosti. — Vemo, da se prek študentskih servisov ponujajo ponavadi le dela, ki so bolj ali manj fizična. Bo tudi pri vas tako? Večina del bo seveda takšna kot drugje, toda naša želja je, da vzpostavimo tudi višje oblike sodelovanja z delovnimi organizacijami. Tako bi lahko študentje, ki so že dosegli določeno stopnjo izobrazbe in so željni svoje potrditve, s svojim znanjem pomagali pri določenem delovnem procesu. Na ta način bi dobila podjetja za relativno malo denarja kompletno storitev. Na primer različne raziskovalne naloge, ki jih sedaj naročniki drago kupujejo, bi lahko ceneje in bolje opravili tudi študentje. — Predvidene pa so še nekatere druge novosti, kot je recimo čuvanje otrok na domu. Boste to uresničili? Ja, tudi to imamo v načrtu, vendar še ne vemo, kdaj bomo s tem lahko začeli. Ponekod v drugih slovenskih mestih je že uveljavljena ta oblika. Upamo, da bodo tako tudi Pomurci dobili možnost, da se ob večerih, ko gredo otroci spat, sami nekoliko pozabavajo ali ogledajo kakšno kulturno prireditev, svoje malčke pa medtem prepustijo mladim, ki bodo za to strokovno usposobljeni. S. Eory 16. FEBRUAR 1989 OB 40-LETNm VESTNIKA STRAN 3 AVSTRIJSKI IN JUGOSLOVANSKI REKORDER V GORICAH Kasaški šport ima pri Slaviče-vih že dolgoletno tradicijo, saj se je s tem športom začel ukvarjati že praded. Zelo uspešno pa ga nadaljujeta 50-letni Marko in njegov 26-letni sin Marko. Tako sodita med najuspešnejše tekmovalce in rejce kasaških konj, saj imata v hlevu 24 konj, računata pa, da jih bo ob koncu leta okrog 30. To vsekakor niso mačje solze, saj je za to potrebno veliko volje, dela in denarja. Družina Slavič iz Ključarovec je doslej dobila kar sedem jugoslovanskih kasaških derbijev, mladi Marko pa se ponaša z dvema zmagama na jugoslovanskem kasaškem maratonu. Sicer pa sta zmagovala tudi na drugih pomembnih tekmovanjih, o čemer zgovorno pričajo številni pokali in priznanja v domači vitrini. Poleg tega pa Slavi-čevi kasači dosegajo odlične rezultate na tujem, v Avstriji. Pred desetimi leti se je prvič preskusil v enem od najmočnejših evropskih kasaških centrov, na Dunaju, Marko starejši, pred dvema letoma pa se je podal na zahtevno dirkališče tudi sin Marko. Da pa lahko nastopa s svojimi konji, je moral opraviti zahteven izpit. Z nastopi na Dunaju je zadovoljen, saj je kot eden najmlajših tekmovalcev dosegel osem zmag, najbolj pa je vesel novega avstrijskega in jugoslovanskega rekorda za triletnike, ki ga je lani dosegel Duvan MS s kilometrskim časom 1:17,3. Lani je tudi iztržil na dirkah v Avstriji okrog 170.000 avstrijskih šilingov, prejšnje leto pa celo več. Seveda pa se s tem ne zadovolji, temveč se želi še bolj uveljaviti v hudi konkurenci. Prizadevna rejca in tekmovalca sta si tudi v Ključa-rovcih uredila 800-metrsko stezo, kjer lahko vsak dan vadita, s čimer tudi prihranita precej časa in denatja. Da sta prišla do steze, sta morala navoziti nad 2.000 kubičnih metrov gramoza in 500 AVTOMOBIL KOT LETALO Jugoslovani, pa tako tudi Po-murci, še vedno vzdihujemo po pločevini. V mislih imam avtomobile. Skoraj je ni domačije, kjer bi ne imeli tega sodobnega prevoznega sredstva. Če že ne premoremo česa boljšega, imamo vsaj starega fička ali pejeka. Lastniki teh dveh sicer nimajo udobne vožnje, jim pa zato ostane kak dinar v denarnici, ko »tankajo«. Pa kaj bi o izdatkih za bencin! Ja, drag je, ampak, kaj je sploh še poceni. »Še najbolj poceni je bencin, saj je pivo dražje,« pravijo nekateri in se še naprej vozijo. Kaj pa Janez Čih iz Lendave? Star je 77 let in je bil med prvimi štirimi na območju sedanje lendavske občine, ki so si že za časa stare Jugoslavije omislili jeklenega konjička. Bili so to: odvetnik Hajos, mlinar Epinger, lekarnar Šikič in on — Janči, kot ga večina ogovarja. »Šoferski izpit sem naredil že daljnega 1931. leta. Kot poklicni mehanik za avtomobile sem seveda moral imeti vozniško dovoljenje. Štirikolesnike sem popravljal v avtomehanični delavnici v Novem Sadu, kjer sem se tudi izučil poklica in opravil izpite, pa pri vojakih sem tudi delal z avtomobilskimi motorji, seveda pretežno s tistimi iz tovornih vozil. Po osvoboditvi sem nekaj časa delal v znani delavnici Fritz v Lendavi, več let pa sem bil tudi taksist.« Janeza sem seveda vprašal po avtomobilih. »Prvi avto, ki sem ga kupil 1938. leta, je bil mercedes, ki je imel 6 cilindrov in 76 konjskih sil. Tega sem uvozil iz Nemčije. Z njim sem bil zelo zadovoljen, gladko je tekel, težav pa ni bilo niti s karoserijo, saj je imel poldrug centimeter debelo pločevino. Drugi avto je bil znamke DKW, tretji je bila škoda, nato spet mercedes, zdaj pa imam vozilo iz Zastavine-ga programa. Zelo žal mi je zadnjega mercedesa, v katerem je sicer motor dotrajal, vendar bi se ga dalo še usposobiti, in če bi takega prodal, bi zanj dobil lepe denarce. Tako pa sem ga, na prigovarjanje domačih, češ da utesnjuje že tako majhno dvorišče, prodal nekemu Štajercu za drobiž.« Janez pa se od svojega zadnjega mercedesa le ni povsem poslovil, saj se cesto spomni lepih časov, ko je z njim prevažal doktorja Breznika, občinske veljake, direktorje delovnih organizacij, velikokrat pa tudi starejše ljudi, ko so To je vsakdanji prizor na domačiji priznanih tekmovalcev in rejcev kasaških konj — očeta in sina Markov Slavičev iz Ključarovec. V hlevu imata namreč kar 24 konj. Foto: N. Juhnov peska. Čeprav imata v hlevu lepo število konjev, bosta lahko v letošnji sezoni tekmovala le s tremi: Duvanom MS, ki naj bi se naprej uveljavljal v Avstriji, in pa z dvoletnikoma Antikom in Antiko na domačih dirkališčih. Drugo leto pa bosta imela na ste- FERI MAUČEC — je naj starejši član Vestnikovega kolektiva. Da je postal novinar, se ima morali v bolnico. V spomin na svojega črnega prijatelja je ohranil sliko, ki jo objavljamo. Tako se bo marsikdo, ki se je vozil v tej limuzini, spomnil časov kmalu po vojni, ko je bilo avtov zelo malo, zato so jekleni konjički povsod tam, kjer so se ustavili ali pa se peljali, vzbujali veliko pozornost in tudi neuresničljivo željo — ko bi tudi jaz imel avto. zi že pet kasačev dvoletnikov. Prizadevna Marka Slaviča iz Ključarovec bosta tudi v prihodnje strah in trepet za nekatere tekmovalce doma in v tujini. Želimo jima, da njun trud ne bi bil zaman. Feri Maučec zahvaliti svoji športni aktivnosti. Kot znanega nogometaša Mure so ga povabili kot dopisnika k sodelovanju, najprej za poročanje s tekem Mure, kasneje tudi za drugo. Z novinarstvom se ukvarja tri desetletja, sprva kot honorarec, od leta 1963 pa kot profesionalec. Njegova novinarska domena je ves čas šport, kot novinar pa je opravljal tudi številne druge naloge, od dopisnika iz posameznih pomurskih občin do pokrivanja posameznih področij, kot so zdravstvo, društvena dejavnost in drugo. Trenutno je zadolžen za urejanje športne in strani o samozaščiti, varnosti in obrambi. »Z mojim zadnjim mercedesom sem prevozil 380 000 kilometrov!« Ob tej izjavi sem se zdrznil, saj nisem mogel verjeti, da je to res, ko pa so bili prvi avtomobili narejeni bolj »peš«, zdaj pa je izdelava avtomatizirana. »Večina tovarn zdaj dela avtomobile za krajše obdobje, da si tako zagotavlja nove kupce. Zdaj avtomobili rjavijo Ko je Janči prišel k Pišti in ga pred Maričko povabil v gorice, češ da gresta poskusit vino, ki da ga je pred tremi tedni pretočil, ženski to seveda ni bilo všeč. Tudi ona bi namreč rada šla. Ostala je torej doma in še naprej poslušala čestitke poslušalcev likalnega radia. »Si jo videl? Preseneča me, da se ni zoperstavila mojemu odhodu v gorice,« seje čudil Piš ta, ko se je peljal z mopedom vzporedno z Jančijem. »Saj bi povabil tudi njo,« se je opravičeval Janči, »toda najbolje je, če so ženske doma. Morda pa nama bo delala družbo katera od domačink v goricah ?« »Kaj, ti stari, tudi tebi hodijo po glavi neumnosti,« se je čudil Pišta. »Pazi se, da te ne zatožim tvoji Bariči!« Pišta in Janči sta se peljala v gorice. Brž sta šla v klet, kjer je gostitelj s ponosom pokazal na polne sode, rekoč: »Lani je bila po dolgem času spet bogata jesen, in tako mi ne bo treba delati umetnega vina, saj še tega skorajda nisem imel kam točiti. No, pij, Pišta!« Pišta je pokusil. Očitno mu je vinček zelo teknil, saj je na dušek izpraznil dvadeciliterski kozarec. Potem sta stopila do drugega soda, pokusila sta vino tudi iz te posode, se ustavila ob tretjem, spet izpraznila vsak po en kozarec... »Dobro vino imaš, Janči,« je pohvalil Pišta, ki je naenkrat postal veliko bolj zgovoren,- kot je sicer. »Na, pij, pa dobre volje bodi,saj vem, da si redkokdaj, ko pa imaš z Mariško toliko nevolj. Priznati ti moram, da tudi moja ni nič boljša; rada bi vedela kje hodim, s kom in kaj se pogovarjam, koliko potrošim v gostilni..., skratka, sama neprijetna vprašanja.« »Hudič pa te ženske! Najbolje je, ko je človek sam, kot sva zdaj to midva,« se je Jančiju pridružil v opravljanju sosed Pišta. že po nekaj letih. Tudi mercedes ni več to, kar je bil nekoč!« Janez Čih s svojim avtom ni toliko zaslužil, da bi si lahko kupil novejši mercedes. Potem, ko so se avtomobili »razmnožili«, ko ni bilo več toliko potreb po taksistovih storitvah, se je zaposlil v lendavski družbeni prevozniški organizaciji, kjer je vozil tovornjake in avtocisterne. Pred 16 leti pa je odšel v pokoj. Pa zdaj? Vozniškega dovoljenja za vse kategorije vozil ni obnovil, ampak le za kategorijo B. Kot rečeno: zdaj ima le še Zastavino vozilo, pa še to je v Janez Čih iz Lendave je bil med prvimi štirimi Lendavčani, ki so si v tridesetih letih kupili avto. Na sliki je ob mercedesu, s katerim je prevozil 380 000 kilometrov. glavnem v garaži. Vožnja ga ne mika preveč, saj je večino svojega življenja prebil v vozilih in na cesti, pa je čas, da se človek, tu so pač tudi visoka leta, umiri. Spomini na mladost pa so seveda dobrodošli, saj človek ponavadi ugotovi, da so bili v življenju tudi lepi trenutki. med drugim zato, ker je bil (Janez) v nekem časovnem obdobju v ospredju. Imeti avto leta 1938 je bilo podobno, kot če bi zdaj imel kdo letalo. S. Sobočan Iz kleti sta odšla v sobo. Janči je postavil na mizo tri litre vina (iz vsakega soda po en liter), vzel iz cekotja šunko in kruh, nato pa v štedilniku zakuril. Sobica je bila kmalu topla. Moža sta pridno praznila kozarce, posebno še potem, ko sta posegla po šunki. Leta je bila nekoliko presoljena, pa sta zato toliko laže pila, saj ju je po malici hudičevo žejalo. Vino je šlo seveda močno v glavo — veliko bolj, kot sta se zavedala — pa ne preseneča, da sta čez čas pozabila na to, kje sta: začela sta peti (škoda, da nista slišala njunih viž!), se dreti, še več: Janči je vrgel ob tla kozarec, ob tem pa vzkliknil: »Pijmo, mi, ki trpimo!« »Mi — ti in jaz in mnogi drugi V GORICAH — Zimsko obdobje brez snega je marsikdo za obnovo vinograda. Posnetek je nastal v Lendavskih Goricah pri Bogdanovih, ko je skupina prostovoljcev postavljala v vinogradu betonske sohe. Ponekod kopljejo jame zanje še z lopatami, drugod pa si pomagajo z motornim vrtalnim strojem. Tako je bilo tudi v tem vinogradu. Sicer pa je delo potekalo ob obilici dobre volje, saj sta mlada gospodarja iz mladih goric že dobila nekaj sodov dobrega vina. Pa še nekaj je bilo, kar se zdi potrebno povedati: Viktor je lovec, zato je ta dan v goricah dišalo po lovskem bograču. — smo pravzaprav siromaki. Ženske počnejo z nami, kar se jim zljubi,« se je, kot že velikokrat prej, potožil Pišta. »Kaj nam pa morejo, morejo, če smo vesel. Nič nam ne morejo, morejo...« Janči ni mogel zapeti do konca, saj se je prej zgrudil pod mizo. »Na, pij, pa bodi vesel. Zahvali se svetemu Martinu, ki ti je dal tako dobro vino!« Janči ni bil tako oslabel, da ne bi izpraznil ponujene kupice vina. Nato se je s Pištovo pomočjo nekako zavlekel na klop za mizo in zaspal. Tega se je Pišta nekoliko zbal. Pa ne samo sosedovega stanja, ampak tudi namiga, da ju bo v goricah obiskala katera od žensk — domačink. Spomnil se je, da mu je Janče že nekoč prej rekel,da je v goricah ducat neporočenih. Še bolj pa se je prestrašil, ko ja zaslišal trkanje na vratih. »To je gotovo katera od njih! Le kaj naj storim? Janči, hitro vstani, tu je!« »Pusti me spati! Tvoja je!« Pišti je začelo srce utripati hitreje. Stopil je do vrat, še prej pa se malo uredil. Odklenil je. Koga je videl? »Ah, tu sta, vidva pijanca! Le kje pa so vajine prijateljice? Zdaj pa sva vaju ujeli.« Pišta se je srečal iz oči v oči z Jančijevo ženo, sicer svojo prsato sosedo Barico. Brž nato pa je zagledal še svojo Mariško. Ni bil toliko pijan, da ne bi ugotovil, da sta ju prišli pogledat, kako proslavljata. »O čem pa govoriš? Kakšne prijateljice? Izvolita, vstopita, saj sva sama.« Bariča in Marička sta se o tem prepričali. Nekoliko sta sicer zardeli v lica, vendar opravičevali se nista. Štefan Sobočan je poklicni novinar pri Vestniku dobrih 15 let, prej pa je bil dolgoletni do- »Vidita, mar ni lepše, da vsi tako lepo skupaj popijemo in pojemo ter se poveselimo, kot pa če bi bila sama,« je menila Bariča, Mariška pa je nadaljevala: »Vi, moški, dosti hodite naokrog, me ženske pa smo skoraj vedno doma. Pa sem rekla Bariči, da vaju greva pogledat, kako se kaj imata. Tako bova tudi preprečili, da se ne bi preveč napila.« »Naš Janči je že vinjen kot sod. Na vem, kako se bo sploh lahko peljal domov, ko pa so danes vsi miličniki na cesti.« »To tudi jaz tebe vprašujem, Pišta.« »Bodi brez skrbi, mene dobro poznajo.« Foto: Š. Sobočan »Seveda te poznajo, ko pa skoraj vsak teden plačaš kazen.« »Kaj nam pa morejo, morejo, če smo vesel. Nič nam ne morejo, morejo, morejo . . .« Janči se je spet znašel pod mizo. Bariča in Mariška sta ga spravljali pokonci. Pišta pa se je v tem trenutku zazrl skozi okno. Opazil je, da se mimo zidanice sprehaja ženska srednjih let in se ozira sem gor. Ni bil toliko po učinkom alkohola, da bi mu možgani povsem odpovedali, da gre za Jančijevo prijateljico, ki bi jima morala delati družbo. Brž je zastri polkna in tako preprečil, da sprehajalke ne bi videla Bariča ali Mariška. K sreči domačinka ni vstopila. Pišta in Janči sta torej poskušala pretočeno vino in se ga nacejala. Sprva sta bila sicer od svojih žena pokarana, pozneje pa sta tudi oni popili po nekaj kozarcev in dan, ki se je že močno nagnil v mrak, je mineval v prijetnem razpoloženju. Naša junaka, ki sta hotela ta dan skočiti malce čez plot, zaradi obiska žena pa nista uspela, sta si pridobila ugled. Namreč: vselej, kadar bi jima očitali, češ da ju nikamor ne povabita in da morata biti samo doma, bosta moža lahko odgovorila: »Mar se ne spomnite večera v zidanici?« Ženski tega najbrž ne bosta mogli dolgo pozabiti, saj sta tudi oni pogledali globoko v kozarec, pa še tega se bosta morali spomniti, da so vsi skupaj peli: »Kaj nam pa morejo, morejo, če smo vesel...« Gorice! Koliko izdatkov, koliko znoja... samo da bi bilo dovolj kapljice. In kadar stopi človek do soda, izprazni kozarec,dva, tedaj mu je pri srcu lepše, pa tudi jezik bolj gladko teče. ' Štefan Sobočan pisnik. V zadnjih nekaj letih »pokriva« lendavsko občino, drugače pa je zadolžena za drobno gospodarstvo. Čeprav je že v srednjih letih, pravi, da mu idej za pisanje nikoli ne zmanjka, nekoliko teže pa je z uresničitvijo zamisli. Za najboljši svoj prispevek v lanskem letu je razglasil veliki intervju s pisateljem Lojzetom Kozarjem. »Leži« mu pisanje o gospodarstvu, češto se oglaša tudi na naših kmetijah, občasno pa spravi na papir kako zgodbico o ljudeh z našega podeželja, kjer sicer tudi sam živi. Tokrat je svoja junaka (Pišto in Jančija) zapeljal v gorice. Te ima tudi on, žal ppa lanskega pridelka še ni prinesel na pokušino. STRAN 4 OB 40-LETNICI VESTNIKA 16. FEBRUAR 1989 MOTOVOUSKE PRIJLIKE Idnouk so šli Motoviučarge v lejs grablat. Pa so začnoli v brejk grablati, zato ka so tak navajeni bitij, pa je tak v njuvi knjigaj pijsalo. Te so pa seof eden volki kolač krtija meti, ka bi ga pre za gujžino geli, če bi lačni bilij (pravijo ka so prej Motovičarge sigdar radi lačni, če so nej siti). Pa so te kolač cuj k enoj brezi naslonili, ka prej nebi vlaga od vijna k nje-mi prišla. Vijno so zna se f korbli meli. Kolači se pa enou-ro vidlo tak seskou somo brezo potpejrati, pa se je naidnouk dojta po brejgi skobacno. Motovičarge so tou z otprejtimi lampami glejdali, pa se njin naidnouk ttij nika v glavi otpr-lo (tak kak prej fčasi nebejsa na sfejto nouč), pa so pravli: »Dže zakoj bi pa mij gor ta grablali, če kolač nej v brejk odleto, leki dojta prti douli.« Pa so si v rouke pltivnoli, se obrnoli, pa doj po brejgi grablali. Ot tistoga časa prej Motovičarge ttij vdou grablajo kak se drtijge sousidne vesni-ce. Idnouk drgouč so pa šli grablat. Pa tou je ttij na brejgi bilou. Leki zdaj so meli kolač cuj g brezi prvejzani, ka se prej ne bi pali doj po brejgi zbrcno. Džabočnico pa so v ed~ioj vol-koj ptijtri meli. Zna se ka so pitij, da so žejdni bitij. Zna se pa ttij, ka so vd spitij, da so že dugo pijt oditi. Stuplne pa so notr f ptijtri nej meti, ka bi se prej piti lejko malo prevojtrva-lo, ka bi se nej vuuk notr f ptij-tro naselo. Da so pitij, so ptij-tro sigdar tak nagijbati, da so skous prijloč pitij, Itijknjo na grli pa so teča s prston cuj za-teknoti. Pa ge znan, ka vij ttij znate, ka prinas navadno na sprotolge pa vgesen lijske gra-blamo. Motovičarje ttij. Sprto-lejčno pa gesensko vrejmen pa je sigdar rado trno vitrovno, pa na tej den, da so Motovičarge f ton lejsi grablati je ttij voter pijo; pa pošteno, tak ka bi skoro ženskan džanke gor zdigo. Liki tou je se fktiper ešče nika nej bilou. Glavno je bilou, ka prijde. Če so Motovičarge ptijtro že z mošton vrejt previtravali, so jo, zna se, prazno ešče bole. Pa zdaj so jo ttij cuj g brezi prvejzati, ka praj ne bi začnola bzijkati. Te voter pa je ti fudo, pa fudo. Tak se mi trno vijdi, ka je džug btiu. Pa tou ttij znate, ka če štoj v dobro formo na kakšno Itijknjo pijše, ka njemi začne jujčkati. Tak je te džuk ttij jujčkao na ptijtro. Motovičarge so tou čti- H, pa se njin fčasi soumllo, ka prej nika fujčka. Enjali so grablati pa so pošteno vtija nap-noli. Ka je bilou. Tou je bilo, ka je piijtra ot sejbe glas dava-la. Da so tou fpamet zejli, so fčasi pravli: Jelte bar, ka smo dobro fčijnoli, ka smo to vraj- žo nimako cuj k drejvi prvejzati. Eden pa je ešče bole čeden bilo, pa je pravo: »Ka pa, če se ptijtra tijče? 1950. v Gornji Radgoni, je po j končanem študiju na Teološki ( i fakulteti v fauoljam teta 19/ > « i začel študirali filozofijo na Katoliškem inštitutu v Parizu. Tu je opravil magisterij in doktorat. Leta 1985je postal redni predavatelj filozofske antropologije in etike na filozofski fakulteti Katoliškega inštituta v Toulousu. Objavlja v naših I (npr. pri založbi Naše Tromo-stovje delo Nietzschejeva tragičnost leta 1980) intujih publikacijah in revijah, zlasti francoskih. Od leta 1986 je v skupini profesorjev za tretjo stopnjo na državni univerzi Mirail v Toulousu, istega leta je tu sodeloval na interdisciplinarnem simpoziju iz bioetike. Je predstavnik personalistične interpretacije etike. nadgradnjo. Moja naloga je bila, da vse skupaj razčlenim in pokažem, s kakšno iskrivostjo je v filozofijo vnesel nove pojme, ki do zdaj sploh niso veljali za filozofske, in kakšna obzorja razpira tako izhodišče. Morda je slednje iztočnica za selitev k nam in k uašim filozofom. Vzemimo najprej rojaka, dr. Franceta Vebra, ki doživlja tačas neke vrste strokovno rehabilitacijo. Prej ko sem začel poglabljati filozofsko znanje, mi je bil Veber znan iz del Janeza Janžekoviča. Ta ga je predstavil kot izvirnega slovenskega misleca in odtlej sem še bolj ponosen na to, da sem tudi sam Radgončan. Drugi vir je prav tako iz Gornje Radgone, namreč slovenski filozof Anton Trstenjak, ki je pokazal, kako je Veber prehajal iz filozofije v psihologijo. Osebno se do njega drugače opredeljujem, česar pa še nisem objavil, in sicer gre za Vebrovo osvetlitev v luči oživitve fenomenološke šole v Evropi. Del filozofije se zopet vrača k fenomenologiji, opisnemu razglabljanju, iskanju bistva, in tu bi mogel biti Veber vnovič zanimiv; ne le za Slovence, marveč tudi za Avstrijce, kjer ga že poznajo, pa za Francoze in Italijane, kjer fenomenologija zopet pridobiva na poudarkih in pomembnosti. Kaj pa Vebrovo delo Idejni te melji slovanskega agrarizma, ki se zdi za naše območje še posebno pomenljivo, saj izraža njegov odnos do zemlje, kmetstva, kmečkega stanu? Veber kot fenomenolog je bil zraščen s svojo zemljo. V tem smislu ga često primerjam s Heideggerjem, prav tako navezanim na lastno deželo, saj je v filozofijo vnesel kmečke pojme, kot na primer gozdne poti in pojem substance, kar je razlagal z domačijo. Pri Vebru pa gre za še več. V ospredju mu je bil človek, izhajal je iz njega, in tudi sam želim nadaljevati s to antropocentrično smerjo; torej, ko govorim o kmetu ali kmečkem stanu, izhajam iz njegovih medčloveških odnosov. Resda so nam morda danes, ko govorimo o naravovarstvenikih, kmečki živelj, domačija, zemlja, blizu. Zdi pa se mi, da je prvo okolje vendarle človek, ki je ob meni, in tudi če živim v mestu, sem po svoji tradiciji, kulturi izšel iz kmečkega stanu. Pomislite samo, kakšno težavo imamo pri sporazumevanju, pri imenovanju stvari s pravim imenom! Predlagam, da klic nazaj k zemlji preide h klicu nazaj h kmečki pristnosti in da tudi v razumni-ških, političnih, kulturnih in drugih krogih mentaliteta kmečkega življa in kmečke pristnosti znova zaživi med nami. Skratka tisto, kar je med nami, naj bi — tako kot zna kmet — imenovali s pravo besedo, vzpostavili pristen odnos in šele takrat bo mogoče v naši družbi kaj zgraditi. Kako pa se vam v slovenski (in jugoslovanski) filozofski misli kaže osebnost še enega filozofa z radgonskega območja, dr. Vojana Rusa? Spoštujem ga. Zakaj? Normalno ali povsem navadno, morda celo zanimivo je, če se danes nekdo oddaljuje od marksizma. Vojan Rus je deloval v težkih povojnih razmerah in takrat je pomenilo biti humanističen marksist gigant^d intelektualni napor in hkrati smelo etično držo. Vse to je Vojan Rus zmogel in zato ga še posebej spoštujem. Marksizem poznam, a se v njem ne morem prepoznati. Skozi Rusova dela pa uvidevam, kako se da tudi v marksističnih kategorijah govoriti o človeku na visok način. Kakšno pa je vaše mnenje o še enem znamenitem Slovencu iz pomurske pokrajine, Edvardu Kocbeku? Zanimivo je, da je bila identiteta slovenskega naroda vselej identiteta njegove kulture. To pomeni, da smo bili Slovenci sposobni nastajati kot narod in se ohranjati brez državnosti samo na osnovi kulture. Zdi se mi, da smo v tem smislu — zgolj v tem smislu — podobni Poljakom, ki so se bili sposobni ohraniti in izklesati kot narod v obdobju, ko niso imeli svoje državnosti. V nastajanju in poglabljanju narodove identitete imajo veliko vlogo naši kulturniki, pesniki in pisatelji. Tu najdemo Edvarda Kocbeka, ki ga kot književnika in vidca izredno cenim. Kakšno vlogo naj bi imel za prihodnost naše kulture in našega življenja? Nedolgo smo imeli na mimskem gradu pri Novi Gorici seminar o personalizmu, ki ga je pripravilo društvo 2000. Kocbek ni prinesel k nam samo francoskega personalizma, ampak se je s svojim videnjem osebe sam vključil v zgodovino, dejanje, vsakodnevne dogodke, pa hkrati ostal jasnovidec. Mali narod potrebuje vidčevstvo in spoštovanje konkretnega človeka. Sodim, da je prav v tem privilegij malega naroda, ki ga je ta naš rojak zelo čutil, da posameznik ni utopljen v milijonski množici, ki tvori ve liko državo, ampak da z majhnim narodom tvori občestvo. Kakorkoli se paradoksalno sliši, se mi zdi, da je v slovenski narodni majhnosti možnost za razvoj pravilnega vrednotenja osebe, njene veličine, in da to ovrednotenje v naši kulturi zaživi, kot je zaživelo v Edvardu Kocbeku. Ob tem, da je bil velik pisatelj, je bil tudi prerok — prerok v bibličnem smislu. Bičal je napake in pomanjkljivosti svojega naroda, mu kazal, kakšen je, in ne smemo pozabiti, da so v Svetem pismu preroki navadno slabo končali. Torej jih mnogi niso razumeli in jih cenili seje po smrti. Tako je tudi s slovenskim prerokom Kocbekom. Naj vprašanje nekoliko razširimo na siceršnje rehabilitacije in renesanse posameznih osebnosti iz pretekle in polpretekle slovenske zgodovine. Vzemimo samo J. E. Kreka, A. M. Slomška, R. Mai-stra-Vojanova in še koga. Tudi to so najbrž znamenja odpiranja in vključevanja v evropske miselne tokove. Menim, da se pri vrednotenju naših osebnosti oz. velikih mož iz zgodovine slovenstva srečujeta dva tokova. Prvi je na novo sprejeti, se zavedati svojega izročila. Bogastvo naroda je stoletno, tisočletno. Narod je organizem, ki ima svoje korenine. Ruski narod je recimo lani praznoval tisočletnico krščanstva. Zakaj bi se potem mi sramovali svojih plemenitih mož, ki so s svojimi plemenitimi potezami odločilno posegali v narodovo zgodovino. Torej je prva naloga, da cenimo kulturo, kulturno zgodovino, tradicijo, izročilo. Drugi tok vrednotenja, ki pa je nov in ga je treba še posebej pozdraviti, je spoštovanje različnosti ; to je začetek demokratizacije. Kulturnik, ustvaijalec je vselej posameznik, ki je svojstven, ni čredniški, se ne da pojasniti s statistiko. Pri izraziti osebnosti je — ne glede na to ali je verna ali ne, ali ima tak ali drugačen družbeni program za svoj narod — bistveno, če je ustvaijalna in žlahtnih nagibov. Proces demokratizacije, ki se je danes sposoben zbrati ob neki povsem določeni zahtevi ljudi z različnimi svetovnonazorskimi izhodišči, različnimi ideologijami in celo različnimi političnimi programi, je pomagal, da smo v svojem izročilu začeli ceniti velike ljudi in jih ne katalogiziramo po njihovi pripadnosti tej ali oni ustanovi; za nas je zdaj bistvena njihova duhovna razsežnost in človeška veličina. (Ob srečanju z dr. Edvardom Kovačem smo se navezali na njegovo zanimivo predavanje v okviru teološkega SPREHOD SKOZI SOLSKO REFORMO S precejšnjim navdušenjem smo pred osmimi leti govorili in pisali o reformi srednjega šolstva v Sloveniji, ki je vse dotedanje poklicne in splošne šole spremenila v srednje šole usmerjenega izobraževanja. Tako so se tudi gimnazije preoblikovale v šole za izobraževanje naravoslovcev, družboslovcev, kulturologov, računalnikarjev, matematikov, geologov ... Najprej je bila za prva dva letnika za vse učence predpisana tako imenovana skupna vzgojno-izobraževalna osnovna. Vsi srednješolci naj bi bili torej v usmerjenem izobraževanju na začetku deležni skoraj enakih znanj, da bi se potem lahko prepisali z ene na drugo šolo, če bi, denimo, spoznali, da se niso usmerili v pravo šolo. Kako dobrosrčni smo želeli biti do mlade generacije! Praksa pa je žal marsikaj obrnila na i glavo. Kmalu se je pokazalo, da vsi učenci ne zmorejo skupne vzgojno-izobraževalne osno-I vne, ker pač ni vseeno, kakšno j predznanje si kdo pridobi. Tudi s prehodi iz neke usmeritve v drugo so nastale velike težave, če se je kdo tako odločil. Po navadi ga drugje niso mogli sprejeti, ker ni bilo prostora. Začeli so se tudi prepiri okrog seminarja Prelomni časi o koncu filozofije in začetku modrosti. Na kratko povzemamo bistvene misli! Ko filozofija neha biti samo klasično razglabljanje, ampak postane tudi življenjska drža, je to začetek modrosti. Pravzaprav gre za novo razumnost, kar pomeni, da je razum prerasel svoje meje in je razumnost postala modrost. Pri nastopanju na javnem prizorišču za različne, ne le verujoče dele javnosti, dr. Kovač preverja vse tisto, kar domisli v svojem kabinetu. Želi nagovarjati slehernika, in če ga ta razume, je na pravi poti, če ne, se vrača v kabinet in na novo razmišlja.) Kakšna je vaša sodba — če vprašamo kar naravnost — o zdajšnjih razmerah v slovenski cerkvi in kako se opredeljujete do mariborskega naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča? Bi lahko govorili o levem in desnem krilu? Ko je pred leti postal rimski škof krakovski nadškof Wojtila, je bil izziv in hkrati jeza vseh sociologov, zlasti za religijo in versko življenje. Uhajal je iz kategorij levega, desnega, sredinskega in tako naprej. Kadar je razmišljal o političnem življenju, je bil samo Wojtila. Bil je sam svoj, z lastnim videnjem. Tako se mi zdi, da je tudi v slovenski cerkvi, kateregakoli škofa vzamete. Omenili ste Vekoslava Grmiča. Prav, ampak zanj velja podobno. Če pa pogledam njegovo teologijo, ne družbeno angažiranost, ne vem, če sem v slovenski Cerkvi videl kaj bolj tradicionalnega. Zelo težko je človeka opredeliti, če je naprej ali nazaj, levo ali de- šolske mreže. V Pomurju je to bilo še posebej čutiti, še zlasti med Mursko Soboto in Ljutomerom, delno pa tudi z Lendavo. Reformni šivi pa so pokali še drugje. Ob peti obletnici usmerjenega izobraževanja je zato prišlo do reforme reforme. Prenova srednjega usmerjenega izobraževanja je prinesla zlasti spremembe glede skupne vzgojnoizobraževalne osnovne, učnih načrtov za posamezne predmete, ki so bili preobširni ali so se podvajali z drugimi (samoupravljanje s temelji marksizma, osnovne tehnike in proizvodnje idr.), in tudi samih programov izobraževanja. Pa še ni šlo in ne gre tako, kot bi si želeli in kot bi to bilo za mlade najbolje. Tako so postale skoraj že kar nevzdržne razmere pri izvajanju pripravništva, ki je sestavni del izobraževanja, saj dokler ga kdo ne opravi, tako dolgo nima priznanega poklica, za katerega se je usposabljal v šoli., In medtem čedalje bolj dozoreva spoznanje, da ukinitev splošnih srednjih šol, kot so bile gimnazije, ni bila kdo ve kako dobra poteza. Zaradi nje so se takšne šole v manjših središčih znašle sno. Menim, da je slovenska teologija veliko preveč in zgolj aplikativna. Je v glavnem prakticisti-čna, ima na splošno samo dušno-pastirske potrebe. Tu pa je nevarnost, da aplikativnim znanostim, ki nimajo za osnovo globljega, temeljnega iskanja, tudi konkretizacije splahnijo. Mislim, da je najvažnejša naloga slovenske teologije, da si začne znova postavljati temeljna vprašanja o človeku, človeški skupnosti, kaj je tisto, kar bi lahko imenovali neskončno, kaj človeka presega in iz česa ta izhaja. Vaša sodba o novih gibanjih — ekološko, mirovno, duhovno in druga — na slovenskem/jugoslovanskem političnem prizorišču? Po moje se prenova v družbi ne bo dokončno vzpostavila preko politični strank. Treba bo iti dlje. Napetosti gotovo še bodo. Kot vidim razvoj dogodkov po Evropi, bo po eni strani zmagovala tehnologija, informatika, sploh postindustrijska družba, njena protiutež pa bo ekološka, naravovarstvena zavest. Mislim na varstvo vse narave s središčem — kraljem, ki bo še vedno človek. O mirovnikih, ki so se z utripom ostale Evrope pojavili tudi pri nas, menim, da so se vključili v intuicijo sodobne misli. Ta je v tem, da človek uporabi tudi svojo nemoč oz. da lahko s svojo slabostjo doseže celo več kakor s silo. Kaj pravi moj filozof Levinas? Pravi, da se ob golem obličju zavem svojega poslanstva. Kot zapornik v drugi svetovni vojni je opazil, da je človek najteže ubijal človeka, ko mu je zrl v oči. Zdi se mi, da takrat, ko je razgaljena nemoč oz. ko je človek ne skriva, ampak jo postavlja v ospredje, drugega razoroži, če je seveda ta etična osebnost. Kar pa se tiče nove duhovnosti — imena so gotovo paradoksalna — segajo po starih vzhodnjaških duhovnostih. Človek je prebogat za eno samo knjigo, za eno samo filozofsko misel, celo za eno samo cerkev; je skrivnost, ki je ne moremo za- v hudih težavah, ker je popolnoma prevladal denarni vidik, »glavarina«. En sam oddefbk prvega letnika kake usmeritve za takšne šole pomeni napoved njenega konca, če se vpiše manj kot 30 učencev, pa to vse skupaj še pospeši. V Pomurju je to najbolj pretilo Srednji šoli družboslovne in naravoslovne usmeritve Fran Miklošič Ljutomer, pa tudi Srednja zdravstvena šola Murska Sobota se je zaradi tega že znašla v precejšnjih težavah. V Ljutomeru so JOŽE GRAJ — avtor omenjenega prispevka pravi, da če ne bi prejemal Vestnika k vojakom, to je bilo leta 1972, najbrž ne bi zašel med novinarje. Tedaj je namreč prelistaval domači tednik od A do Ž, torej tudi razpise, reklame, oglase... in tako je zasledil tudi povabilo mladim, ki imajo veselje in žilico za pisanje, k sodelovanju. Čeprav ga je kot učitelja čakala služba v šolstvu, ga je zamikala nova preizkušnja. Uspešno jo je prestal in potem začel poklicno novinarsko pot. Šolstvo pa mu je vseeno ostalo pri srcu — zdaj pač o njem piše, snema, govori. Okrog 15 let je tudi Vestnikov stric Kri-žemkražem (urednik pionirske strani). Doslej je spremljal tudi dogajanje iz življenja in dela po-rabskih Slovencev in pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju, naposled pa se je preselil še v gospodarsko redakcijo. jeti ne v to ne v ono ustanovo. Pojav duhovnih gibanj je pojav vračanja duhovnosti, vendar to ne pomeni porasta vernosti, ampak poglabljanje v človeka. Torej bo tudi vračanje vernosti vedno v obliki neke duhovnosti. _ Slovenci kot jugoslovanski in kot evropski narod? Vaš komentar? Naše ljudstvo se je začelo zavedati svojega vsestranskega kulturnega poslanstva, zaveda se, da ima v sebi vrednote, s katerimi lahko obogati druge. V procesu demokratizacije imamo Slovenci odločilno vlogo, v procesu, ki zajema vso Evropo, tako sredozemsko kot vzhodno. Pri perestrojki v sami Jugoslaviji predstavljamo zahodni pol demokratizacije, pravne države, zahodne civilizacije. Za nas je Evropa gotovo izziv. To je videnje, ki ga je imel najprej Charles de Gaulle, trenutno pa papež Janez Pavel II., namreč, da pomeni Evropa Evropo od Gibraltaija do Urala. Zdi se mi, da moramo Slovenci igrati konstitutivno vlogo Evrope, kot jo v dvanajsterici igra Luksemburg, ki nima niti pol milijona prebivalcev, je pa trijezičen, ima izredno razijo tehnologijo, kulturno življenje in daje vzgibe evropskemu življenju. Prav je, če Slovenci to vlogo sprejmemo in smo most med slo-vansko-sredozemsko Evropo drugih republik in tehnološko Evropo. To vlogo si moramo priboriti, se otresi vseh manjvrednostnih kompleksov in prepričati druge v Jugoslaviji, da proces demokratizacije pri nas ni tujek za državo, ampak nova možnost. Še vaše mnenje o ljubljanskem procesu zoper četverico ? Ta proces je pomemben za vso Jugoslavijo. Postajamo pravna država, civilna družba, in to pomeni, da nobena ustanova v Jugoslaviji nima privilegiranega položaja in ni zavarovana s tabuji. Ne vem, kako bi se razprave o obrambi, oboroženih silah, sodstvu, politiki, sploh lahko sprožile, če ne bi bilo tega procesa. Branko ŽUNEC Branko Žunec — pri vsem — ekologija, inovacije, štajerski Slovenci, srečanja s člani t. i. tretje slovenske univerze iz Pomuija — pritrjuje maksimi avstrijskega misleca Ludwiga Wittgensteina (»Kar je sploh mogoče reči, je mogoče reči jasno; o čemer ni mogoče govoriti, o tem je treba molčati.«) in si domišlja, da je (po ameriškem komunikologu Hanno Hard-tu) v »srcu medijev«. nedavno opozorili na svoj neustrezni položaj z enodnevno stavko. Medtem so se razmere začasno uredile. Dokaj močna pa so v Sloveniji prizadevanja, da bi že v novem šolskem letu spet imeli splošne srednje šole, kot so to gimnazije. Zakaj pa ne, če pa vse kaže, da so bile boljše kot sedanje naravoslo-vno-matematične ter družbo-slovne-jezikovne-kultume in druge usmerjene srednje šole? Jože Graj STRAN 6 OB 40-LETNICI VESTNIKA 16. FEBRUAR 1989 SREČANJE S FRAUJOM BOBOVCEM, PRVIM SODELAVCEM LJUBKEGA SASA IN OBČINE LENDAVA Prvo, kar sem vprašal Franja Bobovca iz Lendave, je bilo: Ali berete Vestnik? Seveda mi je odgovoril pozitivno in dodal: »Preberem ga v celoti!« Vrtal sem dalje: »Ste morda tudi vi med tistimi, ki beremo časopise >narobe< — najprej zadnjo stran?« Pojasnil je: »Najprej pogledam prvo stran, nato zadnjo...« Franjo Bobovec je torej ostal zvest domačemu tedniku od njegove ustanovitve izpred 40 let pa vse do danes. Le kako ne bi, ko pa ima tudi sam nemalo zaslug za ustanovitev časopisa, za njegovo vsebino in tudi število naročnikov. »Leta 1947 so me izvolili za poklicnega pionirskega okrajnega načelnika, leto pozneje pa sem že napredoval v sekretarja okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Kot tak sem bil v okrajnem odboru Osvobodilne fronte, ki je sodeloval pri ustanavljanju Ljudskega glasu. Jože Petek, ki se je pri tem močno angažiral, je tudi mene povabil k sodelovanju. Že v prvi številki sem objavil poročilo o mladinski konferenci in izobraževalnem tečaju v Mostju.« Led je bil prebit. Kljub temu da je imel takratni mladinski funkcionar, star 22 let, obilico dela z mladino, je našel čas za dopisovanje v Ljudski glas — predhodnika sedanjega Vestnika. Poročila, vesti, članke, reportaže, slike ... je pošiljal redno vse do 1960. leta. Kako tudi ne, ko pa je imel status sodelavca, kar je razvidno iz izkaznice, izdane 25. junija 1957. leta. Takrat je bil list že preimenovan v Pomurski vestnik. »Lahko zdaj vam, novinarjem, ko imate vsak svoj pisalni stroj. Celo dopisniki amaterji ga premorejo! Ko sem jaz dopisoval, zlasti pa v prvih letih, sem poročila pisal s svinčnikom ali peresom. Ko sem vendarle prišel do pisalnega stroja, je bilo lažje, četudi je bil stroj izposojen; tedensko sem imel obvezo napisati po Štiri 4 tipkane strani prispevkov. Poročal sem o delu v krajevnih skupnostih, kulturnih društvih, zlasti lendavska Svoboda je bila aktivna, pa o športu. Stremel sem, da je bila »pokrita« cela občina, zato pa je bilo treba na pot, seveda ne z avtom, ne z motorjem, ampak peš ali pa s kolesom. Z biciklom sem se nekajkrat peljal tudi v Mursko Soboto, med potjo pa imel odprte oči IZKAZNICA Dopisniška izkaznica Franja Bobovca izpred 32 let. za dogajanje v krajih, skozi katere sem se vozil, in če je bilo kaj zanimivega, sem se ustavil, si zapisal in poslikal.« Franjo Bobovec torej ni bil le dopisnik, kot je marsikdo drug, ki piše tedaj, ko ga »prime«, ampak je bilo dopisovanje njegova odločitev, ki ga je nenehno priganjala, da ne sme popustiti. No, ja, kak dinar honorarja je bil vedno dobrodošel, vendar materialna stran ni bila v ospredju: vesel je bil, ko je bilo to, kar je zapisal, objavljeno v časopisu. Tega pa so bili veseli tudi ljudje desetletja zvestobe MED PRVIMI DOPISNIKI IN NAROČNIKI z Dolinskega in Ravenskega, saj jim je bilo veliko do tega, da širša javnost zve, kaj delajo. In tedaj — v prvih letih po osvoboditvi — so na veliko gradili zadružne domove, imeli so razne druge delovne načrte, recimo elektrifikacijo, bilo je to obdobje obvezne oddaje poljskih pridelkov, živine .. . Skratka: bilo je o čem pisati, čeprav je tudi res, da je bilo tedaj še veliko tako imenovanih tabu tem, torej takega, o čemer je bilo prepovedano (kaznivo) govoriti, kaj šele pisati. Borov Štef iz Jelenščeka! Franjo Bobovec je v svojem ustvarjanju skušal biti tudi duhovit, pa si je v časopisu nekako izboril omenjeno rubriko, v kateri je v prekmurščini obdelal marsikateri tedanji problem, ki ga na klasičen način (poročilo) ne bi mogel. To pisanje je bilo tudi neke vrste protiutež Viijecu Balažu, ki je pisal v prleščini. »Dopisniki domačega tednika smo se občasno sešli na pogovoru z urednikom. V Mursko Soboto smo se zvečine pripeljali s kolesi. Pogovori so bili ponavadi v gostišču Zvezda. Od dopisnikov se najbolj spominjam Franca Križaniča iz Velike Polane, pa Jožeta Giderja iz okolice Murske Sobote.« Kot rečeno, Franjo Bobovec je bil honorarni sodelavec predhodnikov Vestnika vse do 1960. leta. Tedaj je nehal, saj so ga k temu prisilile poklicne obveznosti. Po osnovnem poklicu je pač prosvetni delavec. Poučeval je na obeh osnovnih šolah v Lendavi, na zvezni rudarski šoli v Lendavi, kjer je pouk potekal v srbohrvaščini (1), bil je ravnatelj na osnovni šoli v Dobrovniku, pa spet učitelj na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, kjer je pozneje postal pomočnik ravnatelja, nato pa še ravnatelj šole. Predlani, 1. septembra, pa je po 40 letih in 8 mesecev delovne dobe odšel v pokoj. »Pokoj? Penzija!« sem se zdrznil. »Pa tako mlad ...« Naš nekdanji dopisnik oziroma sodelavec preživlja lepo jesen življenja. Vinograda sicer nima, ima pa priložnost za delo v njem, saj imajo gorice sorodniki. Veliko časa preživi na vrtu, v sadovnjaku, pa tudi na družbenopolitičnem področju je še naprej ostal aktiven. Veliko časa mu pobere poslušanje radia, saj je na tekočem z vsem, kar poroča radio Murska Sobota v slovenskem in madžarskem jeziku; gleda televizijo, bere časopise, seveda tudi Vestnik. »Kaj bi dejali o domačem tedniku?« »Opazim, da se zelo trudite. Ker ga preberem v celoti, lahko rečem, da iz leta v leto napredujete. Kar tako naprej!« Franjo Bobovec je ostal zvest domačemu tedniku štiri desetletja. Časopisa nima naročenega samo za to, da bi tu in tam kaj prebral, potem pa ga zavrgel; pokazal mi je kar nekaj številk, ki so mu bile še posebno všeč, zato jih je shranil. Med njimi je tudi Vestnik izpred 10 let, torej jubilejna številka ob 30-Ietnici, ki je prav tako kot današnja deloma izšla v barvah. Štefan Sobočan Geza Kisilak iz Rogašovec je eden od tistih Pomurcev, za katere bi lahko rekli, da so odraščali in še danes živijo z našim domačim tednikom. »V tistih prvih letih izhajanja ljudskega glasa je bilo malo poklicnih novinarjev, zato so časopis pisali tudi priložnostni dopisniki,« pravi Geza. »Sam sem začel dopisovati v Ljudski glas v letih 1950/51, za dopisovanje pa sem se odločil predvsem zato, da bi bralci zvedeli, kako živimo in delamo na našem območju. Lotili smo se številnih delovnih akcij, med njimi je bila najpomembnejša elektrifikacija, in v glavnem sem pisal o njih. Leta 1952 sem odšel k vojakom, tudi tja sem dobival domači časopis, ki se je takrat že preimenoval v Obmurski tednik in bil sem med redkimi, če ne celo edini, ki sem dopisoval tudi od vojakov. Po letu 1954, ko sem se vrnil od vojakov, sem začel še redneje dopisovati, še posebej pa me je k temu pritegnil pokojni Slavko Klinar, ki se je kar s kolesom večkrat ustavil na mojem domu.« Geza se še zdaj živo spominja prvega srečanja dopisnikov leta 1955, v spomin na to srečanje pa hrani tudi fotografijo. Na tem srečanju so mu naložili, da je poročal o dogajanjih iz takratne poledavske komune, ker se je O teh krajih precej pisalo, pa je bilo tudi vedno več novih naročnikov. Več kot 30 jih je pridobil celo sam, iz obdobja, ko je bil najbolj dejaven, pa hrani tudi štiri vezane letnike domačega tednika. Tu in tam še danes kaj napiše, vendar redkeje. Ko postaja človek starejši, nima več toliko volje, pravi, pa tudi Vestnik je zdaj že kadrovsko tako močan, da dokaj dobro pokriva dogajanja na terenu. V njegovo hišo prihaja domači tednik že od vsega začetka in tudi zdaj, ko ni pomanjkanja tudi drugih informacij, ga z zanimanjem prebere. Le politike je včasih nekoliko preveč, zato bi bilo bolje, če bi jo zamenja- li zapisi iz naših krajev. Od tega, koliko se piše o posameznem kraju, je odvisno tudi število naročnikov, pravi Geza, ki predlaga, da bi morda kazalo nekoliko Več pisati o zgodovini posameznih krajev in območij. So dogodki, ki so zanimivi in bi jih z objavo tudi ohranili pred pozabo. Ponatisi iz starih letnikov so včasih prav zanimivi, bolj zanimive in privlačne pa bi kazalo napraviti tudi naslove posameznih prispevkov. »Sicer pa bom ostal še naprej zvest domačemu tedniku, želim mu še veliko uspešnih let in še več novih naročnikov,« nam je ob slovesu povedal naš stari znanec in prijatelj Geza Kisilak. L. Kovač NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADE ZA PRAVILNE REŠITVE 1.150.000 dinarjev, 2. 100.000 dinarjev, 3. 80.000 dinarjev. Rešitve pošljite na naslov VESTNIK, Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA najkasneje do 23. februarja. 16. FEBRUAR 1988 OB 40-LETNICI VESTNIKA STRAN 7 aktualno doma in po svetu ' M Hči nekdanjega madžarskega ministrskega predsednika Erzsebet Nagy je v intervjuju za televizijo izjavila, da zahteva, naj njenega očeta javno pokopljejo. Dejala je tudi, da so jo 21. decembra lani poklicali s pravosodnega ministrstva. Zvedela je, da leži pepel njenega očeta Imreja Nagya, ki so ga usmrtili junija 1958, na .parceli 301. budimpeštanske-ga pokopališča Rakoskeresz- tur. Na sliki: madžarski dramatik Istvan Eorsi, ki je bil 1 zaprt od leta 1956 do leta 1960, stoji pri neuradnem spo- . meniku Imreju Nagyu in stoterim drugim komunistom, ki so bili pobiti v dogodkih leta 1956. LIBERALEC NA ČELU VLADE Brez pretiravanja lahko ugotovimo, da je bila rokada predsednika zisa Branka Mikuliča z novim mandatarjem za sestavo nove vlade Antejem Markovičem na jugoslovanskem političnem prizorišču zgodovinska za gospodarstvo. Presenetljiva izbira »li-berala« za mandatarja sama po sebi ne pomeni veliko, pomembno pa je, da je reformni program, ki ga zagovarja, z njim dobil prvega nosilca in to v »štabu gospodarske infrastrukture«, če povemo z besedami, ki jih je bilo slišati na prejšnjetedenskem sestanku Anteja Markoviča z nekaterimi vodilnimi jugoslovanskimi gospodarstveniki v GZJ. Deregulacija gospodarstva in protržni program novega mandatarja, ki je res viden še v zametkih, bi na igralni deski ne spremenil samo pozicije dveh ali treh figur, marveč vrednost vseh šahovskih polj, saj so bila v zadnjih treh letih »uspešno« matirana predvsem tržna pravila igre. Nasprotniki so branili zlasti vnaprej zagotovljene pravice, ki jih je državi sodnik podpiral prek administrativnih določenih potez. Izbira Anteja Markoviča je Propaganda ali kaj več V Belgiji je pred dnevi zaživela svojevrstna solidarnostna pobuda v podporo osem tisoč romunskim vasem, ki jih nameravajo v Romuniji porušiti, prebivalce pa nasilno vseliti v nekakšne bloke. Pobudo je ustanovila skupina neodvisnih intelektualcev, novinarjev, pravnikov, arhitektov in pisateljev, vanjo pa se lahko vključi, kdor hoče. Zastavljeno pa je vse skupaj tako, da naj bi ta ali ona belgijska vas »posvojila« kakšno romunsko, o čemer naj bi potem obvestili romunsko ambasado v Bruslju, občinske oblasti v Romuniji in seveda tudi samega romunskega predsednika Ceausesca. • Belgijske vasi naj bi skrbele za to, da bodo tekoče seznanjene z dogajanji v svoji romunski »posvojenki«. V zvezi s to pobudo naj bi se po vsej Evropi začele solidarnostne akcije in pritisk na ja- Za Tvorci osnutka nove ustave, O kateri se bodo Madžari odločali na referendumu v začetku 1990, na primer zelo resno razmišljajo o predlogu, po katerem Madžarska po novi ustavni definiciji ne bi bila več »ljudska republika«, temveč zgolj in enostavno »republika Madžarska«. V okviru osnutka nove ustave prav tako povsem resno pripravljajo tudi predlog za nov državni grb. Leta 1949, t.j. po dokončnem prevzemu oblasti s strani komunistične partije, je namreč novi režim v imenu internacionalizma ukinil večino nekdanjih državnih simbolov, pri novih pa se je zgledoval po Sovjetski zvezi. Po vstaji 1956.. ko so uporniki izrezovali rdečo zvezdo iz madžarskih zastav, je sicer prišlo do nekaterih sprememb, in v obdobju Janosa Kadarja so z državne zastave najprej odstranili zvezdo, kasneje pa še srp in kladivo (od evropskih socialističnih držav nimata, nobenih strankarsko-ideoloških simbolov v svojih zastava še ČSSR irf Poljska). Nedotaknjen pa je ostal novodobni državni presenetljiva med drugim iz »zgodovinskih« razlogov, ki pojasnjujejo, zakaj je »liberal« na čelu vlade »nujno zlo«. Na prehodu v sedemdeseta leta in v sredini prejšnjega desetletja so iz jugoslovanskega gospodarstva počistili »tehnokrate«, tako politično kot sistemsko. Jugoslovanske direktorje so temeljito politično-ideološko kompromitirali (šlo je za razmeroma najučinkovitejše obdobje jugoslovanskega gospodarstva), nakar je ustava *vno mnenje s predavanji, članki, odprtimi pismi v evropskih časopisih, javnimi protesti in peticijami odgovornim institucijam in oblastem v Romuniji. Tej belgijski pobudi naj bi se priključile tudi vzhodnoevropske države in Madžarska je — iz razumljivih razlogov — menda sklenila sodelovati. Nič razen omenjenih propagandnih potez, doslej belgijski snovalci te pobude niso ponudili. Predvsem konservativni srednjeevropski politični prostor se že dalj časa močno zavzema za ohranitev manjše »družinske kmetije«, česar na primer v ZDA ne poznajo. Kakšna naj bi bila resnična pomoč (obnova vasi in podobno) iz dosedanjih belgijskih virov ni znano. V tem pa bi bil pravzaprav pravi smisel omenjene pobude. nov državni grb grb; madžarško rdečo-belo-zele-no zastavo v obliki ščita namreč obdaja žitno klasje, na vrhu pa je rdeča zvezda. Zahteva po novem državnem grbu se je prvič pojavila lani ob izbruhu »madžarske jeseni« med študenti. Madžarska partija seje v značilnem slogu prehitevanja dogodkov nemudoma vključila v čez noč popularno heraldično debato. Ta se je razgrela predvsem v zvezi z vprašanjem o tem, ali naj se ponovno uvede origi- Po uradnih statistikah jc Jugoslavija zaradi skorajda povsem zanemarljivega števila obsojenih zaradi korupcije naravnost idealna država. Od leta 1984 do leta 1987 je bilo od skupno obtoženih in obsojenih le dva promila ljudi obsojenih za sprejemanje ali dajanje podkupnin in različne druge nezakonitosti. Razlike med statističnimi spoznanji in izkušnjami pa nam 1974 ukinila zbor proizvajalcev, sestavljen pretežno iz direktorjev, v imenu samoupravljanja in delavcev pa uvedla sistem ekonomije, ki je dejansko sankcioniral politično odločanje o podjetniških in gospodarskih odločitvah. »Sistem« je nazadnje v osemdesetih letih, spričo dolžniške krize, razpadel v množico sproti uzakonjenih administrativnih pravil, ki so končno temeljito zavrla podjetniško iniciativo in samostojnost. (po GV) Smrt v vsakem grižljaju Ob nedavni konferenci o kemičnih orožjih v Parizu se je veliko govorilo tudi o drugačnih strupih. Kako, na primer, razlikovati strupeni plin od insekticidov, brez katerih si ne moremo predstavljati sodobnega kmetijstva, ko pa gre pri izdelavi enega in drugega za isto snov. Zaradi uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu umre — ali pa ima trajne posledice — veliko več ljudi kot pa ob uporabi bojfiih strupov v vojnah. Neki zdravnik je — ob omenjeni konferenci trdil — in nihče mu ni mogel ugovarjati, da so velike količine strupov, ki so ostali po 'pni svetovni vojni v Nemčiji, »spremenili« v insekticide. Ob uporabi najrazličnejših sodobnih kemičnih sredstev v kmetijstvu bi res lahko trdili, da je človeštvo strah pred bojnimi strupi, ki bi jih lahko nekdo zelo neodgovorno uporabil, nič pa nas ni strah slehernega grižljaja, ki nam prav tako prinaša smrt. nalni Kossuthov grb, ki nosi ime po vodji madžarske protihabs-burške vstaje v letu 1848. V partijskem glasilu Nepsabatsag je bilo celo zapisano, da se je Kossuthov grb (ščit z dvojnim križem na desni ter s po štirimi rdečimi in belimi črtami na levi strani) na Madžarskem pojavil vedno v času, ko seje dežela rešila nepriljubljenih gospodarjev, to je v kratkem obdobju po vstaji leta 1848, v kratkem obdobju po prvi svetovni vojni in ob ljudski vstaji 1956. PONOVNO O KORUPCIJI vse bolj vsiljujejo vprašanje, kakšna je resnica o korupciji v Jugoslaviji. Iz informacije zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin ter vrhovnega vojaškega sodišča, ki so jo pripravili na zahtevo odbora za pravosodje iz leta 1986, sledi, da je bilo v omenjenem obdobju zaradi korupcije obtoženih skupno 1043 ljudi, obsojenih pa jih je bilo FOTELJAŠI globus O S § I a. Kaj bi lahko bila sinteza dvajsete seje CK ZKJ, preobremenjene z odstopi »foteljašev« v imenu narodov in narodnosti, in kdo jo je na tej seji najbolj jedrnato in nedvoumno izrekel? To je profesionalno vprašanje, na katerega si je moral odgovoriti sleherni novinar, ne glede na to. za kakšno obliko poročanja se je odločil. Meni se zdi. da je to bila robata in brezkompromisna beseda rudarja Ahmeda Mehmedoviča, ki je bil za to edini nagrajen s spontanim gromkim aplavzom. Ahmed je obvestil člane CK ZKJ in vso jugoslovansko javnost, da so v njegovem kraju dva, trije organizatorji mitinga zahtevali tudi njegov odstop kot člana CK ZKJ. vendar je on njim ni dal, ker tega niso zahtevali njegovi »kameradi knapi« in drugi delavci, vendar nima nič proti, da ponudi svoj odstop na delovno mesto 250 metrov pod zemljo, kjer sedi na lopati po kopanju tone premoga, in ta svoj »fotelje« prepusti nekomu od onih dveh, treh organizatorjev mitinga, a s svarilom, da lopato nikar ne ujčkajo v svojem naročju in ji ne polomijo držala, ker potem z njo ne bi bilo mogoče nič več narediti. To je bilo, kakor sem jaz razumel, sporočilo vsem revolucionarjem, da ni treba odstopati na vsakršno zahtevo nekakšnih organizacijskih odborov, ki nimajo pokritja z interesom delavcev, in zanesljivo niso za odpoklic takšnih predstavnikov v partijskih forumih, kot je njihov Ahmed, ki niti čvrste strehe nad glavo nima in mu to ni vzrok za generalno rušenje oblasti. Čemu naj bi prispevalo izpraznenje njegovega mesta v CK ZKJ. Vprašanje, zakaj zaboga so v Črni gori odstavili tudi delavce, ki zanesljivo niso nikakršni poklicni funkcionarji, nikakršni »foteljaši«, je zelo resno vpričo javnih kalkulacij z izpraznjenimi mesti v CK ZKJ, kar je tudi izrečeno na omenjeni seji. To namreč sploh ni naivno, kakor ni naivno vprašanje, zakaj je bilo tako mnogo besed o ljudstvu kot narodu, a tako malo o delavskem razredu, katerega avantgarda je resnično Zveza komunistov in zaradi česar je nujno vprašati, zakaj se kateri predsedniki ZK ponašajo kot čredniki (oven-gardisti — čelniki) a ne avantgardisti. Ahmed je s svojo delavsko intuicijo takoj dojel igro »fotelja-štva«, v kateri ne gre toliko za odstranjanje s foteljev, kolikor za zavzemanje sedežev v vrhovih Zveze komunistov, od koder se potem lahko še bolj deluje z oblastjo nad državo, kot se je kdaj moglo delovati z oblastjo dela z vseh delovnih mest, in zato mu ni bilo težko predvideti, kaj se utegne zgoditi z njegovo lopato, če jo vzame v roke nekdo, ki z njo ne ve ravnati in mu utegne biti samo sredstvo za rušenje, ne pa za ustvarjanje. Ahmed je pravzaprav opozoril na podobnost dandanašnjega pojava destrukcije v imenu nacionalnih interesov s pojavom iz časov manufaktur, ko so delavci razbijali stroje v prepričanju, da jim oni ustvarjajo siromaštvo: dandanes se z metodo konfrontacije ne razbijajo več stroji, temveč samoupravljanje — organizacija osvobajanja dela čez nacionalne in celo tudi jugoslovanske meje, s čimer vsa Jugoslavija izgublja ne samo ugled, temveč tudi že utrjeni položaj v svetu, ki že napoveduje polom z oceno: Titova druga smrt! Toda Ahmed hkrati preroško napoveduje: ne polomite držala moje lopate, kajti za vami bom zopet jaz moral delati z njo. Delavski razred ni tako lahko upogljiv kot nekateri njegovi dozdajšnji predstavniki, tudi v vrhu ZK, in ve, da je in bo ostal steber družbe, čeprav ga zdaj vztrajno utapljajo v — populacijo, meneč menda, da je populacija brezrazredna družba. Očitno je torej, da v časih našega dialektičnega razpletanja med nacionalnim in internacionalnim naš delavski razred polaga izpit zrelosti kot vsak mlad človek in mlado gibanje. Njegov neposredni interes ni rušenje tistega, kar je sam zgradil, da bi znova gradil nekaj drugega, temveč dograjevanje doslej grajenega s poglabljanjem odnosov dela v smislu osvobajanja dela od vsega, kar ga ta čas zadržuje v mezdnem položaju: noben delavec ne želi biti osrečen samo z novimi gospodarji, če že more biti gospodar samemu sebi oziroma svojega dela, česar načeloma nihče ne zanika, čeprav so dejanja tudi diametralno nasprotna. Smo pač v precepu — med interesi ureditve in interesom giba- IZZIV ZA GLAVNO PRIČO Kot je pred dnevi zapisal madžarski tednik za književnost in politiko, Elet es irodalom, naj bi dolgoletni generalni sekretar madžarske partije, Janos Kadar, pomagal razvlozlati, kaj se je leta 1956 dogajalo na Madžarskem. Komisija za zgodovino CK madžarske socialistične in delavske partije trdi, da je šlo takrat vendarle za ljudsko vstajo. To je trdil (ponovno) tudi minister Imre Pozsgai, ko je pred štirinajstimi dnevi govoril političnemu aktivu v Hodmezovasarhelyu na jugu države, piše Tanjug. V že omenjenem tedniku je književnik Istvan Tamas v zvezi s domnevni, ali je šlo leta 1956 na Madžarskem za kontrarevolucijo ali za vstajo madžarskega ljudstva, med drugim zapisal, da bi ob tej polemiki moral nekaj povedati kot glavna priča tudi Janos Kadar. Tako tudi v primeru Lazsla Rayka in Imreja Nagya. Istvan Tamas je svoj članek naslovil: Kaj bo rekel Janos Kadar. Tamas poziva bivšega gneralne-ga sekretarja partije k besedi sedaj, če pač tega ni storil že prej, 812. Pred vojaškimi sodišči je bil vsako leto obsojen po en človek. Največ (60 odstotkov) jih je bilo obsojenih zaradi dajanja podkupnine, za sprejemanje podkupnine pa nekoliko manj (38 odstotkov). Večina je bila obsojena zaradi lažjih oblik kaznivih dejanj korupcije, štirim pa so sodili zaradi najhujše oblike sprejemanja podkupnin. Viktor Širec ko je bil na oblasti. Pove naj — Kadar namreč — kaj je v tistih časih storil pod prisilo in kaj prostovoljno. Tamas nadalje trdi, da bi lahko Kadar na eni sami tipkani strani pojasnil marsikaj. Tamas v članku Kaj bo rekel V žarišču j dogodkov j Janos Kadar tudi piše, da je Kadar polnih 32 let vladal Madžarski, ne da bi mu smel kdo oporekati, ga kritizirati ali ga kaj vprašati. Kakor je sedaj razvidno — trdi Tamas — sta bili njegova gospodarska kakor narodnostna politika popolnoma iracionalni in daleč od realnih tal. »Ocena, daje prišlo leta 1956 do ljudske vstaje, ni moja, temveč je to enotno stališče komisije za zgodovino CK madžarske socialistične delavske partije. Ugotovili smo, da je med pojmi >re-volucija<, >kontrarevolucija< in >narodna vstaja< najbolj prime- Na podlagi analize pravosodnih obsodb je mogoče ugotoviti, da so kazniva dejanja korupcije najpogostejša v gospodarstvu in v državni upravi. V gospodarstvu je teh dejanj največ pri prometu blaga in storitev, gre pa predvsem za provizije, reprezentanco, zasebne pojedine na račun družbenih sredstev, darila ljudem iz državnih ali političnih struktur, še zlasti pa poslovnim partnerjem. DUNAJ — Avstrijski turistični predstavniki v ZDA zahtevajo za letos podvojitev sredstev za turistično propagando v Združenih državah. Avstrijo obišče na leto okoli 670 tisoč ameriških turistov, kar je 10 odstotkov vseh Američanov, ki pridejo v Evropo. Z večjo propagando si obetajo večji dotok ameriških turistov. MEXICO — Polarni val je v minulih tednih zajel tudi Mehiko, samo v tej državi je zaradi mraza umrlo prek 30 ljudi. BAGDAD — Poslovna skupnost Ingra iz Zagreba in mariborska Metalna sta podpisali pogodbo o dobavi in montaži hi-dromehanične opreme za jez Ba-duš v Iraku. Vrednost pogodbe je 60 milijonov dolarjev, od tega polovica plačana v gotovini. BONN — Zahodnonemško notranje ministrstvo je pred dnevi prepovedalo neonacistično organizacijo Nacionalni zbor (NS), ki je kandidirala svojega predstavnika za občinske volitve v Frankfurtu, ki bodo 12. marca. Vodja nove stranke je znani neonacist M. Ku-ehnen, ki je po večletni zaporni kazni, pred kratkim prišel iz zapora. BUDIMPEŠTA - Madžarska in Avstrija, ki imata že cez 20 mešanih podjetij, sta sklenili nov sporazum o skupni naložbi z doslej največjim kapitalom: 380 milijonov šilingov. To bo tovarna iverk, ki naj bi do leta 1991 izdelala 300 tisoč kubičnih metrov plošč v vrednosti 700 milijonov šilingov. Tovarna bo v Sombote-lu, opremljena pa bo z avstrijskimi in nemškimi stroji. BUDIMPEŠTA — Pred dnevi se je v madžarskih prodajalnah časopisov pojavil nov, neodvisni — kot trdi sam o sebi — dnevnik Mai Nap. NEW YORK — Države v razvoju imajo okoli 60 odstotkov razpoložljivih rezerv vodne energije, izkoriščajo pa jo v Aziji le 16, v Latinski Ameriki 13 in v Afriki komaj 4 odstotke. Vodna energija v Evropi je izkoriščena že 94-odstotno. NEW YORK — Hud mraz je tudi v ZDA zahteval najmanj 40 življenj. V nekaterih zveznih državah se je živo srebro v termometrih spustilo celo na 42 stopinj C pod ničlo. Hladno, kot že sto let ne, je tudi v Kaliforniji. KAIRO — Iraška vojska je pripravljena na morebitni izraelski napad, ki ga pričakujejo v nekaj naslednjih tednih. Po iraških trditvah naj bi bile cilj tega napada tovarne kemičnega orožja v Iraku. ren ta zadnji, ko opisujemo tragične dogodke leta 1956.« To je izjavil državni minister in član politbiroja Imre Pozsgay, ko je pred štirinajstimi dnevi govoril političnemu aktivu v Hodmezovasarhelyu. Že pred tem je Imre Pozsgay trdil nekaj podobnega v intervjuju za madžarski radio, vendar — kot je bilo rečeno — v svojem osebnem imenu, vodja partije Karoly Grozs pa mu je — kot smo o tem pisali tudi v Vestniku — ugovarjal. V Hodmezovasarhelyu je Pozsgay med drugim zatrdil, da formula o »narodni vstaji« ni iz besednjaka politične opozicije, da ne straši sosedov in zaveznikov, priznava pa žrtve — razen tistih iz najbolj reakcionarnih krogov. Dokončno naj bi se o tem, ali je leta 1956 šlo res za narodno vstajo, izrekli na plenumu, ki je bil sklican za 10. februar. Po "svoje zanimiva je, k vsemu temu izjava Ivana Berenda, člana CK in predsednika Madžarske akademije znanosti, ki je za Nepsabadzsag izjavil, da je prišlo 23. oktobra 1956 do spontanih demonstracij študentov in le iskrica je bila dovolj (streljanje v množico), da so se študentom priključile široke ljudske množice v protest proti nezakonitosti in terorju tedanjega režima. »Poleg sil, ki so se takrat bojevale za demokratični socializem, so se v dogajanje vpletle tudi skupine, ki.so se zavzemale za obnovitev režima Miklosa Horthyja in podobno,« pravi Berenda. Kaže, da čaka naše sosede še veliko razčiščevanj in, kot rečeno, veliko bo lahko k temu pripomogel upokojeni generalni sekretar partije Janos Kadar. STRAN 10 OB 4O-8.ETNICI VESTNIKA VESTNIK, 16. FEBRUAR 1986 od tedna GORNJA RADGONA-------------- Niso proti ekonomskim MURSKA SOBOTA — Po predlogu razširitve kriterijev za financiranje nerazvitih naj bi tudi soboška občina pristala v klubu nerazvitih pri Kulturni skupnosti Slovenije. Tako bi financiranje poskušali doseči skozi delež kmečkega prebivalstva, saj v obstoječem dobivajo občinske kulturne skupnosti sredstva zgolj iz prispevne stopnje iz osebnih dohodkov delavcev v delovnem razmerju in je v občinah z visokim odstotkom kmečkega prebivalstva (kot je soboška) velik izpad sredstev. Možnost je v obdavčitvi kmetov s prispevkom za kulturo, kar je manj realno kot upoštevanje deleža kmečkega prebivalstva v primerjavi z ostalim oziroma zaposlenimi. Predsedstvo občinske kulturne skupnosti je zato predlagalo, da se seznam občin, ki so upravičene do financiranja iz tega naslova, razširi z navedenim dvojnim kriterijem, tudi zato, ker je delež nacionalnega dohodka na prebivalca med najtfižjimi v republiki. GORNJA RADGONA — V petek, 10. februarja, je bila v dvorani Kmetijske zadruge Gornja Radgona razširjena seja komiteja OK ZKS. Obravnavali so predloge stališč Predsedstva CK ZKS o političnem pluralizmu v Sloveniji, druga točka dnevnega reda — kadrovske zadeve — pa je odpadla. GORNJA RADGONA — V ponedeljek, 13. februarja 1989, naj bi se na pobudo Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri Izvršnem svetu SO Gornja Radgona sestali predstavniki turističnih društev in gostinsko-turističnih organizacij v občini. Prišli so le trije — pa še ti vsi iz DO Radenska. MURSK/\ SOBOTA — Na skupni seji sta se sestali komisiji za narodnosti, ki delujeta pri predsedstvu OK SZDL in pri občinski skupščini. Glavna tema razprave sta bila dva zakona: o enotnih temeljih uporabe zastav narodnosti in o uradni rabi jezikov narodnosti Jugoslavije. Člani komisije so podprli stališča RK SZDL in drugih republiških organov. Slovenija namreč predlaga, da se zakon o zastavah, ki se s presledki že nekaj let pojavlja kot predlog pred delegati zvezne skupščine, za vselej zbriše z njenega dnevnega reda. To področje je potrebno prepustiti posameznim republikam. Zakon o uradni rabi jezikov narodnosti pa lahko velja le v zveznih in upravnih organih. Nekateri njegovi členi, predvsem tisti, ki povezujejo pravice pripadnikov posameznih narodnosti z njihovo številčnostjo in zgoščenostjo na določenem območju, pa so v nasprotju ne le z našo dosedanjo politiko, ampak tudi z mnogimi mednarodnimi dokumenti, ki jih je podpisala Jugoslavija. Pomenijo pa tudi hud udarec našim manjšinam v sosednjih državah. LJUTOMER — Pretekli teden so v Ljutomeru ustanovili aktiv komunistov-absolventov politične šole CK ZKS. Na ustanovnem sestanku so slušatelji spregovorili o političnem pluralizmu in nalogah komunistov. Ustanovnega sestanka seje udeležilo 8 absolventov, za sekretarja pa so izvolili Ljubo Prajnik. LENDAVA — Prejšnji teden so se v Lendavi sešli predstavniki jugoslovanskih in madžarskih vodnogospodarskih, mejnih in carinskih organov. Na tradicionalnem srečanju so obravnavali potek in uresničitev vodnogospodarskih del na obmejnih potokih in rekah. Tako naši kot madžarski predstavniki so ugodno ocenili obmejno sodelovanje na tem področju, hkrati pa se seznanili z načrtovanimi deli sosedov. LENDAVA — Na 76. seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava, ki je bila predzadnjo sredo, so obravnavali osnutke in predloge občinskih odlokov, ki naj bi jih sprejeli na sejah zborov občinske skupščine, ki bo zasedala ta torek. Gre za odlok o proračunu občine, prenehanju lastninske pravice na zemljiščih v Čren-šovcih, ki so predvidena za stanovanjsko gradnjo, odlok o lokacijskem načrtu za kanalizacijo in čistilno napravo v Turnišču in še nekaj drugih občinskih predpisov. Izvršni svet se je seznanil še s potekom priprav na melioracije na območju Črnca in prizadevanjih, da bi v prihodnjem šolskem letu na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi poučevali kot tuji jezik poleg nemščine še angleščino. MURSKA SOBOTA — Na seji izvršnega sveta so pregledali stanje občinskih blagovnih rezerv ob koncu leta 1988 in sprejeli program potreb za letos. Ugotovili so, da so za skladiščenje teh rezerv, razen mesa in moke, na voljo dve zaklonišči, ki pa ne ustrezata sodobnemu načinu skladiščenja blaga. Zato naj bi proučili možnost zmanjševanja blagovnih rezerv od 45 na 30 dni, dogovarjali pa se bo-to tudi z Blagovno-transportnim centrom. Sprejeli so tudi program občinskega izvršnega sveta ter osnutek dogovora o izvajanju politike splošne porabe v občini in načrt prihodkov Uprave za družbene prihodke in Geodetske uprave za letos. MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu OK SZDL so obravnavali dve pomembni točki. Prva je imformacija o pripravah in izvedbi temeljnih kandidacijskih konferenc in volitvah člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Pri tem so se podrobneje seznanili s kandidacijskimi postopki in kriteriji za izvolitev člana predsedstva SFRJ iz naše republike. V nadaljevanju seje pa so podprli sklepe, stališča in usmeritve RK SZDL Slovenije.o problematiki varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OK ZKS so se seznanili s kadrovskimi postopki za izvolitev člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Razpravljali so o vseh možnih kandidatih iz naše republike in izvolili delegate za občinsko kandidacijsko konferenco, ki bo 24. februarja. V nadaljevanju seje so Obravnavali statistično poročilo o članstvu ZK v občinski organizaciji v letu 1988, ki ni spodbudno. Zato so se zavzeli za večjo aktivnost pri sprejemanju novih članov ZK. MURSKA SOBOTA — Obravnava osnutka družbenega dogovora o financiranju delovanja krajenih skupnosti v soboški občini ter o skupnih izhodiščih in merilih za delitev sredstev za financiranje soboških krajevnih skupnosti; to sta bili osrednji točki seje sveta za krajevno samoupravo in komunalni sistem pn predsedstvu OK SZDL. Z nekaterimi pripombami so sprejeli obe: gradivi, s stališči pa bodo tudi informirali predsednike KK SZDL v občini, ki so organizatorji javne razprave v posameznih krajevnih skupnostih. MURSKA SOBOTA — Na seji predsedstva OS ZSS so se seznanili z informacijo o temeljnih kandidacijskih konferencah za opredeljevanje do možnih kandidatov za člana predsedstva NrRJ iz SR Slovenije v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Določili so tudi šestčlansko delegacijo za občinsko kandidacijsko konferenco._ Na seji pa so podprli tudi prizadevanja vodstva Platane za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev. Skupno gre za 78 zaposlenih, katerim bo omogočen trdnejši gospodarski položaj in boljši zaslužek. Najbrž ni nihče predvideval, da bi se utegnilo zatakniti pri točki dnevnega reda zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine Gornja Radgona (pretekli četrtek), kot je realizacija sprejetih sklepov, stališč in usmeritev zborov SO v letu 1988. Dosedanja praksa je namreč bila, da so kaj takega obravnavali in sprejeli skoraj neopazno. Po skoraj polemični razpravi pa so poročilo sprejeli le kot informacijo, do drugič pa bo treba oceniti, kakšni so bili rezultati sprejetih odločitev v radgopski občinski skupščini. Kako je bilo torej to, za kar so. se zavzemali delegati na sejah, v praksi uresničeno? Prav tako bi morah biti delegati seznanjeni o družbenem planu Slovenije za posamezno leto, srednjeročno in dolgoročno obdobje in o tem zavzeti stališča. Med drugim bodo skušali vztrajati, da bi v letošnji načrt prišla tudi posodobitev magistralne ceste Maribor—Gornja Radgona—Lendava. Sicer pa tudi na tokratnem skupščinskem zasedanju ni šlo brez razprave o divjanju cen in zaostajanju osebnih dohodkov. Vlak, ki ga ni mogoče zaustaviti! Politično sodelovanje s pobrateno občino Paračin v SR Srbiji je dobro, saj ni bilo, kljub kriznim razmeram v družbi, zaznati kakih vrzeli v teh odnosih. Vsaj na zunaj niso bili obremenjeni s to problematiko, kar se je potrdilo tudi ob zadnjem srečanju delegacije iz soboške občine v pobratenem Paračinu. Prijateljske vezi, skovane že med NOB, so se v minulih desetih letih — listina o pobratenju obeh občin je namreč podpisana leta 1979 -- nenehno krepile ter je bratstvo in enotnost med srbskim in slovenskim narodom prišlo do polnega izraza. Trajnega prijateljstva pa ne more prekiniti nobena politika; tudi v političnih vrhovih ne. Vse to so jasno poudarili na seji'koordinacijskega odbora za sodelovanje s pobrateno občino Paračin pri OK SZDL v Murski Soboti, ko so ocenjevali stike in doseženo v minulem desetletju. To sodelovanje se ni razvijalo le na političnem področju, ampak tudi drugje, predvsem med mladimi z izmenjavo brigadirjev, kulturnih skupin, športnimi srečanji in drugim. Poleg šol pa so vključevale tudi krajevne skupnosti in nekatere sorodne delovne organizacije. Vsem pa je bila največja omejitev za še tesnejše sodelovanje velika oddaljenost pobratenih občin, kar še posebej velja za gospodarsko področje, kjer z dosedanjimi rezultati povezovanja niso povsem zadovoljni. Več pa bo treba storiti tudi na kulturnem področju, pri čemer ni odveč pobuda, da bi pripravili LENDAVSKI PREMOGOVNIK - DANES IN NIKDAR VEC?! Somrak rudarjenja ob KO SO PRED KAKIMI SEDMIMI LETI V BENICI PRI LENDAVI ZAČELI Z RAZISKAVAMI NAHAJALIŠČ RJAVEGA PREMOGA, JE BILO DEJANJE MEDIJSKO POSPREMLJENO Z VELIKIMI PRIČAKOVANJI IN SILNIMI NAPOVEDMI. TAKORE-KOČ NOV ENERGETSKI VIR SE JE ZDEL KOT PRAVI BLAGO-DAT, UVRŠČEN MED ŠE ENO T. I. NARAVNO DANOST (PREDNOST!?) SVETA OB MURI. LOKALNI POLITIKI IN OBLASTNIKI SO SI MELI ROKE - V »IGRO VODENJA« RUDNIKA JE BIL VRŽEN NEKDANJI ŠEF LENDAVSKE VLADE - POKRAJINSKI GOSPODARSTVENIKI KOVALI VSAKRŠNE NAČRTE, VELENJSKI RUDARSKO-ENERGETSKI KOMBINAT (REK) IN GEOLOŠKI ZAVOD IZ LJUBLJANE PA STA ZA MASTNE DENARCE VRTALA IN RAZISKOVALA. PREDVIDOMA LETA 1992 NAJ BI RUDNIK ODPRLI ZA NORMALNO IZKORIŠČANJE, TOREJ TAKRAT - IN V TEM JE KAR PRECEJ SIMBOLIKE - KO NAJ BI SE SLOVENIJA Z JUGOSLAVIJO PRIKLJUČILA EVROPSKI GOSPODARSKI SKUPNOSTI. do tedna V sedmih letih se je mnogokaj spremenilo; tudi lakota po klasičnih, konvencionalnih energetskih virih ni več tolikšna. Začeli smo odkrivati alternativne vire energije (na primer tople podzemeljske vode), ljudje so postali ekološko dovzetnejši, občutljivejši. Tudi sicer je bilo o samem lendavskem rudniku med naravovarstveniki veliko pomislekov — bližina reke Mure, vprašanje podtalnice in podobno. Sploh pa so znenada dognali, daje premo- Delegatka družbenopolitičnega zbora, Milena Marovič, je dokaj ostro zavrnila nekatere očitke v javnosti glede prizadevanj sindikalne organizacije. '»Ponovno poudarjam, da nismo proti ekonomskim cenam, takšnim, ki pomenijo pošteno plačilo za dobro delo in pokrivajo stroške dobrim gospodarjem. Zahtevamo pa, da oblikovalci cen in subjekti v sistemu družbene kontrole cen pred vsako spremembo le-teh pripravijo in sprejmejo ukrepe za zmanjševanje vseh vrst stroškov, znižanjereži-je, odpravo nepotrebnega dela in neučinkovite organiziranosti, ukinjanje slabih programov ter prilagajanje tržnim razmeram. V vseh tistih primerih, ko je povišanje cen, še zlasti pomembnejših življenjskih potrebščin ekonomsko upravičeno, pa morajo pristojni organi prej pripraviti rešitve, ki bodo zmanjševale njihov vpliv na padec življenjske ravni. Od izvršnih svetov, od občin do federacije, zahtevamo, da preprečijo povišanje cen gospodarske in komunalne infrastrukture v primerih, ko gre za evidentno monopolno obnašanje, skrajno učbenik za slovenski jezik v pa-račinskih osnovnih šolah in prevode posameznih del v oba jezika. Skratka, povsod se je nujno zavzemati za razvijanje nadaljnjega sodelovanja med pobratenima občinama, k čemur naj prispevajo tudi konkretne zamisli iz družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, delovnih kolektivov, ustanov in krajevnih skupnosti. Zato ne more biti več nobene dileme, ali bo vlak bratstva in enotnosti letos odpeljal v SR Srbijo. To se bo zgodilo 12. oktobra, ko bosta z železniških postaj na Jesenicah in v Mariboru odpeljala posebna vlaka v pobratene srbske občine. Na njem bo tudi tričlanska uradna delegacija soboške občine, ki se bo udeležila prireditev ob prazniku občine ga na Slovenskem dovolj in bi se lendavski, po energetski vrednosti nekje med velenjskim in trboveljskim, težko prodajal.- Kaj storiti? Junija lani so predstavniki slovenskega in hrvaškega komiteja za energetiko in obeh energetskih skupnosti v Lendavi staknili glave. Kaj če bi ob Muri postavili termoelektrarno, se je slišalo kot labodji spev, a tudi iz te moke ni bilo kruha. In tako je po dobrih sedmih letih raziskovanj in delno po- cenam neracionalno organiziranost, negospodarno poslovanje, pokrivanje njihovih notranjih slabosti, neučinkovitosti in zgrešene investicije. Na vsako drugačno ravnanje se bo Zveza sindikatov odzvala na ta način, da bo vztrajala pri povišanju osebnih dohodkov, ker ne pristajamo na nadaljnje padanje njihove realne vrednosti; hkrati pa zahtevala preverjanje odgovornosti izvršnih in poslovodnih organov, vključno z zahtevami po kadrovskih zamenjavah.« Zelo živahna in vsebinska razprava se je razvila tudi v zvezi s poročilom o stanju premične in nepremične (naravne) kulturne dediščine v občini Gornja Radgona, o čemer pa pripravljamo poseben zapis za prihodnji tednik. Kot zanimivost še zapišimo, da so delegatom in gostom na zasedanju občinske skupščine v odmoru postregli s sendviči. Lačni bi namreč težko sedeli in obravnavali še več odlokov in drugih točk dnevnega reda. Ali pa bi predčasno odšli kam na malico, od koder se ne bi vrnili. Jože Graj Paračin. Vrnitev vlaka je predvidena za 15. oktober. Priprave na to veliko manifestacijo bratstva in enotnosti, ki jo bodo povezali z desetletnico podpisa listine o pobratenju med občinama Murska Sobota in Paračin, so se tako v bistvu že začele. Do 31. marca bodo sprejemali prijave za potovanje na vlaku bratstva in enotnosti 89, na to temo pa bodo učenci 7. in 8. razredov soboških osnovnih šol pisali spise. Prvo-nagrajenec bo potoval s tem vlakom, za drugo- in tretjeuvrščene-ga pa bodo pripravili knjižne nagrade. v ta namen so imenovali 5-člansko žirijo, ki bo skupno z organizacijsko enoto Zavoda za šolstvo v Murski Soboti poskrbela za nemoteno izvedbo akcije. In teh bo gotovo še več! Milan Jerše Muri skusnega izkoriščanja lendavskega premogovnika v začetku februarja padel somrak na rudarjenje ob Muri. Vodja rudnika, nekdanji prvi mož občinske vlade inž. Ludvik Jerebic, ki odhaja na novo delovno mesto v INO-Naf-to, pravi, da jaške konzervirajo oz. betonirajo, da zunanjo in notranjo opremo demontirajo in da bodo do konce meseca končali s temi deli. »Počakali bomo, kdaj bo spet priložnost, oz. potreba, da bi z vsem skupaj nadaljevali,« dodaja. Kaj pa usoda oddelka za rudarstvo na lendavskem srednješolskem kovinarskem centru? »Sest učencev se šola v Titovem Velenju, saj je v Lendavi premalo zanimanja. Očiten je velik osip, kajti prijavilo se je 22 mladih fantov in, kot rečemo, jih je v tretjem letniku še samo šest.« Je šlo pri vsem za zgrešeno naložbo, za kakšne zakulisne igre, skrita preračunavanja? Kdo bi natanko vedel'? Rahla asociacija na usodo lendavske rafinerije se kar sama ponuja. Ali torej: premogovnik v Benici — danes in nikdar več?! Branko Žunec S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V LENDAVI NE BODO KLONILI V Zvezi komunistov Slovenije je bil novembra lanskega leta 109.101 član. To je 5.641 manj, kot leto prej. V skupnem številu članov jih je 4.149 iz Pomurja, kar je za 214 manj kot v letu 1987. Občinska organizacija ZKS v Lendavi je imela ob koncu lanskega leta 830 članov, vendar je to 47 manj kot pred letom. Število članov ZK se torej zmanjšuje. Vzrok za to so predvsem izstopi (lani v Sloveniji 5.239 izstopov) in črtanja (1.312). Manj članov pa je tudi zato, ker ni »pomladka«; lani je v ZK Slovenije vstopilo le 288 kandidatov, od tega 11 v Pomurju (v občini Lendava 3). Ko so prejšnji teden na seji občinskega komiteja ZKS v Lendavi (med drugim) spregovorili o gibanju članstva, se stanju niso čudili, kajti vzrokov za odhode je sicer več, a poglavitni je, kot se zdi, nemoč članstva na »terenu« (v ozdih, krajevnih skupnostih itd.), da bi lahko bistveneje vplivalo na spreminjanje (seveda na boljše) razmer. Pa tudi nesoglasja oziroma struje v Zvezi komunistov Jugoslavije vplivajo na marsikoga, da vrne rdečo izkaznico. O vsem tem je na omenjeni seji govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje Bela Banfi. Izhodišče sta mu bili 24. seja CK ZKS in še posebej 20. seja CK ZKJ. Ne glede na to, da v članstvu ZK ni več (povojne) zagnanosti in da delo oziroma usmerjanje teče bolj ali manj po ustaljenih modelih, so v Jendavski občinski organizaciji ZKS sprejeli zajetne programske usmeritve. V letošnjem letu bodo na sejah komiteja oziroma v delovnih telesih prevetrili razvojne programe občine in republike, naloge ZK na družbenogospodarskem področju, preorga-nizacijo gospodarstva (nadomestitev nedonosnih z gospodarnimi proizvodnimi programi), spremembe pri organiziranju družbenih dejavnosti (sisi), varnostne razmere, prenovo ZK, spremembe statuta ZK, priprave na republiški in zvezni kongres itn. Programske usmeritve, so poudarili na seji, ne vsebujejo vseh nalog oziroma tem, ampak jih bodo sproti dopolnjevali, odvisno pač od stanja v gospodarstvu in politiki. Ob zavedanju, da v Zvezi komunistov ni mogoče le politizirati (beri: mlatiti prazne slame), bodo v osnovnih organizacijah Zveze komunistov Slovenije v občini Lendava dali v letošnjem letu na prvo mesto gospodarstvo. V prvem četrtletju bodo na seji občinskega komiteja pogledali, kako je z razvojnimi usmeritvami republike in ali bo narodnostno mešana in obmejna družbenopolitična skupnost Lendava lahko prišla na svoj račun. Pri tem mislim na možnost nadaljevanja ugodnosti za manj razvita območja, kadar gre za vlaganja v proizvodne programe. V občini Lendava so na ta račun v preteklosti dobili kar precej. Pa tudi v okviru republiške solidarnosti za družbene službe (šolstvo, zdravstvo itn.). Seveda pa bi se rajši tem zahtevkom odpovedali, ko bi (že) imeli možnosti (dovolj tovarn, polno zaposlenost) za ustvarjanje dohodka in s tem tudi za družbeno nadgradnjo. Sploh je nalog izredno veliko in komunisti si ne delajo utvar, da jih bodo sami izpeljali. Tega niso niti dolžni, zato je očitek, češ: »vi ste vsega krivi«, zares boleč. Š. Sobočan 70-letnica priključitve Prek- daljnjem razjasnjevanju naše pol-murja k Jugoslaviji je zelo po- preteklosti. Vrsta prireditev pa memben datum iz naše zgodovine, naj obudi spomin na dogajanje zato je treba ta dogodek posebej pred sedmimi desetletji, ko je pro-proslaviti. Leto 1919 je tudi čas padla tisočletna madžarska oblast v Prekmurju. Te misli so se kot rdeča nit vlekle skozi razpravo na seji komisije za zgodovinopisje pri svetu za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri OK SZDL v Murski Soboti, ko so obravnavali priprave na to pomembno obletnico. Kot manife- boljševiške madžarske oblasti, ne gre pa pozabiti, da Prekmurje avgusta 1919, ko je nastala kraljevina SHS, še ni postalo njen sestavni del, ampak skoraj leto pozneje. Simpozij pred desetimi leti v Radencih je zgodovinsko osvetlil dogodke pred 70. leti v pokrajini ob Muri, zato ni potrebe po na- Ob 70-letnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji stacija priključitve Prekmurja k Sloveniji bo 24. junija » Murski Soboti velika revija upokojenskih pevskih zborov iz severovzhodne Slovenije in Koroške, na kateri bo sodelovalo blizu 600 pevcev. Največ prireditev pa bo jeseni. Zgodovinski oddelek Pokrajinskega muzeja bo septembra pripravil razstavo Prevratno obdobje v Prekmurju, takrat ali v začetku oktobra pa bo okrogla miza o tej tematiki, katere organizator bo zgodovinsko društvo skupaj s Po krajinsko in študijsko knjižnico ter pomurskimi družbenopolitičnimi organizacijami. Prihodnje leto pa bo srečanje slovenskih zgodovinarjev v Pomurju. Člani komisije so tudi podprli pobudo OK ZSMS za sodelovanje pri pripravi tekmovanja Tito—revolucija—mir. Učenci od 5. do S. razreda se bodo pomerili v kvizu o legendah mladinskega boja, srednješolci, delavci in vojaki pa o revolucionarni mladosti. M. Jerše JANl DOMINKO Letos poteka že 25 let. odkar je prišel k Vestniku. BiH so to časi, ko sta se začela hitreje razvijati naša industrija in kmetijstvo. Veliko je hodil po vaseh, po sestankih, pokrival vse dogodke, saj ožje specializacije ni bilo. Potem je delal kot dopisnik Vestnika iz lendavske občine, sedaj pa v uredništvu ureja strani, ki nosita naslov Za vsakogar nekaj in Ne zgodi se vsak dan. Tudi črna kronika je njegova delovna zadolžitev. varnosti in splošne ljudske obrambe. VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 OB 40-LETNICI VESTNIKA STRAN 11 Pobuda za ustanovitev sosveta Na soboško občinsko raziskovalno skupnost je te dni prišel pisno utemeljen predlog za ustanovitev sosveta naravosla-vno-tehničnih mentorjev in raziskovalcev pri tej skupnosti. Pobudnik je Andrej Kuhar iz Srednješolskega centra tehni-ško-pedagoške usmeritve, ki mu gre za to, »da bi povečali učinkovitost raziskovalne in mentorske dejavnosti v soboški občini«. Za vračanje mladih in nadarjenih strokovnjakov! »V sosvet bi poskušali povezati vse dejavne mentorje in raziskovalce, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom na naravoslovnem in tehničnem področju po šolah in ozdih. Tako bi združili večino raziskovalnega potenciala v občini z raziskovalno skupnostjo v celoto, ki bi skrbela za nenehno izobraževanje lastnih članov. Z ustanovitvijo sosveta bi čez čas dobili sistematični pregled nad tem, kdo se s čim ukvarja in kdo kaj ve, to pa bi, omogočilo hitrejši pretok znanja, tehnejšo presojo kakovosti novih zamisli in hitrejšo izvedbo sprejetih predlogov. Člani sosveta bi skrbeli za razvoj in prodor znanosti na naslednjih področjih: na naravoslovnem (astronomija, biologija, ekologija, fizika, kemija, matematika, meteorologija, računalništvo, tehnika-splošno) in tehnološkem (avtomatizacija proizvodnje, elektronika, energetika, gradbeništvo, kmetijstvo, promet in zveze, rudarstvo, strojništvo, tekstilna tehnologija, turizem).« Andrej Kuhar dodaja, da gre zgolj za okvirna področja zavoljo lažjega pregleda nad delovanjem sosveta. Kot izhodišče za vsebinsko delovanje pa navaja naslednje naloge: 1. zbiranje predlogov za raziskave in raziskovalne naloge, presoja umestnosti predlogov in določanje vrstnega reda uresničevanja le-teh; 2. skrb za izvedbo raziskovalnega dela in prenos rezultatov raziskovalnega dela v proizvodne procese; 3. sodelovanje z gospodarsko zbornico glede potreb gospodarstva; 4. organiziran nakup tuje literature — z revijami bi morali »pokriti« večino področij; 5. organiziran obisk sejmov in razstav po vnaprej določenem programu ter organiziranje strokovnih izletov; 6. vzpostavitev stika med šolo in gospodarstvom z izmenjavo mentorjev, organizacijo predavanj in sodelovanjem na osnovi delitve dela; 7. organizacija strokovnih predavanj ter pogovorov o strokovnih obiskih, sejmih, razstavah in obiskanih seminarjih, ki še jih niso udeležili vsi člani društva; 8. predstavljanje lastnega raziskovalnega dela vsem članom društva; 9. skrb za delovanje krožkov in znižanje delovne obveznosti mentorjem; 10. organizacija letnih šol za osnovnošolce in srednješolce ter priprava tekmovalcev za različna tekmovanja; 11. skrb za odpiranje delovnih mest za mlade in nadarjene strokovnjake, da bi se le-ti po končanem študiju in specializacijah v večjem številu vračali v domače okolje; 12. člani naj bi imeli stalno rubriko v Vestniku. Najbrž dovolj zanimiva pobuda, ki bi mogla pasti na plodna tla oz. ob kateri bi se lahko porodila še kakšna zamisel, kako organizirati in motivirati t. i. domačo pamet na domačih tleh! Ob seznamu tistih, ki so voljni pomagati Na soboški občinski raziskovalni skupnosti pa imajo tudi Seznam strokovnjakov iz organizacij združenega dela v obči- inouame ni Murska Sobota, ki so pripo-ravljeni nuditi nasvete in strokovno pomoč za naravoslovno-tehnične krožke na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. Resda je iz leta 1985, gotovo pa naj bi bilo vredno dopolniti, saj se krog strokovno podkovanih ljudi kljub vsemu širi. Na seznamu jih je največ z Živinorej-sko-veterinarskega zavoda, iz sozda ABC Pomurka, Zavoda za ekonomiko in urbanizem, Medobčinske gospodarske zbornice in soboške Tovarne mlečnega prahu. Priporočamo v branje in premislek Ob dejstvu, da se začenja na pomurski alternativni sceni kar majhna gneča — namreč vse več je takih posameznikov zunaj uradnih ustanov in vladnih sestavkov, ki razmišljajo s svojo glavo — o čemer se bomo še razpisali, bi za tokratno rabo spomnili na nekaj uporabnega materiala s polja literature ali publicistike. Na prvem mestu je nedvomno delo Maxa We-bra Protestantska etika in duh kapitalizma, ki je izšlo januarja letos v okviru zbirke Studia hu-manitis v založbi ŠKUC ljubljanske Filozofske fakultete. Nato si je vredno prebrati članek »Majhno je boljše« ni več absolutna resnica Braneta Gru-bana iz ljubljanske iskra Commerce v Delovi prilogi Znanje za razvoj (Delo, 8. februarja), v katerem bi znala biti ena ključnih misli tale: »V velikih sistemih so se zlasti uspešne (v ameriški praksi seveda) izkazale posebne dokaj neformalne skupine (task force), organizirane po projektnem principu, ki jih zlasti karakterizira: « — visoka (»projektna«) delovna morala, — minimum birokratske navlake, — minimum nadzora in kontrole, — ločitev od ostalih okostenelih delov podjetja (tudi fizična!) in — izredno stimulativno nagrajevanje.« V tej prilogi se splača vsaj preleteti sestavek Vračanje možganov v Italijo — Pomemben ni le denar, ampak delovne razmere. S podobno temo, le da na obširnejši, strokovno utemeljen in razčlenjevan način se v zadnji številki Naših razgledov ukvarja sociolog dr. Peter Klinar, profesor na FSPN v Ljubljani, pod naslovom Ali nas bo beg možganov zdramil. V naslovju stoji: »Procesa ni mogoče preprečiti, da se le omejiti. Ne ločimo bega od »izvoza« : ne vidimo vzrokov, saj jih niti ne iščemo; ne zavedamo se usodnih izgub, kaj šele, da bi znali, iskati koristi.« Morda bo za koga v tej zvezi poučen prvi del predstavitve življenja Leonarda da Vincija v letošnji prvi številki revije Življenje in tehnika. Skratka duhovne hrane več kot dovolj, da tuje literature niti ne omenjamo. Napoved javnega soočenja na odprtem prizorišču Če smo prejle omenjali gnečo na pomurski alternativni sceni, se najbrž spodobi, da jo skušamo tudi identificirati in premeriti njeno legitimiteto. Soboška organizacija Književne mladine Slovenije pripravlja v tej zvezi za petek, 24. tega meseca v Murski Soboti soočenje z domačimi in centralnimi alternativci ter etabliranimi pokrajinskimi sestavi (politiki, oblastniki, direktorji), na katerem se bomo prepričali, kdo je kdo in kaj hoče. Uro in kraj bomo pravočasno sporočili — v prihodnji številki v pričujoči rubriki pod geslom: DOBRO RIJTE, STARI KRTI. Branko Žunec 4 4 I O socialnih problemih Lendavčanov V lendavski občini sta v tem času med socialnimi problemi nekoliko v ospredju problematika ostarelih ter romska, so nam povedali na Centru za socialno delo. Pravijo, da imajo precej ostarelih, ki potrebujejo ali si želijo domsko varstvo, vendar jih .morajo sedaj pošiljati v dom v Rakičan. Ker starostniki večinoma govorijo madžarski jezik, jih je težko pošiljati v drug kraj, zato si močno prizadevajo, da bi dobili dom v Lendavi. Bil bi več kot le dom — center za ostarele z nekaterimi servisnimi dejavnostmi. Dogovorili so se že, kako velik naj bi bil, vendar pa bo zadnjo besedo povedal investitor, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Od približno tristo Romov v občini jih je zaposlenih 25. V prizadevanjih, da bi jim našli stalno delovno mesto, imajo majhne uspehe, saj je za vse, ki bi radi delali, premalo mest. Rešitev romske problematike pa vidijo le v zaposlitvi. Zadovoljni pa so s tem, da imajo Romi elektriko in vodo, za kar so po svojih močeh prispevali tudi sami. Da ljudje živijo vse slabše, ni le fraza, saj tudi Center obišče Zelo čuteči postanemo, če izvemo za otroka, ki sta se mu roditelja odrekla, ga zatajila ali zapustila. Čeprav ni povsem isto, pa vendar živi okoli nas dosti otrok samo z enim roditeljem, največkrat z materjo, drugi pa čuti svojo starševsko dolžnost in vlogo le v tem, da vsak mesec plača preživnino, in še to mora izterjati velikokrat sodišče. Centri za socialno delo pa so dolžni ohranjati to (pogostokrat edino) vez med otrokom in roditeljema, da se preživnina določi, zviša in redno izplačuje. Višino preživnine lahko določi tudi sodišče, in to ob razvezi staršev, ko pa gre za otroka zunaj zakona, poskušajo doseči dogovor o višini na Centrih za socihlno delo. Je pa tudi tretja, vendar dražja pot — določanje preživnine z odvetnikom. Na radgonskem Centru za socialno delo smo zvedeli, da velikokrat dosežejo sporazumni do- Na radgonskem Centru za socialno delo so imeli lani približno štirideset dogovorov o preživninah, le-te pa urejajo za štiristo otrok in dvajset odraslih oseb. Zavezanci so očetje, le v štirih primerih prejemajo očetje preživnino od matere otroka. »Pomanjkanje finančnih sredstev, ki je bilo značilno že v prejšnjih obdobjih, a manj, povzroča cel niz problemov. Nekateri od teh že odlično posegajo v osnovno dejavnost vrtcev, kot na primer slabša opremljenost z igračami, vzgojnimi sredstvi, te-lesnovzgojnimi rekviziti in mladinsko literaturo. Opremljenost z avdiovizualnimi sredstvi je zastarela in pomanjkljiva, osnovna sredstva so iztrošena, možnosti za nakup novih ni. Med letom je bil opazen velik izostanek vzgoj-no-varstvenega kadra, ki ga iz finančnih razlogov ni možno nadomestiti. Zato prihaja do združevanja oddelkov in premikov obstoječega kadra, kar je pri predšolskih otrocih zelo moteč element,« je med drugim v svoje letno poročilo o uresničevanju vzgojnega programa vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota in enotah pri osnovnih šolah soboške občine zapisala Jana Kolarič. Obenem je opozorila na se vedno prešibko sodelovanje med starši in vrtci v vsebinskem pogledu, kot je na primer poenotenje vzgojnih ukrepov med vrteško in domačo vzgojo, sprejemanje nasvetov za zdravstveno prehrano in higieno zobovja, sprejemanje nasvetov za primerno obleko ter obutev otrok. »Kljub navedenim težavam pa je vzgojno delo potekalo na še dovolj visoki strokovni ravni, predvsem po zaslugi in prizadevanju zaposlenih v vrtcu,« ugotavlja pedagoška svetovalka. »Vzgojiteljice in varuhinje so se nenehno strokovno izpopolnje vedno več ljudi, ki prosijo za družbeno pomoč. Čeprav so se merila za dodelitev pomoči poostrila, je vedno več ljudi upravičenih do denarne pomoči otrokom ter iz naslova socialnega skrbstva. Prizadevajo pa si, da tisti, ki prejemajo denarno-social-ne pomoči, ne bi bil v ugodnejšem položaju od tistih, ki si socialno varnost zagotavljajo sami s svojim delom. Ljudje so namreč zelo kritični, zato bodo po novem tudi predloge za prejem subvencije stanarine poslali v krajevne skupnosti, da bi dobili vernejšo podobo o socialnem stanju družine. Žal pa je spremljevalec socialnih problemov velikokrat tudi alkohol. V lendavskem Centru ocenjujejo, da je v 60 odstotkih primerov, ki jih obravnavajo, prisoten tudi alkoholizem. Uspehi pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma so skromni, ugotavljajo pa, da je delo lahko neke vrste socialna prisila, v smislu bojazni, da se delovno mesto zaradi vinjenosti izgubi, s tem pa tudi socialno varnost. Majda Horvat Kupčevanje z otrokovo pravico govor, je pa tudi precej takih primerov, ko mora mati (upravičenec do preživnine) na sodišče, da izterja tisti denar, ki pripada otroku. Višine preživnin so zelo različne. V januarju je bila najvišja pri radgonskem centru za socialno delo 220 tisoč dinarjev, so pa tudi take, ki so manjše od deset starih milijonov. Pri določanju preživnine se na Centru delno zgledujejo po rejninah, predvsem pa upoštevajo materialni položaj obeh staršev. Praviloma naj bi vsak prispeval polovico, vendar upoštevajo osebni dohodek in ostale prihodke. Preživnina se lahko tudi zniža, če se materialni položaj zavezanca poslabša. Na radgonskem Centru za socialno delo teh primerov do sedaj ni bilo dosti, pričakujejo pa — posebno še, ker so še nekatere delovne organizacije v nji hovi občini znašle v težavah — da bo več predlogov za znižanje preživnin, zlasti še, ker se s prvim februarjem preživnine povečujejo, in sicer tiste, ki so bile do (Ne)odgovornost do generacije vale, kljub poslabšanemu materialnemu stanju, in dvigale kakovost dela na področjih, ki niso vezana na finančna sredstva ali opremo. Tako je bil poudarek na humanizaciji odnosov med otroki in vzgojno-varstvenim osebjem, izkoriščanju danega naravnega okolja ter višji kakovosti telesne in govorne vzgoje.« O potrebi strokovnjaka za slednjo, v prinjerih, ko so pri posameznih otrocih v času, ko se učijo govoriti, smo že pisali, ni pa odveč ponovno opozoriti, da za več kot 2220 otrok v vzgojno-varstveni dejavnosti občine ni zaposlenega nobenega strokovnega delavca z visokošolsko izobrazbo. Tudi za otroke z motnjami v razvoju ne, ker se je vedno zataknilo pri dejstvu, da ni dovolj sredstev niti za polno kadrovsko zasedbo vzgojiteljic in varuhinj, kaj šele za pedagoga, logopeda, psihologa. Zdaj, ko prehaja dobršen del odgovornosti za gospodarnost s skupnosti otroškega varstva na vzgojno-varstvene organizacije same, bo verjetno le-tem še težje, saj je potrebno že skorajda čarati med potrebami in možnostmi, toda vseeno družba mora nositi svoj del odgovornosti za generacije, ki rastejo. Če otroku z govorno napako na primer ne bodo strokovnjaki pomagali takoj, ko jo opazijo, bo z njo obremenjen vse življenje, komunikacije in samozavest v njem pa so še kako potrebne. Res je, da osveščeni starši sami peljejo svoje otroke v ustrezne zdravstvene ustanove, toda žal ne vsi; vzgojiteljice in varuhinje pa tudi niso povsem uposobljene za to. B Murska Sobota ! V ZK niti J 6 odstotkov mladih 1 I Najnovejši statistični pregled gibanja članstva Zveze ko- munistov v soboški občini kaže, da je občinska organizacija v I začetku letošnjega leta štela 2033 članov in 136 osnovnih orga- B nizacij ZK. V letu 1988 so sprejeli v partijske vrste le 5 novih I članov, in sicer v naslednjih OO ZKS: Ratkovci, Cestno podje- H tje, Spiz, Puconci in Dom oskrbovancev. Qd tega so trije tehni- I ki in dva delavče, štirje so mlajši od 27 let. Hkrati je iz drugih B republik in občin prišlo 34 komunistov. V tem času je bilo 71 I samovoljnih izstopov iz ZK. Med njimi prevladujejo učitelji, B tehniki, delavci, strokovnjaki in upokojenci, kot poglavitne vzroke za izstop pa so navajali previsoko članarino, nemoč ZK B pri reševanju problemov, nepravilnosti v družbi, neučinkovi- Itost ZK v sedanjem kriznem obdobju in vrsto osebnih razlo- g gov. Minulo leto sta bila iz Zveze komunistov izključena 2 čla- B na, 1'9 jih je bilo črtanih, v druge občine jih je odšlo 22, umrlo | pa 11 članov ZK. Tako se je v primerjavi z letom prej (2119) I število komunistov v soboški občini zmanjšalo za 86 ali za 4 odstotke. Med tistimi, ki so lani izstopili iz ZK, jih je največ s 6 I do 10-letnim in več kot 16-Ietnim stažem (obakrat po 26), pri g čemer so se z izstopi ukvarjali kar v 40 osnovnih organizacijah. Iln še pogled v sedanjo sestavo članstva ZK, ki dokazuje, I da prevladujejo komunisti s srednješolsko izobrazbo, saj jih je | skoraj 33 odstotkov, z višjo izobrazbo jih je blizu 19 odstotkov, “ kvalificiranih delavcev čez 16 odstotkov, upokojencev nad 14, I članov ZK z visoko izobrazbo pa je blizu 12 odstotkov. Ne- B spodbuden pa je podatek, da je v Zvezi Komunistov le 1,15 B odstotka kmetovalcev, medtem ko učencev in študenotv sploh B ni. In še ena zanimivost: do 27. leta starosti je samo 113 članov a I ZK ali borih 5,55 odstotka vseh. M. Jerše HM MHB MM KBI MM M ločene lani decembra, za 60 odstotkov, novembrske za 73 in preživnine, ki so jih določili oktobra lani ali prej, za 86,3 odstotka. S sprejetjem zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o zakonski zvezi in družinskim razmerjih, ki velja od prvega januarja, za preživnine več ne bodo izdajali odločb, niti za njeno zviševanje. Po novem bosta upravičenec in zavezanec prejela obvestilo o višini preživnine. Če zaveza »Velikokrat moramo za preživnino prav >handlati<,« pravi Mira Klenar, socialna delavka na radgonskem Centru, »saj so redili tisti očetje, ki brez ugovarjanja pristanejo na višjo preživnino.« Večina očetov do (svojega) otroka ne čuti obveznosti in ga tudi ne zanima, kako je z njim. Tam, kjer so urejeni stiki med očetom in otrokom, otroci niso prikrajšani ne za pravi starševski odnos in čustvo kot tudi ne za materialne dobrine. Vendar pa je teh primerov zelo malo. Čeprav so matere, ki živijo same z otrokom, veliko bolj obremenjene z vzgojo otrok, preživljanjem, pa velikokrat iz maščevalnosti ali iz drugih razlogov zahtevajo prekinitev stika med očetom in otrokom ter postavljajo razne pogoje. In ko oče najde drugo partnerico, se stiki med očetom in otrokom dokončno pretrgajo, otroci pa so prikrajšani za starševsko toplino, pa tudi po materialni plati. Zanimivo je tudi naslednje opažanje: na radgonskem Centru ugotavljajo, da možje (očimi) mnogo bolje sprejemajo tujega otroka kot žfene. To potrjuje tudi podatek, da je precej očimov posvojilo otroka. da opozarjajo in popravljajo govorne napake, če je že beseda o njih. Tako velika, kot je Vzgojno-varstvena organizacija Murska Sobota, ki je razdeljena na štiri enote in posluje na dvajsetih lokacijah, potrebuje tudi pedagoga. Vzgojno-varstvene enote, ki delujejo pri osnovnih šolah, pa v številnih primerih v pripravi na šolo utesnjujejo neustrezni prostori. Predvsem na Cankovi, pa tudi v Rogašovcih, Fokovcih, Beltincih in Ižakovcih. Medtem ko so v soboški občini nadštevilčni oddelki, pa na njenem narodnostno mešanem območju število otrok upada. Tako v Centibi, Dolini, Prosenjakovcih, kjer so o tem razpravljali na roditeljskih sestankih in v krajevnih skupnostih. Enako kot Gornja Radgona Štipendije prejema 774 dijakov in študentov V občini Gornja Radgona prejema štipendije 774 dijakov in študentov. Štipendij iz združenih sredstev je 486, kadrovskih 283, 5 pa jih je iz Titovega sklada. Štipendije prejema 192 študentov. Število štipendistov v občini narašča iz leta v leto.' Zanimivo pa je, da bistveno upada število kadrovskih štipendij. Za šolsko leto 1989/90 jih je razpisanih samo še 86, za tekoče leto jih je bilo 107, prejšnje leto pa celo 120. 78 dijakov in študentov dobiva razliko h kadrovskim štipendijam zaradi socialne ogroženosti. Prav gotovo odnos delovnih organizacij do podeljevanja kadrovskih štipendij ni pravilen. Vsaka delovna organizacija bi morala na 35 zaposlenih razpisati po eno kadrovsko štipendijo. V nekaterih delovnih organizacijah je več kot 300 zaposlenih, pa niso za naslednje šolsko leto razpisale niti ene štipendije. Glavni vzrok je v tem, da se v teh delovnih organizacijah zavedajo, da bodo dobili kader brez štipendiranja. Tako kadrovanje pa prav gotovo ni pravilno. Franci Klemenčič nec ne bo hotel plačati svoje obveznosti, lahko upravičenec z obvestilom takoj zahteva izvršbo (na primer od osebnega dohodka), ne da bi čakal na pravnomočnost odločbe, kot je bilo to do sedaj. Postopek se bo torej poenostavil in skrajšal, o povišanju preživnin pa ne bodo več razpravljali na občinskih skupnostih socialnega skrbstva, ampak bo določen enotno za vso Slovenijo. Majda Horvat na enojezičnem območju, je tudi v dvojezičnih oddelkih opremljenost z igrali in drugimi vzgojnimi sredstvi nepopolna, poseben poudarek pa je na govornih vajah v maternem jeziku. O tem, da dva jezika otroci težko uporabljajo enakovredno, strokovnjaki že dalj časa opozarjajo in imajo o dvojezičnosti svoje mnenje, očitno pa te tako imenovane strokovne podlage še vedno niso prevladale nad laičnimi političnimi izhodišči. Posluh je tisti, ki bi ga bilo treba več, kot ga je, pri oblikovanju različnih stališč tudi na tem področju otroškega varstva. Izhodišče je namreč le eno — otrok oziroma generacija, ki raste, in do nje smo v teh čudnih časih posebej odgovorni. Brigita Bavčar STRAN 12 OB 40-LETNICI VESTNIKA VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 POGLED NA ZAKON O PODJETJIH IZ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Ali bosta oba pola družbe sedela za isto mizo? V zlatih sedemdesetih letih se je gospodarstvu dobro godilo in družbene dejavnosti so dobro živele. Toda ti časi so (hitro) minili in v gospodarstvu so se začeli kopičiti problemi. Zato (in takrat) so se iz gospodarstva začeli ozirati na družbeno nadstavbo in zahtevati, da se »poraba« zmanjša. Oglasili so se tudi iz družbenih dejavnosti ter začeli razlagati in dokazovati, da družbene dejavnosti s svojim delom posredno ustvarjajo družbeni proizvod, da »poraba« in denar, ki ga delavci dajejo za sise, ni v blato vržen denar. Vendar ni bilo časa, da bi ena in druga stran položila karte na mizo, saj je država s svojo regulative) in interventno zakonodajo posegla v gospodarstvo in negospodarstvo. V pogovoru za isto mizo pa bi si verjetno morali povedati, da sta dolgo igrala vsak za svojo mizo pa bi si verjetno povedati, da sta dolgo igrala vsak za svojo mizo, se šla vsak svojo razvojno politiko, da sta stala vsak na svojem bregu, za katerega sta menila, da pripada predvsem njemu. V gospodarstvu prek delegatskega sistema niso imeli natančnejšega pregleda, kaj se v družbenih dejavnostih dela in za kaj troši denar. Delavci so bili mnenja, da se denar, ki ga dajo za komunalo, nekje vidi, na primer v asfaltirani cesti, za sise pa samo dajejo brez pravega »haska«. Tudi danes tako mišljenje ni nobena redkost. Iz gospodarstva pa kaj preveč niti niso spraševali, dokler ni začelo škripati, šele takrat so vprašali, kaj za denar, ki ga dajejo sisom, tudi dobijo. Tudi zato so družbene dejavnosti lahko hodile svojo pot in sprejetih je bilo precej odločitev, katerih botri so bili politiki in, a so bile popolni streli v prazno, mogoče le izkušnja, a za precej denarja (vpijoč primer usmerjenega šolstva). Na vprašanja iz gospodarstva pa so nekateri nego-spodarstveniki svoj prispevek k družbenemu proizvodu — da bi bili prepričljivejši — poskušali prikazati v številkah. Pri tem pa so bili neuspešni, saj se marsikaj iz dela družbenih dejavnosti ne da ovrednotiti (kulturne dobrine, solidarnostna pomoč). Poskus zbliževanja je torej bil, vendar kam naprej ni prišel, morda le do načelne ugotovitve: vez med gospodarstvom in negospodarstvom je močna in temelji na nujni soodvisnosti. Gospodarstvo ne more biti brez raziskav, znanja, zdravih ljudi, ki imajo dobro socialno varnost, torej brez tega, kar dajejo družbene dejavnosti, in obratno. O tem pa, kako bi med poloma vzpostavili tudi drugo vez, ne le dajanje ali sprejemanje denarja, na primer »trg«, niso imeli časa govoriti, ker je na plan stopila državna regulativa, in zavrgla tudi načelno ugotovitev »organske« povezanosti gospodarstva in negospodarstva. Porabo je požagala prek vseh smiselnih in pametnih meja in še naprej zahteva ukrepe in manjše trošenje denarja. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb so se v lanskem letu v primerjavi z letom 1987 zmanjšala od 23,3 odstotka narodnega dohodka na 21,3 odstotka. Državna diktatura, ki pa še močno velja za družbeno nadstavbo, naj bi se počasi umaknila gospodarskim zakonitostim. To napoveduje zakon o podjetjih, ki naj bi bil akt novega življenja za gospodarstvo. Vanj se ozirajo tudi iz družbenih dejavnosti, čeprav o njih ničesar ne pove, niti ne nakazuje poti novega in družbenega povezovanja. Nekatere negospodarske dejavnosti že ponujajo možnost za sodelovanje z novo vsebino. Na primer zakon o spremembah zakona o zdravstvenem varstvu, ki daje možnost, da delovne organizacije v gospodarstvu za svoje delavce organizirajo nekatere zdravstvene storitve, ne le medicino dela, ampak tudi dejavnosti osnovnega zdravstva. Pri tem bi bila prispevna stopnja za interesno skupnost primerno nižja. Imamo že tudi primere, ko se je kultura malodane pripojila delovnim organizacijam in gospodarstvu, saj je le tako lahko ostala pri življenju. Majda Horvat Družbene dejavnosti ponovno pastorek Zvezni zbor je 29. decembra 1988 po dokaj nepričakovano hitri vskladitvi med delegati z aplavzom sprejel zakon o podjetjih, ki gotovo predstavlja enega novih korakov pri uresničevanju gospodarske reforme in pomembno prelomnico v razvoju socialističnega gospodarstva v Jugoslaviji. Gre predvsem za velike in bistvene spremembe v pojmovanju lastnine: dokončno je padla dogma o nelastninsko-pravnem konceptu družbene lastnine kot edino možnem produkcijskem odnosu, uvaja pa se enakopravnost lastnin oziroma sožitje družbene z zasebno domačo in celo tujo lastnino. S tem je seveda močno povezano gospodarsko odločanje oziroma upravljanje s to lastnino: doslej edinim pravicam iz naslova opravljanja dela so se pridružile tudi pravice iz naslova vloženih sredstev, s čimer pa je samoupravljanje Ostalo kot temeljni upra-vljalski model, vendar z drugačno obliko in vsebino. Poleg družbenih podjetij, v katera se bodo morale preoblikovati sedanje organizacije združenega dela, se s tem zakonom uvajajo nove, različne oblike zasebnih in mešanih podjetij. Odslej bo tudi v naši državi možno ustanavljati podjetja in družbe, ki so sicer značilne za zahodne kapitalistične države (npr. delniške družbe, ko-manditne družbe, družbe z omejeno zavezo itn ), vendar z nekoliko drugačno vsebino in nazivom. S tem se odpravljajo sedanje temeljne organizacije združenega dela kot temeljni ekonomski in samoupravni subjekti in celotni koncept zakona o združenem delu. Prilaščanje proizvodov družbenega dela in upravljanje ne bo več temeljilo-samo na rezultatih dela delavcev, temveč tudi na deležu vloženih sredstev, s čimer se bo gotovo povečala odgovornost vseh za uspešno delo in upravljanje s sredstvi. Zaživele bodo skoraj že pozabljene ekonomske kategorije, kot so ponudba, povpraševanje, trg delovne sile in kapitala itn. Resje pri vsem tem še veliko nedorečene- ga, saj bo potrebno sprejeti še vrsto podzakonskih in zakonskih aktov in se v določenem obdobju tudi ustrezno organizirati, dejstvo pa je, da je temeljni zakonski akt vendarle sprejet za vsa področja gospodarskih dejavnosti, sprejeta je osnova za postopno uvajanje tržnega gospodarstva. Kaj pa družbene dejavnosti? Žal moram ugotoviti, da drži vse to samo za gospodarske dejavnosti, družbene pa so ponovno ostale zunaj teh pomembnih sprememb. Izjave članov Zveznega izvršnega sveta, da za te dejavnosti še naprej velja zakon o združenem delu, nas v družbenih dejavnostih ne morejo zadovoljiti. Zakon o združenem delu je v bistvu v vseh pogledih enačil družbene dejavnosti z gospodarskimi dejavnostmi, šlo je le za dva dela' istega celovitega združenega dela, le načini in metode pridobivanja celotnega prihodka so bili različni. Medtem ko so gospodarske organizacije združenega dela pridobivale celotni prihodek s prodajo blaga in storitev, pa so družbene dejavnosti pridobivale večino svojega celotnega prihodka s svobodno menjavo dela. Zaradi raznih interventnih zakonov v zadnjih letih so sc odnosi pri svobodni menjavi dela popolnoma izrodili: na eni strani smo uporabniki storitev-v družbenih dejavnostih vse bolj zahtevni, pravice se nenehno širijo tako z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, kot tudi v življenjski praksi, po drugi strani pa nam država nenehno omejuje sredstva; taki enostranski ukrepi povzročajo nemalo težav pri dogovarjanju v samoupravnih interesnih skupnostih, v končni fazi pa povzročajo, da družbene dejavnosti le životarijo ob nenehno pretečih izgubah, ali pa se rešujejo tako, da morajo osebni dohodki teh delavcev zaostajati za tistimi v gospodarstvu. Pogosto so delavci v družbenih dejavnostih pod pritiskom, da naj zmanjšajo programe: ponekod je to deloma izvedljivo, ponekod (npr. v zdravstvu) pa izredno težko, saj program sproti »narekuje« vrsta in obseg obolelosti prebivalstva, opustitev preventivnega delova- sistema, čeprav zanje trdimo, da so posebnega družbenega pomena? Ali bodo še naprej pomenile le nepotrebno porabo, nepotrebne javne izdatke, ki jih je treba za vsako ceno zmanjševati? Po drugi strani pa vsi priznavamo, da- niti ustavna dopolnila niso spremenila tega, da so, družbene dejavnosti sestavni del družbene reprodukcije, njen vitalni del, ki pomembno vpliva na večjo produktivnost, boljše rezultate, ti pa so zelo potrebni za izhod iz gospodarske krize. Upajmo, da bo to novi zakon o zavodih vsaj v osnovi urejal, podobno kot zakon o podjetjih. V tem trenutku se v nekaterih družbenih dejavnostih srečujemo s prav čudnim položajem, saj imamo še vedno organizirane temeljne organizacije, brez enotnega žiro računa na ravni delovne organizacije, nja pa ima lahko zelo težke posledice v še težjem in pozneje ne več obvladljivem stanju bolezni. V nobenem primeru pa delavci v družbenih dejavnostih ne morejo sami prevzeti odgovornosti za zmanjšanje programov zaradi zmanjšanja sredstev; to odgovornost oziroma ukrepe o zmanjšanju programov ali pravic uporabnikov mora prevzeti tisti, ki sredstva zmanjšuje v imenu uporabnikov. To pa niso samoupravne interesne skupnosti, saj imajo z raznimi obrazci, do dinarja natančno določeno koliko »smejo« porabiti za posamezne organizacije družbenih dejavnosti v posameznih obdobjih. Sploh pa je položaj samoupravnih interesnih skupnosti čedalje manj razumljiv, alternativi pa sta le dve: ali bomo tem skupnostim dali vlogo poslovnega partnerja organizacijam družbenih dejavnosti v pravem pomenu besede, s katerimi se bodo enakopravno dogovarjale za financiranje programov, ali pa jih ne potrebujemo. Samo za mesto dogovarjanja, kjer pa se ni mogoče ničesar dogovoriti ali odločiti, predstavljajo samoupravne interesne skupnosti predrag administrativni aparat. Tudi na tem področju bi morali postopoma začeti uvajati tržne odnose, predvsem pa enakopravne poslovne odnose med enakovrednimi poslovnimi partnerji, ki morajo biti tudi ustrezno organizirani. Po nekaterih informacijah je v pripravi zakon o zavodih, ki naj bi določal organiziranost in denarno-gospodarski status organizacij v družbenih dejavnostih, podobno kot zakon o podjetjih za gospodarske dejavnosti. Sprašujemo se samo, zakaj se nista oba zakona pripravljala hkrati? Mar so družbene dejavnosti manj pomemben del našega družbeno-gospodarskega kar pa za gospodarske organizacije s 1. januarjem 1989 ni več možno; finančne in druge rezultate svojega poslovanja morajo prikazovati na ravni delovne organizacije, tozdi pa ne morejo več imeti svojih žiro računov. Zanimivo je določilo zakona o podjetjih (verjetno bo podobno v zakonu o zavodih), po katerem mora sedanja organizacija združenega dela najprej uskladiti svoj statut in druge samoupravne splošne akte z določili zakona o podjetjih (rok je do 31. decembra 1991) in se šele potem lotiti statusnih ali reorganizacijskih sprememb (izločitev, pripojitev, spajanje, delitev itn.). Če pride do postopkov reorganiziranja, se za razmejevanje premoženjskopravnih pravic in obveznosti, ki so nastale s skupnim poslovanjem, uporabljajo sedanji samoupravni sporazumi o združitvi. Nosilec vseh pobud in aktivnosti za določitev predloga novega organiziranja oziroma prilagajanja samoupravne in statusne organiziranosti zakonu o podjetjih (verjetno tudi zakonu o zavodih) je delavski svet obstoječe organizacije združenega dela. Menim pa, da mora za družbene dejavnosti pomembno vlogo pri tem opraviti tudi ustanovitelj, to je družbenopolitična skupnost, saj so družbene dejavnosti »nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ter za delo podjetij ter drugih organizacij in skupnosti na določenem območju« (6. člen zakona o podjetjih). V letu 1989 se nam torej obetajo pomembna ali celo prelomna dogajanja na področju celotne družbene reprodukcije v smislu tržne naravnanosti, večje poslovnosti in zagotavljanja možnosti za uspešnejše delo. To pa je želja in naloga nas vseh. Štefan Vučak Čakajoč na zakon Zakoni nedvomno v vsaki družbi pomenijo pomemben regulator dela in življenja. Slabi in komplicirani predpisi nam grenijo življenje in omejujejo delo. Vendar pa se mi zdi, da v Jugoslaviji pretirano veliko pričakujemo od spremembe predpisov. Spomnimo se samo evforije, ki nas je zadela ob Zakonu o združenem delu. Nevarno se mi zdi, če se bo enako zgodilo pri Zakonu o podjetjih. Še posebej zato, ker je marsikdo, ki si je lastil soavtorstvo in pravoverno razlagalstvo prvega, tudi sedaj z vsemi usti poleg. Zakon je zame (nisem pravnik!) dober, če je kratek in dovolj splošen, če določa okvirne pogoje za organizacijo ter vse' ostalo prepušča domiselnosti ljudi; če prepoveduje in ne dovoljuje. Ker je ta zadnja misel malo čudna, naj jo razložim. Ne propagiram nasilja nad človeško svobodo, vendar je v naravi zakona, da ima tudi omejitveni pomen. In prav zato je dosti manj omejitven, če ti ni treba izgubljati časa s tem, da pri vsaki ideji preverjaš, ali je njena realizacija dovoljena ali pa ne. Še borba proti omejitvam je veliko lažja, če te omejitve poznaš. Pri delovanju zakona je seveda izredno pomembno družbeno ozračje. Ta vpliva že na njegovo oblikovanje, še bolj pa na razlago, ki je vedno (vsaj pri nas) prav tako pomembna kot sam tekst zakona. Ozračje, ki je ustvarjeno z Zakonom o podjetjih, se mi zdi kar ugodno. Večina komentarjev se nagiba k temu, da daje poslom in stroki svobodo odločanja in ji omogoča, da se znebi nedoletnosti ter s tem povezanega tutorstva države. Priznava raznolikost življenja, ki ga je hotel ŽZD-jevski duh zbrisati — zanj je bilo vseeno, ali. neka organizacija čisti ceste ali uprizarja balet. Loči med strokovno in samoupravno odločitvijo — upati je, da bo s tem konec npr. borbe za vloge v gledališču na sodiščih združenega dela ter podobnih »samoupravljal-skih« neumnosti. Dobro bo, če bo takšno vzdušje pripomoglo k ustvarjanju podobnih zakonov za področje družbenih dejavnosti, torej tudi kulture. Zakon o podjetjih velja namreč le za gospodarstvo in ta ugotovitev je hkrati opravičilo za splošnost mojega razmišljanja. Naj dodam še pobožno željo. Novi zakon mora pomeniti razcvet podjetništva — s tem pa večanje družbenega bogastva — to bi bil tudi največji prispevek za boljšo osnovo dela družbenih dejavnosti, boljšo kot so bili vsi tisoči sklepi, sprejeti doslej. Če ... Marjan Čenar Ob zakonu o podjetjih dobri rezultati tudi v družbenih dejavnostih? Narobe bi bilo, če bi živeli v prepričanju, da je sprejem Zakona o podjetjih rešitev za vse težave, ki izvirajo iz organiziranosti organizacij združenega dela tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Tudi večja pooblastila poslovodnim delavcem ne bodo dovolj. Preveč se je v nas zakoreninila miselnost, da je obstoječe edino možno, da so ljudje nenadomestljivi in da je za vse težave kriv sistem, o spremembi katerega pa itak vedno odloča nekdo drug. Tako mislim, da je možno izkoristiti to, kar nam ponuja Zakon o podjetjih na področju DD le če: — bodo spremembe področne zakonodaje za družbene dejavnosti ustrezno sledile ideji Zakona o podjetjih, . — bo tudi v družbenih dejavnostih prostor za zasebno pobudo, ki bo nedvomno dala novo kakovost in tudi prej našla nove, drugačne oblike za izvajanje programov, — bodo odpravljeni monopoli, ki danes diktirajo prevrednotenje programov in ne dajejo možnosti izbire uporabnikom, da bi si ti izbrali tistega izvajalca, ki bi bil boljši, cenejši, skratka, ni alternative, — bo tako tudi za podjetja s področja družbenih dejavnosti veljala zdrava, tržna konkurenca, ki edina prisili podjetnika (če mu na tem področju smemo tako reči), da se organizacijsko in kadrovsko neprestano prilagaja potrebam na trgu storitev, — bo drugače zastavljen sistem strokovnega nadzora, ločen od izvajalcev, povsem samostojen, vendar bodo imeli tudi izvajalci nadzora jasno definirano odgovornost do financerja ali bolje plačnika. Ali torej lahko od zakona o podjetjih realno pričakujemo dobre rezultate tudi v družbenih dejavnostih? Možnosti je veliko. Toda spomnimo se na obljube izvajalcev, ki so nam jih dali, ko smo od njih terjali spremembo organiziranosti njihovih podjetij in mreže ustanov. Dejali so, da naj počakamo na zakon o podjetjih, na novo ustavo! Zdaj je to tu in oni so na potezi! Ko razmišljam o vsem tem in upoštevam določila zakona ter izkušnje, ne morem biti optimist, pa tudi popoln pesimist nisem. Gotovo pa je nekaj — tudi na področju družbenih dejavnosti bo potrebno nekaj gospodarske prisile. Silvo POTOČNIK, ek. Podjetništvo tudi v šolstvu? Kaj bi se zgodilo v šolstvu, če bi zakon o podjetjih veljal tudi za družbene dejavnosti? Najbrž bi šole postale družbena podjetja ali pa samostojne enote v okviru neke večje asociacije. Ko je bil sprejet zakon o združenem delu (1976. leta), so v Sloveniji — in tudi v Pomurju — začele nastajati različne oblike samoupravne organiziranosti osnovnih šol. Tako so jih ponekod spremenili v tozde in jih povezali v vzgojno-izobraževalne delovne organizacije (zavode), drugje so jih oblikovali kot enovite organizacije združenega dela (tudi ž enotami), nekaj kasneje pa so nastajale skupnosti osnovnih šol. Slednjo obliko so lansko leto nameravali vzpostaviti tudi v občini Ljutomer, pa predlog ni dobil večinske podpore. Tako je ostalo vse po starem, razen tega, da je prišlo do združitve Osnovne šole s prilagojenim programom Cvetko Golar z osemletko Ivan Cankar (obe šoli delujeta v občinskem središču), in tako je prva šola z letošnjim L januarjem začela poslovati kot enota. Najbolj pa so združevanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v Pomurju izvedli v lendavski občini. Leta 1976 so namreč ustanovili Vzgojno-izobraževalni zavod kot skupno organizacijo združenega dela z 12 tozdi (9 osnovnih šol, glasbena šola, vrtci in skupne službe), skupno število zaposlenih pa je okrog 440. Če tega ne bi storili, naj bi se število zaposlenih v administrativnih službah v teh ustanovah povečalo za 6, ker je bilo treba ločiti računovodsko-blagajni-ško poslovanje. Tako pa so v okviru Zavoda oblikovali skupen računovodski center za vse tozde, v njem dela 5 delavcev in trije med njimi so prišli iz šol. Tako so šolske tajnice in ravnatelje razbremenili raznih opravil v zvezi s periodičnimi in zaključnimi računi, pa še s čim. Na voljo imajo torej več časa za dejavnosti, ki so res pedagoškega pomena. Poleg tega se jim ni treba posebej ukvarjati s sestavljanjem raznih samoupravnih aktov, pravilnikov, dokumentov za SLO in DS in drugim, kar namesto njih postori pravnik na VIZ-u. A ni vse samo dobro, ker je takšna organiziranost prinesla tudi nekatere slabosti, saj sicer ne bi bilo lansko leto dokaj močnih prizadevanj nekaterih, da bi VIZ ukinili. Najbrž pa je bolje, da niso prehitevali, saj je pričakovati, da bo jasneje, kako organizirati družbene dejavnosti, ko bo izšel zakon o družbenih podjetjih. In potrebno se bo odločiti za kar najbolj racionalno obliko organiziranosti. Tozdov prav gotovo ne bo več. Tako tudi ne v Murski Soboti, kjer so sedaj 4 osnovne šole kot tozdi združene v Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod, vse druge osemletke v občini pa delujejo kot ozdi. Rezerve podjetništva v šolstvu pa niso samo v samoupravni organiziranosti, temveč še kje. Zdaj sicer pravimo ukrepom, s katerimi želimo zmanjšati stroške poslovanja, ukrepi za uskladitev z materialnimi možnostmi. In tako ukinjamo celodnevne osnovne šole, ker so predrage, ne dajejo pa bistveno boljših rezultatov od poldnevnih; ukinjamo tudi razne dodatke (za šolo v naravi, pouk v stalni popoldanski izmeni idr.), pa še druge oblike zmanjševanja izdatkov za vzgojno-izobraževalni sistem sprejemajo po občinah. Te so namreč ustanoviteljice osnovnih šol. Žal sicer marsikaj prelagamo na ramena staršev. In še bolj kot doslej bo morala v šolstvu zaživeti svobodna menjava dela. V šolah naj bi torej več »delali« tudi za gospodarska podjetja, od tam pa dobivali razno opremo, material, mentorje .. JOŽE GRAJ VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 OB 40-LETNIC’ VESTNIKA STRAN ^3 na je spre- i nadpovprečne rezultate na razli- K K Gornja Radgona, lani je prejel nagrado za vinsko* mikrobiologijo in je razglašen za inovatorja leta. Dijaki Bojan Šeško, Mirjana Klobasa in Aleš Kuhar, lani učenci OŠ Ivan Nemec- Radenci, so dosegli prvo mesto na tekmovanju OZN. Jože Štefanec iz Tropovec in Branko Horvat iz Radenec, zaposlena v tozdu Mineralna voda Radenska Radenci, sta zasedla I. in 3. mesto na zveznem tekmovanju viličaristov, Feliks Bolkovič s Kmetijskega kombinata pa na zveznem tekmovanju kombajnistov. Stanko Ščav-ničar iz Grozda že dolga leta velja za najhitrejšega in najspret-nejšega natakarja, tudi na gostin-sko-turističnem zboru v Postojni CAS! čas v preteklosti, eden je za sedanjost, drugi pa spet za »prihodnost. In če smo se jih nekako naučili ali, kot pravijo šolniki, osvojili, pa smo se, ko smo prišli v svet odraslih, spet Le kdo ho še verjel, da imamo samo en čas, ki se izteka in ga nikoli nimamo dovolj^ ki ga merita koledar in ura. Že v šoli so nam zabijali v butice, da imamo tri čase, da je en DO SOBOTA. TOZD OBRTNIŠTVO MURSKA SOBOTA, KOPALIŠKA 2 objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. tovorno vozilo 1MV 2200 D, leto izdelave 1979, vozno, registrirano, izklicna cena 10,000.000 din, 2. tovorno vozilo IMV 1600 R, leto izdelave 1976, vozno, ni registrirano, izklicna cena 1,500.000 din, 3. škarje za rezanje pločevine, izklicna cena 600.000 din, 4. peč za plastificiranje, izklicna cena 580.000 din, 5. 9 radiatorjev, izklicna cena 2.000 din za člen. Javna dražba bo v soboto, 18. 2. 1989, ob 9. uri na dvorišču DO Sobota, Murska Sobota, Kopališka ul. 2. Ogled osnovnih sredstev je možen na dan dražbe od. 8. do 9. ure. Udeleženci morajo pred začetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa vrne. Kupec je dolžan plačati kupnino takoj oziroma ob sklenitvi pogodbe. Poleg kupnine plača kupec še predpisani prometni davek. sprostitev in samopotrditev v novih oblačilih, ampak se jih SPREJEM ZA OBČANE Z NADPOVPREČNIMI REZULTATI SEDEMNAJST NAJBOLJŠIH RADGONČANOV Skupščina občine Gornja Ra ' jem za občane, ki so v letu 1988 d< čnih področjih delovanja. Povabljeni so bili Rudi Kocmut, zaposlen v DO Gorenje El-rad, ki je na olimpiadi za invalide v Seulu dosegel odlične rezultate (na 200 m 7. mesto, na 1500 m 2. mesto in na 800 m v polfinalu svetovni rekord), lani je bil tudi športnik leta občine Gornja Radgona in Pomurja, prejel pa je tudi plaketo ZTKO Slovenije; Boris Rihtarič, dijak iz Radenec, je dosegel številne odlične rezultate v namiznem tenisu (republiški prvak pionirjev in šolskih športnih društev, 3. mesto na državnem prvenstvu v Umagu, je vizboru za mladinsko državno reprezentanco); dijak je tudi Boštjan Kampuš, motokrosist iz Spodnje Ščavnice, ki sicer nastopa za AMD Lenart, v lanskem letu pa je začel voziti v kategoriji motorjev 125 ccm in postal republiški prvak. Miro Mat-jašec, zaposlen na SO Murska Sobota, je član ribiške družine Gornja Radgona in je v A repu-bljški ligi športnega ribolova dosegel 2. mesto, na državnem prvenstvu 5. ter na tekmovanju za pokal Jugoslavije 1. mesto; Alojz Filipič je enolog, dipl, inž živilske tehnologije, in zaposlen v morali učiti še številne druge čase. Odrasli poznajo čas sindikalnih izletov, čas dopustov, čas občnih zborov, čas jelko-vanj, čas ... Domišljija odraslih za odkrivanje novih časov je skorajda neizmerljiva. Časi odraslih pa niso le za nekatere, za njihovo zabavo, prav pošteno veselijo gostilničarji in še kdo, ki ob pravem "času in na pravi način odpre svojo denarnico, da se napolni prav do vrha. In če so otroške misli pri dedku Mrazu, so misli mnogih odraslih pri sindikalnih »fe-štah« in jelkovanjih, pa tudi pri tistih, ki so organizirane po zasebni plati. Saj, še sreča, da imamo čase, sicer bi nam po glavi lahko hodile kake neumnosti! , ‘ mh ----------------------------------------------------------------------------------- RADENSKA JE VELIKO VEČ... Da, radenska mineralna voda je veliko več kot te prijetna, šumeča, osvežujoča pijača, s katero si pogasimo žejo. Raziskave, ki jih zadnja leta intenzivno opravljamo, so pokazale, da radenska ugodno vpliva na celo vrsto fizioloških procesov, bodisi da jo popijemo, se v njej kopljemo, z njo masiramo ustno sluznico ali pa jo razpršeno vdihavamo. Radenska, ki jo lahko popijemo tudi večje količine, se izloči preko ledvic. Iz izkušnje vemo, da izdatno pospešuje izločanje urina, s čimer mehanično izpira ledvična pota, telesu pa omogoča, da se hitreje in izdatneje očisti ’-odpadnih« snovi. Iz tabele mineralne sestave je razvidno, da vsebuje radenska vse življensko važne minerale, zato s pitjem po naravni poti vzpostavljamo porušeno mineralno ravnotežje v telesu, kar se lahko zgodi pri močnem znojenju, bruhanju, driskah. sladkorni bolezni, med nosečnostjo itd. Izkustveno smo pri nas že dolga leta opazovali, da klasično zdravljenje vnetja ledvic in ledvičnih poti, kjer bolniki popijejo liter in več slatine dnevno, poteka hitreje in uspešneje, kot če radenske ne pijejo. Mnogi bolniki v Radencih po naravni poti izločijo ledvične kamne. Obstaja bogata zbirka teh kamnov. Dr. E. Kline je pogosto omenjal, da je motnja funkcije žleze ščitnice na radenskem področju neznana, kar je pripisoval jodu, ki ga radenska vsebuje. Kaj pa o vsem tem pravi znanost? Raziskava, ki so jo opravili na bakteriološkem inštitutu v Ljubljani, je pokazala, da bakterije, ki najčešče povzročajo vnetje ledvic in ledvičnih poti, občutno slabše rastejo na gojišču, kateremu je primešana radenska ali pa, če je gojišče bilo za eno uro prelito z radensko, kot pa na klasično pripravljenem gojišču. Naše raziskave kažejo, da cela vrsta bakterij v steklenici z radensko ne uspeva. Na Kliničnem- centru v Ljubljani so ugotovili (prof. dr. J. Drinovec), da se pri preiskovancih, ki so en mesec po želji pili radensko, občutno poveča količina štiriindvajset-urnega urina, zmanjša količina kalcija v urinu, zniža količina sečne kisline v krvi, pH urina, prav tako pa tudi krvi, se pomakne v smeri alkalnosti. Teh pojavnosti ni, če isti preizkovanci en mesec po želji pijejo vodovodno vodo. Znižanje vsebnosti kalcija v urinu, njegova razredčitev, izdatnejše izpiranje sečnih poti, a/kalizacija urina, zmanjšuje možnost nastanka ledvičnih kamnov., Obsežna epidemiološka študija (mag. dr. Š. Gruskovnjak) je pokazala, da je prisotnost ledvičnih kamnov med prebivalci radgonske občine sredi katere ležijo Radenci) značilno manjše, kot med prebivalci soboške, lendavske, ptujske občine in slovenskim povprečjem. Domnevamo. da ljudje drugih občin popijejo manj radenske, kot v radgonski. Pregled zobovja šoloobveznih otrok iz področja Radenc je pokazat (prof. dr. Č. Ravnik), da je karies zob za polovico manj prisoten, kot pri otrocih Apač. Radenski otroci verjetno popijejo več radenske (fluor?) Radenska pospešuje izločanje sline in prebavnih sokov, nevtralizira prekomerno želodčno kislino, pospešuje peristaltiko in pomirja vneto sluznico prebavil, s čimer ureja prebavo, pospešuje pasažo hrane, odstrani občutek polnosti v želodcu, s čimer zmanjšuje možnost nastanka rane na dvanajsterniku. I/ kopeli z radensko mineralno vodo koža pordeči, ker se razširijo kapilare v njej. Refleksno se širijo žile tudi v globini telesa. Pretok krvi se poveča Ker se zmanjša periferni odpor, se delo srca zmanjša. Organi dobijo več kisika in biološko potrebnih snovi. Hitreje ter izdatneje se osvobodijo »odpadnih« snovi. Funkcija organov se zboljša. Celotno telo se krepi in hitreje regenerira. Odpornost telesa se zveča. Kopeli stabilizirajo avtonomno živčevje. Nespečnost in splošna utrujenost, posebno spomladanska, se zmanjša. Občutno pade krvni pritisk in se za dalj časa stabilizira (prim. dr. G. Kastelic). Zaradi periferne bandaže, pospešene cirkulacije krvi in bolj ekonomičnega delovanja srca, je po kopeli uriniranje izdatnejše. Otečenost nog se zmanjša, pogosto pa povsem izgine. Pri akutnem vnetju gornjih dihalnih poti in pri kroničnem bronhitisu inhatiranje razpršene slatine hitro zmanjša težave, ki spremljajo vnetje in olajša izkašljevanje. Masaža bolne in vnete sluznice obzobnega mesa z radensko, pomiri vnetje, izpira obzobne šepe. odstranjuje zobni plak, zboljša cirkulacijo krvi v sluznici in pospeši njeno ozdravitev (dr. D. Hojs). V Radencih so redki bolniki, ki se jim po kompletnem programu zdravljenja: pravilna diagnoza, potrebna zdravila, dieta, kopeli, pitje, fizikalna in elektroterapija, blatne obloge, znanstveno potrjena ugodna klima, rekreacija itd., zdravstveno stanje ne bi izboljšalo. Zato z upravičenostjo lahko rečemo, da je radenska veliko več kot naravna, prijetna, osvežujoča pijača. dr. Lojze Stevanec je prejel zlato medaljo. Na istem zboru sta bila uspešna tudi Marija Premuš, animatorka iz Radina, Ivan Šantl, vodja ekipe na tekmovanju, ter Inge Krapše, učiteljica strežbe na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Na sprejem pa so povabili tudi dva priznana . strokovnjaka, bodočega magistra Antona Hamler-ja (na Visoki Tehniški šoli je pripravil magistrsko delo z naslovom Uporaba metode končnih elementov pri izračunu enosmernega motorja s trajnimi magneti) ter doc. dr. Francija Čuša na Tehniški fakulteti v Mariboru, ki je maja lani zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Vplivi različnih geometričnih oblik rezila na odrezovalne razmere pri čelnem frezanju. Bernarda B. Peček Murska Sobota V četrtek pade kocka? V soboški Platani je te dni spet dokaj razgibano. Ne le zato, ker je treba pripraviti obračun preteklega leta (zaključni račun), ampak se dogovarjajo za prodajo ene od dveh proizvodnih hal (danes, 16. februarja, je predviden podpis pogodbe), »vznemirjenost« pa je povzročila tudi odločitev, da bo moralo okrog 60 delavcev na dodatno izobraževanje. Najprej, kako kaže glede zaključnega računa. Žal se jim obeta izguba v višini okrog 420 milijonov dinarjev. Največ minusa so »prigospodarili« zaradi rekla- Kaj je (bo) s halo? Prodati so jo nameravali že let-a 1987, vendar niso bili dovolj vztrajni. Menda je bila s tem »narejena nepopravljiva škoda«, kot je ob nih osebnih dohodkov. Plače nameravajo vsak mesec prilagajati doseženim rezultatom. In če bodo halo prodali, se bodo vsi Pla-tanini delavci preselili v neprodano halo, kjer bodo lahko zaokrožili tehnološki proces, racionalizirali proizvodnjo in sploh uspešneje gospodarili s sredstvi. To bo sicer pomenilo tudi uvedbo dvoizmenskega dela, kajti s prodajo bodo izgubili okrog 2.450 (neto) kvadratnih metrov delovnih površin. To je Platanina proizvodna hala, ki jo bodo, kot kaže, 16. februarja prodali (komu, je bila te dni še poslovna skrivnost), s čimer se bodo finančno precej okrepili. Imeli bodo tudi sredstva za posodobitev tehnološke opreme in tudi socialna varnost zaposlenih ne bo več ogrožena. (Foto: Nataša Juhnov). macije iz Združenih držav Amerike (okrog 350 milijonov dinarjev), drugi vzroki pa so pomanjkanje lastnega kapitala in zaradi tega nujno najemanje kratkoročnih medmesečnih posojil, ki potem »požirajo« lastna obratna sredstva, pa tudi preslabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti in slaba tehnološka oprema (okrog 80-odstotno je odpisana). Precejšnja sredstva so vložili tudi v nove programe (roli, studio 7), ki še ne vračajo dovolj vloženega truda. Vendar pa, kot nam je povedal predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa (»prisilni upravitelj«) Jože Vou-ri, bodo izgubo pokrili v okviru Slovenijalesa, tako da ne bo prišla v zaključni račun. odhodu iz Platane zapisal prejšnji predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Jože Šavel. Kaže, daje v tej ugotovitvi veliko resnice, kajti sicer ne bi sedaj nameravali ponovno to zamisel uresničiti. Kdo bo kupec, je bila te dni še poslovna skrivnost, kakor tudi cena. Če bo dogovor sklenjen, pa se bo Platana na ta način kar precej finančno okrepila, tako da najbrž ne bo več ogrožena socialna varnost zaposlenih, imeli pa bodo tudi sredstva za posodobitev opreme. Izboljšali bodo torej lahko tudi tehnološki proces in s tem tudi produktivnost. To pa bi obenem pomenilo možnost tudi boljšega nagrajevanja zaposlenih, tako da se bodo odmaknili od zajamče- Delovna organizacija Posodobitev tehnološkega procesa pa bo zahtevala tudi več znanja zaposlenih delavcev. Za strojem naj ne bi delal noben nekvalificiran delavec. Zato pa je že pripravljen predlog o dodatnem izobraževanju. 40 delavcev bo moralo v šolo tovarne Stol v Kamniku, 38 pa si bo moralo izpopolniti znanje (dokvalifikacijo) na usposabljanju (popoldanski šoli) v okviru Delavske univerze Murska Sobota. Delavci še ne vedo poimensko, koga čaka dodatna šola, čeprav jih to večina med njimi najbrž sluti. Kot kaže, marsikdo ni ravno navdušen, toda, »kdor se ne bo hotel vključiti, pač ne bo mogel delati zaradi posodobljenega tehnološkega procesa.« Denar za njihovo izobraževanje pa bodo prispevali skupnost za zaposlovanje, iz skupnih rezerv gospodarstva občine Murska Sobota (kredit) in lastnih sredstev DO Platana. Živahno pa bo v Platani tudi v prihodnje. Do konca marca namreč nameravajo spet izvoliti delavski svet, do konca aprila pa še druge samoupravne organe in pripraviti vse potrebno, da se bodo organizirali kot samostojno podjetje v okviru Slovenijalesa. Jože Graj ZUNANJA TRGOVINA s. Murska Sobota objavlja po sklepu Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge pripravnika z visoko- ali višješolsko izobrazbo, za določen čas, čas pripravniške dobe. Drugi pogoji: — aktivno znanje madžarskega jezika, — odslužen vojaški rok, — vozniški izpit kategorije B. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v roku 15 dni od objave na naslov: ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, MURSKA SOBOTA, Lendavska ul. 9. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave. Po najnižjih cenah prodajamo vse jugoslovanske pija- Izdelki znane delovne organizaci- VINAG MARIBOR v DABU DAB — Martin Žižek. Cvetkova 42. Murska Sobota. Delovni čas od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. OGLASITE SE PRI ZAVAROVALNEM ZASTOPNIKU V ZAVAROVALNICI MURSKA SOBOTA saj ni nič tako varno, da ne bi potrebovalo primerne zavarovalne zaščite. VAM OMOGOČA: zavarovalnica triglav MURSKA SOBOTA — Zavarovanje premoženja, kjer se vrednost mesečno prilagaja stopnji inflacije — Zavarovanje živine in posevkov — Skupinsko avtomobilsko zavarovanje s popustom — Vsa druga zavarovanja PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU PREMIJE DAJEMO 20-ODSTOTNI POPUST, PRI PLAČILIH NA OBROKE NE OBRAČUNAVAMO OBRESTI. Vaša hiša zaupanja je ZAVAROVALNICA MURSKA SOBOTA STRAN 14 OB 40-LETNICI VESTNIKA VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 kmetijska panorama Samorodnice — zakaj jih odklanjamo? Samorodnice — zakaj jih odklanjamo? Kaj so samorodnice? Samorodnice ali direktno rodni hibridi so trte, ki so nastale z medsebojnim križanjem ameriških in evropskih trt. Njihova značilnost je, da so bolj ali manj odporne na koreninsko obliko trsne uši in da ima njihovo »vino«, značilen »foks« okus (vonj po lisicah). Kdaj in zakaj so se razširile? Samorodnice so se začele širiti po napadu trtne uši, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začela zmagoslavni pohod po evropskih vinogradih. Na Goričkem so jo zasledili po letu 1892, zadnji in najmočnejši val pa je prišel leta 1909, ki je uničil, večino vinogradov evropske žlahtne trte. Vzroke, zakaj so se samorodnice v tistih časih in tudi kasneje tako razširile, lahko iščemo v tem, da je bila obnova s samorodnicami preprostejša, cenejša, pa tudi v tem, da se je do cepljenih trt težje prišlo in se je navsezadnje »samorodnično vino« prav tako dobro prodajalo kot vino žlahtnih trt. To pa predvsem zaradi pomanjkanja vsakršnega vina. Najbolj so se razširile samorodnice pred prvo svetovno vojno, po hudi zimski pozebi 1929. leta, in po drugi svetovni vojni. Katere samorodnice so razširjene na Goričkem? Moj namen ni, da bi delal reklamo za samorodnice, ki jih že od nekdaj z zakonom preganjajo (o tem kasneje), temveč da ljudi seznanim, zakaj jih vse napredne vinogradniške države zavračajo. Na Goričkem so razširjene naslednje samorodnice: šmarnica, izabela, jurka, klinton, othelo, žakez in druge. Ljudje jih gojijo predvsem na brajdah ob hišah, le tu in tam pa so še manjši nasadi ---------VIŠNJA V zadnjih 10 letih se je površina višnjevih nasadov v Jugoslaviji povečala za osemkrat, predvsem zaradi neplanskega sajenja tega sadeža v južnejših predelih države, l am so zasajene neselekcionirane sorte oblačinske višnje, ki daje plodove slabe kakovosti. Zato je v zadnjih letih cena višnjam padla, kar pa je povzročilo množično krčenje višnjevih nasadov v Vojvodini, ožji Srbiji in Makedoniji. Takšna množična krčenja na jugu pa bi nas morala siliti v sajenje kakovostnih sort višenj, ker imamo veliko primernih površin za to sadno vrsto na Goričkem. Da višnja dobro uspeva na Goričkem, dokazujejo 10-letne izkušnje, pa tudi v naših vrtovih so zelo stare višnje. Danes postaja višnja zanimivejši sadež, ker jo potrebuje predelovalna industrija. Ne smemo pa pozabiti, da se lahko višnje sveže izvozijo in uporabijo v različnih oblikah v naših gospodinjstvih. Tržne zakonitosti silijo pridelovalce v pridelavo sadja, ki ga lahko prodajo. V tem primeru mora biti pridelek obilen in kakovosten. Samo sodobna tehnologija pridelovanja višenj nam lahko jamči rentabilnost. Ravnati se moramo po novostih, predvsem pri izbiri kakovostnih sort. Pri pridelovanju višenj je problem zagotoviti dovolj delovne sile za obiranje, kar pa ni opazno pri manjših, kooperacijskih nasadih. Višnja raste tudi v hladnejših podnebnih krajih, je manj občutljiva na mraz kot češnja. Prenese zelo nizke zimske temperature, kritična točka v času fiziološkega mirovanja je —30 C. Deblo višnje je občutljivo na mraz v času prehoda zime v pomlad. Na sončni strani se pretaka sok v deblu in ko močno pade temperatura, pride do tri tone za gnojila, Poldrugo tono za seme, dve toni za zaščito in storitve, davek. ob kolih. Podrobneje samorodnice ne bi opisoval, vendar bi omenil samo zanimivejše stvari posameznih. Šmarnica Druga imena za šmarnico so tudi: beli otelo, noa. Šmarnico je vzgojil O. Wasserziecher leta 1869 s križanjem Vitis labrusca x Vitis riparia, ki se danes uporabljata pri vzgoji podlag. Šmarnico so prinesli v Prekmurje z Vinskega Vrha pri Ormožu okrog leta 1909, v svojem vinogradu pa jo je imel tudi grof Szapary. Vino šmarnice ima tipičen hibridni okus (foks okus). Šmarnica ne prenaša preveč apna v tleh. V prekmurskih goricah obstajata dva tipa šmarnice, prvi z rumenimi in drugi z zelenimi jagodami. Zeleno imenujemo krompirjeva šmarnica. Izabella je hibrid ameriške trte, in sicer naravni hibrid Vitis labrusca. Nastala je 1818. leta v Ameriki, leta 1820 je bila prenesena v Francijo, Italijo in od tod se je razširila k nam. Najdemo jo v Istri, v posavskem in podravskem rajonu, kot trto za brajde predvsem v nevinogradniških legah in krajih z manj ugodnim podnebjem za žlahtno trto. Rodnost je dobra, vendar neredna, zori septemba, na pepelasto plesen in zimski mraz dokaj odporna, proti peronospori in trtni uši pa ne kaj prida. Klinton Nastal je leta 1821 v Ameriki, od koder so ga okoli leta 1850 prinesli v Francijo. V Prekmurju se je pojavil po letu 1895 drugi ti|5 tega hibrida, in sicer elvira, kasneje pa klinton, predvsem v nasadih okoli hiš, kjer ga še danes najdemo na brajdah. Vino pokanja lubja. Najbolj je občutljiva na nihanje temperatur spomladi, tri tedne pred cvetenjem in tudi med cvetenjem. V polnem cvetenju bi bila kritična temperatura —2° do —2,8° C. Odprt cvet je občutljivejši kot zaprt. Te kritične temperature pa ne uničijo vseh cvetov. Za višnje bi prišli v poštev bolj dvignjeni tereni nad dolinami. Lahko so tudi severne lege, izogibajmo pa se kotlin. Škodujejo jim tudi močni južni vetrovi, ki izsušijo cvet. Glede zemlje višnja ni zahtevna. Ne prenaša pa težkih, zbitih in vlažnih tal. Zemlja naj bo dovolj strukturna, topla, globoka, predvsem peščeno-ilovnata. Tudi prodnato zemljo prenaša, vendar moramo tam več gnojiti z organskimi gnojili zaradi zadrževanja vlage. Za naše kraje je pomembna tudi podlaga za višnjo (kot tudi za češnjo). Zaenkrat pride v poštev samo F 12/1, to je selekcija češnje Prunus avium — razmnožuje se vegetativno, omogoča dobro rast, rodnost in ni nagnjena k smolika-vosti. Višnje obiramo pri nas se ročno, poznamo pa tudi že strojno obiranje z raznimi stresalniki. Ugotovitve pa so, da je pri strojnem obiranju naslednje leto pridelek manjši (lomljenje vej, trganje korenin). Razdalja sajenja je pri naših višnjah glede na sorto in ročno obiranje 5 X 3 m. Višina debla naj bi bila 60 cm. Drevo z.a ročno obiranje naj bo čim nižje, s poševnimi vejami. Višnjo je potrebno tudi pravilno obrezovati in pomlajevati. Ob sajenju moramo porezati vse predčasne poganjke na dva brsta, da vzpostavimo ravnotežje med koreninami in bodočo krono. Obliko krone formiramo takoj v prvem letu, predvsem se odločamo za izboljšano piramido nima tako izrazitega okusa. Rodnost je srednja, zori v začetku oktobra. Za glivične bolezni srednje odporen, prenaša pa tudi nizke zimske temperature. Jurka Drugo ime je tudi dišeča ma-deira ali črni nemec. Najdemo jo predvsem v brajdnih nasadih. Je ameriški križanec, zori septembra. Kljub priokusu po malinah daje ta samorodnica med »amerikankami« najboljše vino. Uporaba grozdja tudi za sokove. Otelo Drugo ime je tudi dunkel blau. Je hibrid, nastal s križanjem ameriške trte in žlahtne evropske trte. V prekmurskih goricah seje pojavil menda že 1895 v Bodon-cih, sprva na brajdah, pozneje pa so jo posadili v vinograde v Lendavskih goricah, kjer je bil glavni tekmec šmarnici. Občutljiv na trtno uš in preveč apna v tleh, proti peronospori je slabše odporen, proti mrazu dokaj. Žakez Druga imena ohib, cagar-box grape, pri nas ciganar, labud. Je hibrid, nastal s križanjem ameriške trte z evropsko leta 1866. Iz Amerike, države Ohia, se je razširil v Francijo in drugam. Pri nas ga najdemo predvsem na brajdah, tu in tam na Goričkem. Trs je močno rastoč, grozdi veliki v obliki keglja, jagode majhne,* temno modre barve. Zori v oktobru, srednje odporen na trtno uš, uporabljali so ga tudi za podlago, občutljiv na peronosporo in rdeči listni ožig. Ernest Novak, dipl. inž. agr. (se nadaljuje) s 4—5 ogrodnimi vejami. Ogrod-ne veje pravilno obrezujemo (ribji hrbet), vrh pa obvezno sproščamo. Sčasoma pa ogrodne veje spodre-zujemo in prikrajšujemo. Rez pomeni v glavnem redčenje pregoste krošnje, rez premočno razvitih poganjkov, izrojenih golih, polomljenih vej. Glavna rez je takoj po bratvi, da rane zarastejo, do konca avgusta. Velike rane zamažemo s cepilno smolo. Višnja rodi najbolje na primernih enoletnih poganjkih, dolgih od 15 do 30 cm, seveda pa tudi na krajših poganjkih in na majskih kiticah. Dobro uspeva na zemljiščih s pH vrednostjo 5—5,5, na lahkih in 5,5—6 pH — na težkih tleh. Kisla tla apnimo po analizi zemlje. Gnojenje moramo prilagoditi stanju in potrebam hranil v tleh. Hlevskega svežega gnoja pri sajenju ne smemo uporabljati, ampak druga organska gnojila (šota, kompost, biopost itd.). Hlevski gnoj dajemo le v kolobarje in ga ne podkopavamo. Mineralna gnojila NPK dodajamo zgodaj spomladi. Ko višnja odcvete, se odločimo za dognojevanje, če je oploditev dobra, 2-krat dognojujemo s KAN-om. V prvem letu bi višnje okopavali, pozneje pa dalje škropimo s herbicidi v Več znanja kmetijcem Brez znanja si tudi v kmetijstvu ni moč zamišljati večje in cenejše proizvodnje. Tudi kmetje morajo v korak z najnovejšimi izsledki znanosti in tehnologije, zato se morajo nenehno izobraževati in usposabljati ter dopolnjevati že pridobljeno znanje. Zima je za to najprimernejši čas, v kmetijskih zadrugah, ki so nosilke razvoja zasebnega kmetijstva, pa so poskrbeli, da so najrazličnejše oblike izobraževanja že stekle. V Kmetijski zadrugi Panon-ka so k sodelovanju pritegnili strokovnjake Živinorejsko-ve-terinarskega zavoda za Pomurje. na letošnjih predavanjih pa ob pogojih kmetijske pridelave' v letu 1989 največ pozornosti namenjajo poljedelstvu in živinoreji. Tako obdelujejo vplive tehnoloških ukrepov na ekonomsko pridelovanje osnovnih poljščin, kot so koruza, pšenica in ječmen, seznanjajo pa se tudi z novejšimi izsledki v tehnologiji prireje mesa in mleka. Ker se je močno povečala opremljenost kmetov s kmetijsko mehanizacijo. vedno večja pa je tudi uporaba sredstev za varstvo rastlin, posebno pozornost na teli predavanjih posvečajo tudi varnemu delu s kmetijsko mehanizacijo in zaščitnimi sredstvi. Ob'teh oblikah usposabljanja kmetov pa na posameznih območjih pripravljajo še specializirana predavanja za kooperante, ki so usmerjeni v določeno proizvodnjo. Med njimi omenimo predavanja za pridelovalce vrtnin, ne pozabljajo pa tudi na sadjarje in vinogradnike. Za slednje pripravlja predavanje Društvo vinogradnikov Goričko. V nedeljo ob 9. uri jim bo v kavarni hotela Diana predaval dr. Dušan Terčelj s Kmetijskega inštituta Slovenije. L Kovač DOGNOJEVANJE PŠENICE SPOMLADI Čeprav še ni prave zime oziroma snega in mraza, kaže razmišljati o ukrepih, ki bodo potrebni ob koncu zime na naših poljih. Ko sneg skopni, ugotovimo prezimitev posevkov, to je določimo število rastlin na kvadratni meter. Najprimernejša gostota je 280—380 ne-obrasiih rastlin/m2, vendar je ta odvisna tudi od sorte. Manj kot 170 rastlin/m2 ne zagotavlja pridelka 4 t/ha in priporočamo presejavanje z drugo poljščino. PRVO DOGNOJEVANJE Ključni dejavnik za količino pridelka pšenice je gnojenje z dušikom. Intenzifikacije pridelovanja si ne moremo predstavljati brez uravnoteženega in vremenskim ter talnim razmerjam prilagojenega gnojenja s tem hranilom. Razumljiva je želja poljedelcev, ki bi radi z enim samim spomladanskim odmerkom dušika zadostili potrebam pšenice po tem hranilu, vendar moramo tu ravnati podobno kot drugje po svetu, kjer pšenico vse bolj gnojijo z dušikom tudi v kasnejših morfoloških fazah. To zahteva sama rastlina, ki gre skozi več za doseganje pridelka kritičnih faz. Poleg prezimitve, ki je, kot smo že omenili, med preostalimi dejavniki odvisna tudi od pšenici dostopnega fosforja in kalija, so za doseganje pridelkov odločilni še razrast, oblikovanje zasnove klasa in oblikovanje zrnja (absolutna masa). Prizadevamo si torej doseči čim več klasov na površinsko enoto (m2), s ciljem, da bi imel vsak klas največje možno število zrn in zrna čim večjo absolutno maso. Vse omenjene dejavnike zvečine uravnava gnojenje z dušikom. Če damo celoten odmerek dušika v enem samem obroku zgolj spomladi, bo to povzročilo zelo bujno razraščanje, temu pa ne bi sledilo dognojevanje, ki naj bi omogočilo boljšo oploditev in večje polnjenje zrnja. Pri enem samem spomladanskem obroku dušika pa je večja tudi nevarnost poleganja iri okužb z glivičnimi boleznimi. Zato je večja intenzifikacija pridelovanja pšenice možna le, če gnojimo z dušikom v več obrokih ob nekaterih dodatnih agrotehničnih ukrepih (varstvo pred boleznimi in škodljivci, hormonsko škropljenje proti poleganju itn.). vrstah (1,5 širok pas), med vrstami pa negovano ledino (posejana nizka trava). Do 5. leta starosti se ne priporoča foliarno gnojenje (gnojenje prek listov). Brez dobre zaščite pred boleznimi in škodljivci danes v nobenem intenzivnem nasadu ne moremo pričakovati bogatega pridelka. Če škropimo ob pravem času in temeljito, nam zadošča 6-kratno škropljenje. Škropimo predvsem z bakrenimi pripravki, pa tudi organskimi. Navodila dobimo pri ustrezni ustanovi oz. strokovnjaku. Zelo pomembno je, da višnja ne sme izgubiti listja do pozne jeseni. Zavedajmo se, da so listi pljuča in izdelovalci hrane za višnje. Izbor višenj je pester, vendar bi-uporabljali le nekaj preizkušenih novih sort. GORSENSKA je nova belgijska sorta, izrazito debela. Dozoreva sredi julija, cvete zgodaj, rast drevesa je bujnejša s pokončnimi vejami. Sorta je,zelo rodna in v polni zrelosti se plod lepo loči od peclja in se da smukati brez odtekanja soka. Je pa občutljiva na bakterijske bolezni in odporna proti moniliji. REXELLE je novejša nemška sorta, zori za lotovko (Schattenmarel-le). Drevo je srednje močno, se dobro obrašča, cveti srednje zgodaj, zarodi zgodaj in redno. Je odporna na mraz, slabše odporna na monilijo, predvsem v deževnem vremenu. Okus ploda je zelo aromatičen in slajši od gorsenske, pa tudi drobnejši. Obira se lahko. KEREŠKA je madžarska sorta, raste bujno. Je avtosterilna sorta, zato rabi opraševalca (drugo sorto). Višnje oprašujejo tudi češnje. Rodnost je manjša in zahteva boljšo lego od drugih višenj. Slabše prenaša sušo. Lotovka (Schattenmarelle) je nemška sorta srednje bujne rasti z zelo povešenimi vejami, katere moramo močno spodrezovati. Je samooplodna z debelimi plodovi, ki so čvrsti, sočni kiselkastega okusa. Zori zelo pozno, vendar redno. Te sorte so v glavnem za plantažo, vendar odlično uspevajo tudi v vrtovih. Za vrtove pa poznamo tudi sladke sorte višenj (Čačanski rubin meteor). Velikost nasada je odvisen od nas in v kooperac. proizvodnji bi lahko več manjših nasadov naredili v isti ograji, s tem pocenimo ograjo in samo proizvod- VLADO SMODIŠ njo. Ce se bo ponovila lanska suša, bo na hektarju premalo koruze za vse to. Meni pa ostane... Prvi agrotehnični ukrep je dognojevanje z dušikom ali z NPK, če nismo jeseni gnojili s fosforjem ali kalijem. Pri tem in pri naslednjih dognojevanjih je treba upoštevati naslednje: — visoke sorte, una, balkan, jugoslavija, prenesejo običajno spomladi na srednje rodovitnih tleh le približno 120 do 150 kg čistega dušika na hektar, druge, nižje sorte, kot Zagrebčanka, lonja, pitoma, nizija, pa po 120 do 180 kg čistega dušika na hektar; — obroki dušika naj bodo usklajeni s količino pričakovanega pridelka, to je za vsakih 100 kg zrnja 2 do 3 kg dušika; — pri količinskem določanju obrokov dušika je treba upoštevati gnojenje s hlevskim gnojem v zadnjem letu; v tem primeru količino spomladi pognojenega dušika zmanjšamo za 10 do 30%; — dognojevati je treba v natančno določeni razvojni fazi pšenice; — dušik in druga hranila je treba po vsej njivi enakomerno porazdeliti. Ob intenzivnem pridelovanju lahko na srednje rodovitnih tleh pričakujemo ob normalnih vremenskih razmerah 4,5 do 6,01 zrnja na hektar. Za takšen pridelek pognojimo ob prvem spomladanskem dognojevanju 50 do 75 kg čistega dušika ali 200 do 280 kg 27% KAN na hektar. Pri gostoti več kot 500 rastlin na kvadratni meter je obrok dušika manjši za 5 do 10 %, pri gostoti manj kot 300 rastlin na kvadratni metei pa je količina dušika večja za 5 do 10 %. Gnojimo čim bolj zgo-daj, vendar ne, dokler ne skopni sneg. Na njivo gremo po možnosti v prvih jutranjih urah, ko je zemlja zmrznjena. Pri gnojenju ne pozabimo, da centrifugalni trosilnik ne trosi enakomerno po vsej širini. Razsipanje mineralnih gnojil je najbolj zgoš-ceno na sredini, koder vozi traktor, najmanj pa na obeh straneh sejanega pasu, zato je treba razdaljo med posameznimi obhodi uskladiti z gostoto trošenja gnojila tako, da pade po vsej površini enaka količina gnojila. DRUGO DOGNOJEVANJE Drugič praviloma dognojujemo, ko se na pšenici pojavi prvo do drugo kolence. V tem primeru se prvo kolence oblikuje v raztnerah, ko je v rastlini sorazmerno malo dušika. Posledica tega je počasnejša in trdnejša rast podnega medčlenka. Tako žito je trdnejše in zato odpornejše proti poleganju. Drugega dognojevanja torej nikakor ne opravimo pred začetkom kolenčenja. Enako kot prvi obrok znaša tudi drugi okvirno 50 do 75 kg čistega dušika na hektar. Dejanska količina je odvisna od stanja pšenice. Če ta ni zapleveljena in pregosta, damo večji obrok kot če je zaplevelje-na, bujna ali pregosta. Z drugim obrokom dušika spodbudimo boljše oblikovanje klasov in cvetov. Suša v tem obdobju prepreči zadostno prehrano pšenice z dušikom, zato se klasi slabo razvijejo, posamezni klasi zakrnijo in cvetovi na njih niso fertilni (rodni). V tem primeru so potrebni obilnejši obroki. TRETJE DOGNOJEVANJE Na osnovi, večletnih poskusov, tudi na parceli Rakičan, je ugotovljeno, da tretje dognojevanje ne povečuje bistveno pridelka, pomembno pa vpliva na kakovosti. Oblika dušikovega gnojila je urea ali KAN. Rezultati poskusov niso pokazali pomembnih razlik. Nekateri avtorji imajo do uree določene pomisleke, ker se del hitreje izpere in ker pri pretvorbi v rastlinam dostopno obliko nastopijo določene izgube. Te izgube so manjše v kislih tleh. Večji del naših tal je kislih. Ob trošenju pazimo na prekrivanje sledi trosilnika oziroma potrošenega gnojila. Stezasta setev omogoča tudi dognojevanje z rastopino uree s škropilnico. Na ta način škropimo z 10-20-odstotno koncentracijo sečnine, ko porabimo 500-600 I vode na hektar. Škropilnica mora biti obvezno opremljena z mešalnikom, ker se gnojilo v raztopini vseda. Temperatura vode naj bo 15—20°C, ob neupoštevanju navodil nasto-pijo poškodbe, ki lahko vplivajo na pridelek. Geza DŽUBAN, dipl. inž. agr. Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek, 9. februarja, so rejci pripeljali na sejem v Iurtlišče 29 pujskdv, starih od 7 dt> 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Za par pujskov je bilo treba odšteli od 300.000 do 350.000 dinarjev, lastnike pa je zamenjalo le 19 živali. > VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 OB 40-LETNICI VESTNIKA STRAN 15 ZLATA POROKA — V soboto je bila na matičnem uradu v Murski Soboti slovesnost ob 50-letnici skupnega življenja Ane in Karla Ben-čeca iz Borejec, rojenih 1914 oz. 1919. Njega poznajo kot zelo aktivnega in prizadevnega vaškega funkcionarja, saj je bil med ustanovitelji Društva kmečkih fantov in deklet ter gasilskega društva, veliko časa je bil odbornik krajevnih skupnosti Cernelavci in Tišina. Zraven pa tudi pri vseh pomembnejših akcijah v kraju in okolici. Dobil je tudi več družbenih odlikovanj, med njimi medaljo dela, republiško gasilsko priznanje prve stopnje itn. Žena Ana pa je doma iz Kukeča in se je v Borejce priselila pred 52 leti. Kot vzorna gospodinja pomaga pri vseh večjih prireditvah v Borejcih in drugje. Slovesnosti, na kateri jima je predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer izročil priložnostno darilo, so se udeležili tudi trije sinovi, pet vnukov in dva pravnuka. M. Jerše, foto: N. Juhnov. VESTNIK NATAŠAMI HNOV, fo-tografinja.fe pri Vestniku našla svojo prvo redno zaposlitev. Naselila se je v fotografskem laboratoriju in kuka skozi fotografske leče. Privlači jo dinamično delo fotografa v časopisni redakciji. Ker še rase, bo fotoreporter — ko bo velika. NARAVNA PREHRANA — NOV ŽIVLJENJSKI SLOG (TUDI) POMURCEV? Če smo ohranili Muro, ohranimo še agrikulturo! V jedru začetega gibanja za naravno prehrano, ki se širi po slovenski deželi, je troje bistvenih načel. Prvo: Zdravje ljudi je bolj odvisno od kmetijstva kot od medicine. Drugo: Tam, kjer je edino merilo uspeha dobiček, nima človeško življenje nobene vrednosti. Tretje: Karkoli storim drugemu, storim tudi samemu sebi. Morda se še spomnimo, da je vzgib za sodelovanje Pomurcev pri ustvarjanju novega življenjskega sloga (tudi tako bi namreč mogli opredeliti razvoj biološkega kmetovanja in drugih gospodarskih dejavnosti po načelih alternativne ekonomije ter načine prehranjevanja po zapovedih alternativne medicine!) prišel v času množičnega upora zoper nakane vodnogospodarskega lobija, da za vsako ceno in čim prej postavi na reki Muri verigo vodnih elektrarn. Kot vemo je protest zalegel in so namere spodletele in odtlej se rado sliši: če smo ohranili Muro, ohranimo tudi agrikulturo! Skupinica prekmurskih kmetovalcev je v tem srečnem trenutku začela z neposrednim udejanjanjem zamisli za pridelavo naravne hrane in se s prvimi pridelki in izdelki pojavila najprej na stojnici pri Maksimarketu v Ljubljani, nato pa — in poslej tako rekoč vsak teden — na posebni biostojnici na ljubljanski tržnici. Podrobnosti iz »pionirskega« delovanja teh »zanesenjakov« smo pred javnostjo že razgrnili, očitno pa gre zdaj za korak dalje. Nesporno ima v tem pogledu zelo pomembno vlogo gibanje za naravno prehrano pri Republiški konferenci ZSMS in predvsem decembra lani ustanovljena prva biološka kmetijska zadruga v Sloveniji s pomenljivim imenom Moč zemlje. Pred kratkim so bili njeni predstavniki v Murski Soboti — povabila jih je posebna sekcija pri pomurskem društvu za varstvo okolja — in zbranim biokmetovalcem pojasnili program gibanja ter jim razdelili obrazce pogodb o sodelovanju. Franc Nemeš iz Noršinec, kije lani in predlani že prideloval žitarice na biološko-ekološki način (»pridelek je bil za kakih 30 odstotkov manjši, a se je ugodno poznalo pri ceni in bilo je manj dela«), je ob tej priložnosti menil, da bo prej dodobra proučil pogodbo in se šele nato, če mu bo ustrezala, včlanil v zadrugo. Kmetijski tehnik Janez Maroša pa je takole preudarjal: »Vse skupaj je šele na začetku, a kaže, da bo uspevalo. Vendar je za to potrebno daljše časovno obdobje — od tri do pet let. Tudi sami kmetijski strokovnjaki ugotavljamo, da z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi kar precej zastrupljamo zemljo in da pridelki (količinsko) niso več tako donosni kot prejšnja leta. Na naši kmetiji na Melincih smo lani poskušali s pšenico na približno pol hektarja. Uspelo je. Kmetje se bodo vključevali v zadrugo Moč zemlje, vendar jim mora biti jasno njeno delovanje, pogoji, načrti.« Predstavnik omenjene zadruge Peter Jamniker se je kar razgovoril: »Gre za prodajo naravno pridelane hrane na tržišču. V Sloveniji je za to veliko zanimanje in tako imamo kooperante oz. sodelavce s Primorske, Bele Krajine, iz okolice Rogaške Slatine, Vač in seveda iz Prekmurja. Ker je pač ta pokrajina slovenska žitnica, je razumljivo, da se je tu najprej začelo. Tesno sodelujemo s sekcijo za naravno prehrano pri pomurskem društvu za varstvo okolja. Kot je razvidno iz programa našega gibanja bi radi med drugim organizirali zvezo slovenskih bioloških kmetij z za- ! HnuVr s t u i VESTNIK mo um — imp.» _____ schsova, * i*»w*rj* i*« <•«*•. >2 vs : Kakšen grandiozen naslov najdemo v Pomurskem Vestniku 27. decembra 1956. namreč: VELESILA BREZ ATOMSKIH BOMB IN TOPOV Gre za novoletno reportažo o nastanku časopisa, seveda našega predhodnika. Iz cvetobera sočnejših naslovov člankov: Ko so pod strop privijali »sonce na špagit, so razmišljali o vodovodu; zdaj, ko privijajo vodovodne pipe, iščejo denar za asfaltiranje krajevne ceste. (Po sledeh ljudskega nemira v Vestniku, 28. novembra 1969) Vogri so sprdvišče meli. da je prej prekmursko ljudstvo — madžarsko. Sobočka gospoda bi skoro nora gratala. (Zlati okvir Prekmurja v Vestniku. 25. novembra 1971) Kdo in kaj smo sploh novinarji? »Že dolgo, dolgo je znano, da so novinarji posebne vrste ljudje. Ti delajo (ali kakorkoli že to imenujemo) vedno in nikoli. Takrat, ko bi jih človek najbolj potreboval, jih ni nikjer, kadar jih pa ni treba, so vedno za petami. Novinarji prično svoj duševno težki delovni dan takrat, ko se ostali delavci odpravljajo na malico, tajnica, predsedniki, direktorji, sekretarji in podobni pisarniški molji oberejo bližnje in daljnje pisarne in preberejo vse časopise in revije. Kljub temu, da novinarjev ne morejo videti.« (Iz kozerije Novinar v Pomurskem Vestniku, 8. aprila 1965) »Vi niste navadni otroci, vi ste samorastniki. . .« se je izpolnjevalo kot po izročilu, ki je menda enako za vse pokrajinske liste. BiH so očetje, toda očetovstvo je bilo vedno sporno. Ne samo tradicija, tudi ne samo naključje, temveč veliko idealizma vseh onih, ki so se odločili, da bodo vztrajali,, nastaviti družbi zrcalo, to je bilo tisto, kar je list ohranjalo pri življenju. Bil je odraz razmer, trdoživ, s hotenji za več. kot je vsak teden pokazal, močnejši v idejah, vedno slabokrven pri denarju. Pa ni bila to slabokrvnost kolektiva, marveč slabokrvnost posameznikov, ki naj bi in ki bi pravzaprav morali razumeti. da časopisa ni mogoče prodajati ali dajati naročnikom za 0.60 dinarja . ..« Drugi je prav tako uvodnik na naslovnici ob 30-letnici Cestnika, torej leta 1979. naslovljen Pismo mojim prijateljem. »Zapisano je ostalo, da ste bili že v prvem letniku izhajanja najbolj vneti agitatorji in zbiralci naročnikov. To je bilo leta 1949, ko sem tam ob prehodu od 18. na 19. februar prvič prilezel iz tiskarskega stroja in so me komaj posušenega in še vsega dišečega po tiskarski barvi ogledovali urednik in tiskarji. Zapisano je tudi, da so me ljudje spo-VESTNIK Tudi lendavski »integral« po svoji poti Konec januarja so se tudi delavci Golfturista Integrala v Lendavi — torej delavci Naravnega zdravilišča Lendava — odločili, da bodo odslej šli po svoji poti. Pridružili so se številnim drugim delovnim organizacijam in tozdom, ki so izstopili iz sozda Integral. Kako naprej? Počakali bodo leto dni, dokler traja odstopni čas. Potem pa se bodo odločili za najprimernejšega »snubača« iz Pomur- ja in se tesneje povezali z njim. Brez dvoma bo mlado naravno zdravilišče, ki se lahko pohvali z dobro zasedenostjo svojih zmogljivosti, s hotelom Lipa, načrtovano gradnjo novega hotela in preselitvijo termalnega kopališča v bližino letnega kopališča z rekreacijskim centrom, vabljiv zalogaj za marsikatero turistično delovno organizacijo. Ali pa tudi izziv? bbp ščitnim znakom kakovosti. Povezati moramo biopridelovalce in strokovnjake s kmetijskega in sorodnih področij, ki so se osebno opredelili za biološko kmetovanje, in ustanoviti posebno strokovno komisijo za nadzor nad pridelovalci.« Nalog je še veliko, pri čemer kmetijske organizacije in ustanove, ki imajo moč in vpliv, ne bi smele biti ravnodušne — kot bolj ali manj doslej. Branko Žunec ENDRE GONTtR Dvoje se danes tu rojstev slavi: Vestnik in njega kreator. Endre dokončno obliko mu da, vrže med nas ga tiskarna. Vivat et crescat, floreat, naj živi, raste in cvete v prihodnje Vestnik. A tebi, z njim skupaj rojen, enkrat še toliko — eljen! Sam pač pri sebi to dolgo že veš; nikdar drugače ne misli: zemlja in človek iz nje ki živiš, daje slikarju navdiha. Novinarizmi (aforizmi na temo novinarstva) iz Vestnika, 28. februarja 1974: »Novinarstvo je poklic, za katerega bi psihopato-log rekel, da je v njem ekshibicionizem, združen s težnjo po posiljevanju. Če je napredek konjski voz, potem novinar ni niti konj niti kočijaž. Sedi na vozu, tako da vidi oba: konja in koči-jaža. Časopisi so zmeraj v rokah nekoga. Za tiste, ki jih delajo, je važno, da vedo — v čigavih.« Je morda potreben kakršenkoli komentar? Kot zanimivost naj povzamemo, da je leta 1964 409 rednih naročnikov iz 40 anketiranih okolišev sodilo Pomurskemu Vestniku, tednik pa je objavil izide pod naslovom: V IMENU 43 TISOČ BRALCEV. Isto leto naj bi bilo leto Pomurskega Vestnika z vodilom: START NA 15.000 NAROČNIKOV! Pa še iz dveh obletniških sestavkov. Prvi je uvodnik Dvajset samorastniških let na naslovnici Vestnika, 24. aprila 1969: četka tu in tam sprejemali zadržano, češ, kaj bo. saj ga nič ni. in še to, kolikor ga je, bo kmalu zmanjkalo. Pa če bi slednje bilo zapisano ali ne: tu sem, za mano pa je 30 let upornega vztrajanja, kljubovanja vsem težavam in'tudi nekaterim zoprnikom, ki so mi včasih rezali tenek kruh. Vam, pismonošem, to zaupam, saj smo stari prijatelji in upam, da bomo to ostali še naprej.« Končno naj spomnimo na zapisano ob 35-letnici našega tednika: »Iz tiskarne v tiskarno. Iz uredništva v uredništvo. Saj ni skrivnost — tudi uredništvo se je v 35 letih preseljevalo. Zadnja selitev v prostore na Titovi 29. kjer je tudi radijski studio, je bila dvanajsta. Precej na tesnem smo tudi tu. Še sreča, da smo v zadnjem obdobju odprli dopisništva v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Bliže smo ljudem, z organiziranim delom pa bomo poiskali še kakšne druge bližnjice.« Kot nalašč v premislek ob zdajšnjem velikem. 40-desetletnem jubileju! GLASBENA PARADA RADENCI, 22.-24. februar 1989 SREČANJE PLESNIH ORKESTROV JRT POSTAJ PROGRAM HOTEL RADIN 1. večer instrumentalna glasba plesnih orkestrov JRT 22. februar Plesni orkester RTV Novi Sad — gost Ljudmil Gergiev, Bolgarija ob-20.00 Big Band RTV Ljubljana — gost Massimo Morriconi, Italija Plesni orkester RTV Zagreb — gost Erich Kleinschuster, Avstrija gost večera: Big Band Emerton (Madžarska) HOTEL RADIN 2. večer instrumentalna glasba plesnih orkestrov JRT 23. februar Zabavni orkester RTV Priština ob 20.00 Plesni orkester RTV Sarajevo — gosta Robert Balzar in Zahradnik Vaclav, Češka Jazz orkester RTV Beograd — gost Erling Kroner, Darska Plesni orkester RTV Skopje — gost Feliks Slovaček, Češka HOTEL TERMAL MORAVSKA TOPLICE 23. februar Nastop orkestra RTV Novi Sad ob 17.00 HOTEL RADIN 3. večer program jazza 24. februar Plesni orkester RTV Sarajevo, Jazz orkester RTV Beograd, Plesni orkester RTV Skopje, Plesni orkester RTV Zagreb, ob 20.00 Plesni orkester RTV Novi Sad, Big Band RTV Ljubljana Prodaja vstopnic v recepciji hotela! Začasni kolegijski organ DO Platana objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA SLUŽBE VARSTVA PRI DELU IN ENERGETIKE Pogoji: — VIP VI/1 stopnje strojne smeri — specialist za varstvo pri delu ali energetiko ali V. stopnja strojne smeri, — strokovni izpit za pooblaščence iz varstva pri delu, požarno varnost in energetike. — 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece. 2. VODJA SLUŽBE KONTROLE KAKOVOSTI Pogoj: — VIP L’ stop. — lesne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Slovenijales, Ll Platana, Murska Sobota, Lendavska 29. O izbiri bomo kandidate obvestili v zakonskem roku. STRAN 16 OB 40-LETNICI VESTNIKA VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 kulturna obzorja Večna pesnica Desanka Maksimovič. Ko povprečen človek, ki živi na sončni strani Alp. sliši to ime, se spomni na Krvavo bajko in »četo vojakov, ki so umrli istega dne.« Pesem o tragičnih dogodkih leta 1941 v Kragujevcu seje gotovo mnogim vtisnila globoko v spomin. Seveda pa je pesničin opus mnogo širši. V dobrih devetdesetih letih življenja je nastalo prav toliko knjig: pesniške zbirke, knjige za otroke, tudi nekaj proznih del. In še ustvarja. »To je zame še vedno največje zadovoljstvo in, če hočete, tudi potreba. Kmet obdeluje svojo zemljo do groba, čevljar popravlja svoje čevlje, jaz pa pišem. Res je, da sem bila tudi profesorica, toda moje pravo delo je pravzaprav pesnikovanje.« Tudi ta njen profesorski del je živ. Tu, med nami je. Čuti se ta njena neposrednost, sproščenost. In otroci jo imajo zelo radi. »Še vedno hodim po šolah in se pogovarjam z otroki o poeziji, jeziku . . .« Ljudje pravijo, da nosi nekakšno vedrino na svojem licu, toda sama razlaga, da je v dnu duše globoko žalosten človek, ki pa pred ljudmi noče pokazati vsega, kar jo boli. »Na mojem licu je maska radosti. Toda če dobro pogledate moje pesmi, boste videli, da je vsaka četrta žalostna. Ne da bi to Desanka Maksimovič je v zadnjem času dobila veliko nagrad in priznanj. Med drugim so jo bralci sarajevskega tednika UNA izbrali tudi za žensko lanskega leta. Na podelitvi priznanj pred dnevi je nastal tudi ta pogovor. sama želela, tako pač je,« razmišlja pesnica. Odkod pravzaprav izhaja ta njena žalost, iz njene same ali iz sveta, ki jo obdaja? »Mislim, da je to istovetno. Jaz pač tako občutim svet. Ni pa rečeno, da je takšen, kot ga jaz dojemam.« Najlepši čas za ustvarjanje je noč. Takrat je tišina in nihče člo: veka ne moti. Tudi v gozdu je podobno, ker si sam s seboj in se lahko potopiš vase. Izenačene lutkovne skupine Na medobčinskem srečanju lutkovnih skupin se jih je minuli četrtek v Gornji Radgoni zbralo šest. < Z igrico Janko in Metka se je predstavila lutkovna skupina osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera. Iz Murske stopili lutkovna skupina osnovne sole I rekmurske brigade s predstavo O debeli repi in lutkarji druge osemletke - osnovne sole Karel Destovnik-Kajuh - z Medvedom, ki išče P^tunjo S, Kuz me je prišla lutkovna skupina Jaz z Muco Copatarico iz < L°J so pripravili lutkovno igrico Ženin za gosp noskici ki vni šoli Ivan Nemec-Vojko v Radencih pa pr s < L se je učila peti.. Tine Varl iz Maribora, vendar se takoj po njem'ni^r^ odločiti, katera od nas^P^!j £‘2 najboljša, ki se bo udeležila območnega srečanja . severovzhodne Slovenije. Veliko možnosti ima v republ k. edm stvena lutkovna skupina s soboške posebne sole pod vodstvom mentorice Nade Tušar. ,, , i„,i,_vn„ ;n O|P. Odločitev bo padla na območnem odboru z’ „reAan;a Pa dališko dejavnost, osnovna ugotovitev medobcins § je bila ta, da so lutkovne skupine v Pomurju dokaj izenačene, bb Ustvarjalni nemir literarnih oseb m sveta, ki jih ob- Na puconski osnovni šoli Štefan Kuhar-Bojan so v počastitev slovenskega kulturnega praznika izdali glasilo s Francetom Prešernom na naslovnici. Sicer pa Mlada rast, kot se imenuje, prinaša literarno ustvarjalnost učencev, ki so se'razpisali o pustu, koli- »Pred leti je prišel k meni mladenič in mi predlagal, da se vpišem v njihovo društvo, nekakšno transcedentalno ali nekaj podobnega. Vprašala sem ga, kaj bom jaz v društvu, pa mi je odvrnil, da bomo sedeli in se potapljali vase. Odvrnila sem mu, da meni za to ni potrebna družba, da jaz vsak dan to počnem sama.« Leta bežijo. V pesmi Osječam večeras dok posmatram laste je napovedan prihod neke noči. Desanka se tega zaveda. Pravi, da še malo in nikoli več ne bo videla lastovk. »O tem razmišlja vsak človek, pesniki pa še posebej. Tega.se ne da pozabiti, mogoče le takrat, ko sem v družbi otrok in tistih, kijih imam rada.« Veliko je nagrad, ki jih je dobila. V zadnjem času so še posebno pogoste. Leta 1985 Njegoševa nagrada, predlani oktobrska nagrada Beograda, lani zlati venec struških večerov in še veliko manjših pohval, priznanj . .. Zanimiv je njen odnos do vsega tega. »Saj so lepa vsa ta priznanja, toda kar je preveč je preveč. Gre za psihologijo mase, ko da eden, mora tudi drugi, petdeseti in.stoli. Ne bi hotela nikogar užaliti, saj vem, da je vse to iz ljubezni, toda vseeno mislim, da kar je preveč je preveč.« Še bi lahko povedali o tem majhnem drobcenem bitju, ki iz žareva toliko življenjske energije in neke notranje moči, ki vse ljudi okrog sebe dobesedno začara. Postala je pravzaprav ljudski pesnik. In če bi jo morali na kratko označiti, je najbolje, če uporabimo besede Mire Alečko-vič, ki je dejala: »Ona je bolj modra kot je mnogo drugih modrih, bolj čuteča od mnogih čutečih, bolj odločna kot so mnogi odločni, in odločitev je vedno na strani pravičnih. Ona je naša večna Desanka.« S. E6ry daja. Na Prešernov dan so v goste povabili tudi tiskarja in novinarko, da bi se seznanili s procesom OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V POMURJU kulturni ? koledar Slavje v Turnišču V kulturnem domu v Turnišču je bila v soboto zvečer osrednja slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika v lendavski občini. Na njej so po uvodnem nagovoru Marije Hajoš podelili sedemnajst priznanj — grafik akademskega slikarja Stefana Galiča — za delo in prispevek kulturi 1989, dve jubilejni Gallusovi in Maroltovo značko ter šestnajst Maroltovih priznanj za uspešno delo na folklornem področju. Posnetek je nastal v Turnišču, plesalce na odru pa je v objektiv ujel Sandor Szunyogh. Slovesnost je bila priložnost za prikaz ženitovanjskih običajev, ki jih je prikazalo sedem folklornih skupin s tega območja. Svatovski ples so ponazorili folkloristi iz Gornjega Lakoša, pod vodstvom Marije Dragošič, ob zvokih svojevrstnega glasbila z Madžarske, od koder je tudi koreograf, ki je sodeloval pri oblikovanju programa. Zanimiva sta bila pozvačina s Kobilja in celotna tamkajšnja skupina, ki teži k izvirnosti pri ohranjanju narodopisnih noš. Folklorna skupina je uprizorila pravo gostiivanje in skoraj v celoti nastopila, pristne pa so bile tudi potice in vse, kar sodi k svatovskemu običaju. Za temi je nastopilo kulturnoume-tniško društvo Miško Kranjec z Osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v občini Ljutomer v petek zvečer v Domu kulture. Po kratkem nagovoru predsednice Zveze kulturnih organizacij občine Ljutomer, Eme Tibaut, so podelili plakete heroja Ivana Kaučiča za posebne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Božo Mlinarič je to kulturno priznanje prejel za dolgoletno in aktivno delo v pevski kulturi, saj je dolgoletni član Ljutomerskega okteta in mešanega pevskega zbora. Priznanje za delo v oktetu je prejel tudi Anton Marinič, ki poleg tega še aktivno deluje • v kulturnem društvu Cven, pri tamkajšnjem moškem Bralna akcija v Oblačilih V počastitev slovenskega kulturnega praznika so preteklo sredo v Oblačilih Ljutomer sklenili bralno akcijo, ki jo že tradicionalno organizira kulturnoumetniško društvo Tovarne oblačil in perila. V njej je sodelovalo več kot sto rednih bralcev, najuspešnejši med njimi — bilo jih je kar 32 — pa so prejeli knjižne nagrade. Gostja literarnega srečanja je bila ob tej priložnosti v Murinem ljutomerskem obratu pomurska pisateljica in pedagoginja Karolina Kolmanič, pripravili pa so tudi priložnostno razstavo ročnih del. Prav tako so poskrbeli za prodajno razstavo knjig Dobre knjige in se dogovorili o bralni akciji ter predstavitvi knjig v vseh Murinih temeljnih organizacijah združenega dela. Uspešno so na začetku tega meseca.opravili tudi občni zbor in se dogovorili za nadaljnje ljubiteljsko delo na področju kulture v Muri, bb nastajanja časopisa in drugih publikacij, predvsem pa skušali v dogajanje vnesti svoj Ustvarjalni nemir in ne biti le pasivni spremljevalci dogajanja ob kulturnem prazniku. To jim je uspelo tudi z radijsko uro, ki so jo pripravili s sodelovanjem mentorja Janeza Konkoliča pri^radijskem krožku in izvedli istega prazničnega ju-tra na šoli, bb Velike Polane, posebnost pa so bili štirje pevci. Najlepše opravljen med pozvačini je bil tisti iz kulturnega društva Bistrica, kar sta ugotavljala tudi strokovnjaka iz Ljubljane, zanimiv pa običaj, da dobi mladoženec na predvečer poroke srajco, mati pa ruto, kar še danes živi ob porokah v tem kraju. Največ aplavza so bili deležni domačini — folklorna skupina iz Turnišča je tudi prikazala gostiivanje, z odlomki svatbenih šeg — vse pa je po koncu dobro obiskane prireditve analiziral Mirko Ramovš z inštituta za narodopisje, ob sodelovanju strokovne delavke za folklorno dejavnost pri republiški Zvezi kulturnih organizacij Mete Benčina. Gosta sta v pogovoru opo Priznanje kulturnim ljubiteljem pevskem zboru. Tretji prejemnik priznanja pa je bil Jožko Nemec. Svoje ljubiteljsko delo je usmeril v pihalni orkester Kuda Ivan Kaučič in Obmejni simfonični orkester. Na petkovi slovesnosti pa so podelili, tudi posebno priznanje Zveze kulturnih organizacij občine Ljutomer. To priznanje je pre- Kerenčičeve nagrade Na tradicionalni prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je v občini Gornja Radgona združena z dnevom prosvetnih delavcev, so v soboto popoldne poleg Šilihovih priznanj vročevali tudi Kerenčičeve nagrade. Dobili so jih trije Nada Jaušovec — pedagoginja, ki se na kulturnem področju udejstvuje kot ljubiteljska igralka in režiserka, pa tudi dramaturginja, predvsem pa kot voditeljica folkloristov. Pred petimi leti je v Spodnji Ščavnici prevzela vodstvo mladinske folklorne skupine, ki jo še vedno uspešno vodi. Anica Miholič — upokojena pedagoginja — je nagrajena za več kot štiridesetletno delo na kulturnem, predvsem na gledališkem področju v Vidmu ob Ščavnici, kjer so ljubitelji pod njenim vodstvom pripravili nekaj uspelih predstav. Kulturna sekcija gasilskega društva Mele pa je nagrado prejela za razgibano kulturno življenje na vasi. Najmočnejša je pri tem folklorna skupina, ki je lani praznovala 30-letnico delovanja, dejavne pa so bile tudi gledališka, lutkovna in recitacij-ska sekcija. Za zadovoljitev kulturnih potreb je ob tej priložnosti poskrbe Kulturno poslanstvo V partnersko mesto Ingolstadt v Zvezni republiki Nemčiji, kjer so že dlje kot le na začasnem delu naši zdomci, je konec preteklega tedna v počastitev slovenskega kulturnega praznika odpotovala delegacija iz soboške občine v stalni sestavi: predsednik frontne organizacije Geza Farkaš, sekretar Jože Stvarnik, in predsednica Zveze kulturnih organizacij Erna Brumen. Tajnik ljubiteljske zveze Geze Krišfalvi, ki se je s svojim govorom izkazal na obisku pri Lastovki ob prazniku republike, je imel tokrat s sabo lutkarje osnovne šole Ivan Cankar Bogojina z mentorico Anico Gregorec in zabavnoglasbeni ansambel Diamanti. Očitno je bilo za pravo vzdušje poskrbljeno brez kulturne skupnosti in njenega za stike s tujino pristojnega odbora. K sreči mu je tako ali tako napovedana ukinitev, da bodo lahko kulturno poslanstvo še naprej nemoteno opravljali vodilni občinski frontniki, ki to že dlje časa tudi počno! S strokovnimi podlagami ali brez! bb zorila, da je ponekod potrebno poenotiti noše, izpiliti detajle in poskrbeti za pravšnjo povezavo, predvsem pa dodelati konce nastopov, da ne bodo delovali izvo-denelo. Namen pogovora po prireditvi je bil dogovor za srečanje folklornih skupin v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bi naj predvidoma v zgodnji jeseni ob primernem scenariju predstavili prav svatovske običaje Prekmur-Ja' Brigita Bavčar »Slovenski kulturni praznik, ki nas povezuje doma in vse Slovence po svetu s svojim narodnim poreklom. pomeni za nas vsakoletni kulturni dogodek, ko se s ponosom ozremo v narodovo preteklost in poiščemo niti, ki povezujejo najbolj dragocena izročila prednikov z današnjo umetniško tvornostjo in se zamislimo nad prihodnjo zaznamovanostjo naroda,« je uvodu slovesnega nagovora dejala predsednica, tajnik občinske Zveze kulturnih organizacij Rajko Stupar pa je z Elizabeto Pal vročeval priznanja in značke. Priznanja so prejeli: Avgust Sobočan, Anica Kranjec, Marija Farkaš, Marija Dragošič. Marija Pozsonec, Helena Gaal, Pal Czas-zar, Jozsef Varga, Jože Sabo, Magdalena, Emil Rošič, Štefan Hari, Majda Frančič, Danica Ko-cert, Sandor Szunyogh in Brigita Bavčar. Prejemniki Maroltovih priznanj so: Alojz Lebar, Alojz Koren, Daniel Lebar, Darko Draškovič, Anton Pucko, Ciril Gornjec, Izidor Premoša, Štefan Toplak, Ciril Šte-fanec, Marija Ščap, Marija Horvat. Milena Kološa, Tatjana Sep, Milena Špilak, Darja Tibaut in Danica Kocet. Srebrno Gallusovo jubilejno značko sta dobila Gizela Baligač in Jože Kocet, Maroltovo pa Vera Zver. bb jel Krkin tozd Isis za dolgoletno vsestransko podporo ljutomerske kulture. Po podelitvi priznanj pa so pripravili kulturni večer. Nastopili so: gledališki igralec Rajko Stupar iz Lendave (zamenjal je obolelega Borisa Kralja), učenke in učenci Glasbene šole Slavko Osterc in Ljutomerski oktet. D. L. lo Slovensko narodno gledališče iz Maribora s predstavo Vrtiljak muze Pavlove, bb Na slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika v soboški občini (o čemer smo pisali že v prejšnji številki) je po podelitvi nagrade, plakete in priznanj nastopila znana slovenska igralka Jerca Mrzel, ki je pred Prešernovim dnevom izdala tudi kaseto z interpretacijo izbranih pesmi največjega slovenskega pesnika, bb SOBOTA, 18. FEBRUARJA MURSKA SOBOTA - Ob 17.00 bo v dvorani kina Park slovesnost ob 40-letnici domačega tednika. Slavnostni govornik bo Milan Kučan, predsednik predsedstva slovenskih komunistov, v kulturnem programu pa sodelujejo gledališka igralca Irena Varga in Evgen Car, fagotist Jože Banič, pozavnist Lojze Kranjčan in solist Venčeslav Zadravec. Geslo prireditve je Naše korenine, naš čas, pred njo pa si lahko v avli soboške kinodvorane ogledate razstavo gradiva o Vestniku. RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20.00 retrospektiva filmov, ki jo organizirajo člani kinokluba Maribor v sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih organizacij. NEDELJA, 19. FEBRUARJA ČRENŠOVCI — V okviru Kulturnih večerov Črenšovci 1989 bo v prireditveni dvorani ob 18.00 projekcija slovenskega filma Jožeta Bevca To so gadi. SREDA, 22. FEBRUARJA RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin se ob 20.00 začenja Glasbena parada Radenci 89. Odprl jo bo Oskar Pandi, predsednik programskega odbora za jugoslovansko radiotelevizijo. V prvem večeru tradicionalnega tridnevnega srečanja plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizijskih centrov bo nastopil Novi Sad z Ljudmilom Geor-gijevom iz Bolgarije, ljubljanski Big Band RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška in z Masimom Morriconejem iz Italije ter plesni orkester RTV Zagreb z Miljenkom Prohasko in Erichom Kleinschusterjem iz Avstrije. Gost večera bo Big Band Emerton iz Madžarske. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled razstava slik in skulptur akademskega slikarja Vinka Tuška iz Kranja, kjer v okviru tradicionalne likovne izmenjave razstavlja svoja dela akademski slikar Nikolaj Beer. LENDAVA — V galeriji Lendava so na ogled Pričevanja iz preteklosti — dokumentarna razstava o severovzhodni Sloveniji v arhivskih virih, ki jo posreduje Pokrajinski arhiv Maribor. Razstava bo odprta do 20. februarja. V lendavski knjižnici so razstavljena Prešernova dela. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavlja Jože Kramberger, samouk, ki postaja znan v širšem slovenskem likovnem prostoru. kino - n.. V kinu Park v Murski Soboti bo v četrtek, petek in nedeljo, 23., 24. in 26. februarja, ob 19.00 na sporedu ameriški film Usodna privlačnost. Gre za prvorazreden film v režiji Adriana Lyna, z Michaelom Douglasom v naslovni vlogi ter odlično kamero in glasbo. V kinu Svoboda Gornja Radgona pa bodo ta četrtek in petek predvajali francosko vojno dramo Nasvidenje otroci. Režiral jo je znani francoski režiser Louis Malle, zgodba je avtobiografska, film pa je zmagovalec canskega festivala in med nominiranimi za Oscarja 88. V soboškem kinematografu ga bomo imeli priložnost videti v torek, 21. februarja, ob 19.00, že prej pa ga bodo vrteli v Radencih, Apačah in Vidmu ob Ščavnici. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNIGA v Murski Soboti so: Franc Šetinc - VZPON IN SESTOP (Cankarjeva založba), Danielle Steel — PRSTAN (Založba Obzorja) in PREŠERNOVA ZDRAVLJICA (Založba Borec). OB 40-LETNICI VESTNIKA STRA« n .STNIK, 16. FEBRUAR ne zgodi se vsak dan Ct avtotehna NISSAN JE NAJBOLJE PRODAJAN JAPONSKI AVTOMOBIL V JUGOSLAVIJI! Nissanov prodajni program: micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DM) • nissan • nissan suny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM) • nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.800 DM) • nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM) • terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM) • terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM) AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO! Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel (042)49-466. KLEPET Z OLIMPIJSKO ZMAGOVALKO POPULARNOST VPLIVALA NA TRENING Po seuiskih olimpijskih igrah najbrž ni Jugoslovana, ki ne bi slišal Jasno Sekarič, saj je tam ta 23-letno dekle osvojila kar dve medalji, zlato v streljanju z zračnim in bronasto z malokalibrsko pištolo. Vendar pa to niso bili prvi uspehi mlade Osiječanke. Že nekaj let namreč posega po medaljah na različnih prvenstvih in tekmovanjih za svetovni pokal in na ta način dokazuje, da je v samem vrhu svetovnega strelskega športa. Kljub številnim uspehom, ki ste jih strelci dosegali v zadnjih letih, pa se do lanskih olimpijskih iger javnost za vas nekako ni preveč zanimala. Se je zdaj, po tem ko sta z Maksimovičem osvojila zlati medalji, kaj spremenilo? Mislim, da se je dosti spremenilo, saj so olimpijske medalje dvignile popularnost strelstva. Tako sem dobila mnogo pozivov za različna gostovanja, razglasitve najboljših športnikov in tako naprej. Tako da je bilo kar precej potovanja po Jugoslaviji. Vse to pa je bilo najbrž zelo naporno. Poleg vsega drugega pa ste tako izgubljali tudi čas za trening ... Res je, skoraj dva meseca in pol nisem pošteno trenirala, pravzaprav sem šele sedaj začela s poštenimi pripravami. Tu pa so tudi že tekmovanja, tako da je res skrajni čas, da se začnem pripravljati za sezono, ki je pred nami. Zaradi vseh teh razlogov najbrž tudi ne bom najbolje pripravljena za ev- »Herbicidi« na štirih nogah Prispevajmo v sklad. Mestnega muzeja Idrija za sanacijo partizanske bolnišnice Franja Št.računa. 52020- 743-1146 Mestni muzej Sirija TRGOVINA S ČLOVEŠKIMI ORGANI V začetku tega stoletja’ so naseljenci, ki so prispeli na jugozahod Združenih držav Amerike, poročali o zelenih in bujnih pašnikih, kjer naj bi trava segala konjem skoraj do trebuhov. Nato so prišli živinorejci in tam pasli svoje črede. Travniki so počasi izginjali. Voda in veter sta odnesla vrhnjo plast rodovitne zemlje, ostala je le nerodovitna plast, porasla s slabotnim grmičevjem. Desetletja so farmarji in znanstveniki skušali izkoreniniti to rastlinstvo, kar naj bi bila prva stopnja pri obnavljanju pašnikov. Mehanične metode pa so se izkazale kot drage in ne preveč učinkovite, kemična sredstva pa ekološko niso sprejemljiva. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo se je zato odločilo za naravno metodo odstranjevanja nadležnega grmičevja. Iz Avstralije je uvozilo več enogrbih kamel, ki so znane po tem, da pojedo vsako še tako bodečo, trdo in olesenelo rastlino. V tem so celo boljše od koz. Kamele je prvi uvozil v Združene države obrambni minister Jefferson David v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Dal jih je v uporabo konjenici. Nekateri znanstveniki trdijo, da so kamele doma v Severni Ameriki, odkoder so izginile pred približno 2 milijonoma let. Enogrbe kamele, uvožene iz Avstralije, so se na severnoameriški celini hitro udomačile, kot bi hotele dokazati, da ta teorija o njihovem izvoru drži. Če se bo kamelam posrečilo opraviti svojo nalogo, bo po mnenju znanstvenikov ameriški jugozahod spet ozelenel in oživel: na bujnih travnikih se bo morda naselila tudi divjačina. Veliko Britanijo pretresa sramoten škandal: na dan je prišlo, da je zasebna klinika Wellington Humana kupovala človeške ledvice po 2000 funtov, večinoma od revnih kmetov in brezposelnih delavcev iz Turčije, ki jih je njihov človek v Istanbulu zvabil v London, kjer so jih operirali, njihove ledvice pa presajali bolnikom s hudimi obolenji ledvic. Pri tem je sodeloval tudi državni center za bolezni ledvic, ki je ravno tako zasebna ustanova. Škandal je izbruhnil, ko se je eden od darovalcev pritožil, da mu niso izplačali obljubljene vsote. Londonska zdravstvena služba, ki je sprva ravnodušno opazovala, kaj se dogaja, je reagirala šele, ko je turška policija v Carigradu prijela organizatorja trgovine s človeškimi organi Tunca Kunterja. Taje vabil reveže, naj za lepe denarce prodajo eno ledvico. Ministrstvo za zdravstvo je brž ukazalo preiskavo, ki je doslej pokazala, da je v London prišlo precej Turkov, ki so jim v bolnišnici Wellington odvzeli po eno ledvico. Ugotovili so še, da je operacije opravljal dr. Raymond Crockett, medicinski direktor državnega centra za bolezni ledvic, ki se sicer ukvarja predvsem z dializo. Ta pa je izjavil za tisk, da skrbi le za ledvične bolnike in da nima pojma niti o darovalcih niti o tem, da jim organe plačujejo. Kunterje policiji priznal, daje pošiljal ljudi v London, pa ne zaradi zaslužka, ampak zaradi človekoljubja. Usta je pristal, da bo daroval ledvico, zato da bi plačal stroške zdravljenja svoje hčere, ki ima tuberkolozo, in zato, ker ga je Tune Kunter prepričal, da bo njegova ledvica rešila življenje Tuncovega brata. V resnici so njegovo ledvico presadili nekemu Izraelcu. Kot piše Sunday Times, niso krivi le ljudje v Istanbulu, ampak tudi v Londonu, predvsem ugledni kirurg dr. Raymond Crockett. Usta je prepričan, da mu je pismo iz Londona poslal sam dr. Crockett, čeprav ga ni osebno podpisal, in ga je ta posredno tudi plačal. Crockett je namreč podpisal ček in ga dal nekemu tretjemu, da ga je vnovčil in predal gotovino Ustu. A temu je bilo obljubljenih 4000 funtov in se je pritožil, ker je dobil le polovico. Se nesrečnejši je primer Ah-meta Koca. Obljubili so mu delo v Londonu in mu rekli, da spada v postopek o izselitvi tudi zdrav- ropsko prvenstvo, ki se začne konec februarja. Letošnji glavni cilj pa mi bo svetovno prvenstvo, ki bo aprila v Sarajevu. Slišala sem, da so zdaj spremenjene tarče. Bo to predstavljalo kaj problemov? Tarče so resnično zmanjšane in na bližnjem evropskem prvenstvu bomo prvič na velikih prvenstvih streljali vanje. Mislim, da večjih problemov ne bo, sicer pa bodo razmere za vse enake. Trudila se bom, da postavim tudi tu kakšen svetovni rekord. Zanima me še nekaj. Ko si na olimpijskih igrah zadnji strel v finalu zelo slabo zadela, zdi se mi, da je bilo le 8,7 ... niški pregled v Londonu. Sam trdi, daje podpisal neke formularje v angleščini, ne da bi jih razumel, da so ga odpeljali v bolnišnico, rekoč, da je hotel, in da je šele po operaciji ugotovil, da so mu odvzeli ledvico. V bolnišnici Wellington pa pravijo, daje Koc pristal na operacijo. Če so obtožbe resnične, gre za gnusno početje, meni pomočnik britanskega ministra za zdravstvo Roger Freeman. Zdravstvena služba je bila zmeraj proti plačevanju organov darovalcem: Britanija je podpisala resolucijo Evropskega sveta, ki obsoja komercializacijo človeških organov. Britanski kirurgi povrh dokazujejo, da je presajanje ledvic ljudi, ki niso sorodniki bolnika, nevarnejše in več verjetnosti, da operirani organa ne bo sprejel. ... ne bilo je 8,6 ... ... ali si mislila, da si s tem izgubila zmago? Vsaj tvoj izraz na licu je kazal nekakšno negotovost? (Smeh). Da, v tistih trenutkih sem bila resnična zmedena. Vse' do tega zadnjega strela sem bila namreč trdno v vodstvu, čeprav tega natančno nisem vedela, ker nisem hotela gledati na semafor. To je bila nekakšna taktika, ki sva si jo zamislila s trenerjem. In potem sem mislila, da sem z zadnjim strelom zapravila veliko zmago. Zato je bil tisto pogled žalosti, razočaranja, vendar pa je to trajalo le nekaj sekund ... Potem sta ti čestitali obe sovjetski tekmovalki? Da, poleg tega pa sem slišala tudi kliče kolegov iz reprezentance, ki so mi dopovedovali, da sem prva. Tistih nekaj prvih trenutkov pa sploh nisem mogla vsega dojeti in šele po čestitanju ter ko sem si dobro ogledala rezultate na semaforju sem dojela, da sem postala olimpijska zmagovalka. Letos ste bili že drugo leto za-pored izbrani med deset žensk, ki so se potegovale za naziv Jugoslovanke leta. Kaj pomeni to za vas? • Vesela sem, da sem ponovno prišla v ožji izbor za žensko leta, še posebno, ker je to že drugič in je pravzaprav izjema (po nepisanem pravilu naj bi vsaka ženska lahko le enkrat kandidirala za ta naziv - op. p.). Lansko leto nisem mogla priti in zato mi je letos še posebno ljubo, da sem ulovila nekaj časa in prišla v Sarajevo. S. Edry HUMANE KROGLE V iskanju »humanega« orožja, s katerim naj bi policija in vojska delali mir in red med bolj nasilnimi demonstracijami in ugnali nevarne motilce reda in zakona, ne da bi jih v spopadu ubili, še posebej izstopajo Izraelci. Nji hov poglavitni problem so Palestinci na zasedenem ozemlju, ki hoče nočeš na svoji koži preskušajo človečnost novih orožij. V arzenal gumijastih izstrelkov, plastičnih krogel in tako imenovanih palačink (svinčene kroglice v gumastih vrečicah) so dodali še novost — v gumo oblečeno kovinsko kroglo. Gre za 16,5 grama težko kovinsko kroglico, ki jo obdaja guma. Izstreljujejo jih iz pušk, podobno kot lovci uporabljajo šibre za streljanje ptic. En naboj jih vsebuje 15. Izstreljevali naj bi jih na nasilne demonstrante, vendar iz primerne oddaljenosti in predvsem v noge. Kroglice so namreč namenili le za onesposobitev, ne za uničenje nasprotnikov. Vendar se dogaja drugače. Zaradi strelov z novo municijo je bilo pred kratkim v tednu dni ubitih 5 palestinskih fantov, starih od 12 do 15 let. Kroglice so se izkazale kot ubijalske, prav nič bolj »humane«, kot tiste prave. Najdražje newyorske stavbe Svetovno trgovsko središče v New Yorku ni le med najvišjimi stavbami na svetu, ampak tudi med najdražjimi. Po oceni newyorskega finančnega urada je zdaj vredno 1,25 milijarde dolarjev. Ta nebotičnik leži na spodnjem Manhattnu poleg znamenitega Wall Streeta. Tu je več sto trgovskih predstavništev. bank in finančnih ustanov. Trgovsko središče ima na stotine trgovin in več deset restavracij, pa še poseben prostor za zabavo in za tiste, ki si želijo uživati razgled z najvišje točke v mestu. Poleg Svetovnega trgovskega središča je najdražja stavba v mestu Rockefellerjev center na peti aveniji, kjer je prav tako kopica predstavništev, trgovin, restavracij, drsališče. . . Prednost tega ocenjujejo na 573 milijonov dolarjev. Zanimivo je, daje simbol ameriškega gospodarskega uspeha v predvojnih letih — Empire State Building, ki je bil nekoč najvišja stavba na svetu, vreden vsega 235 milijonov dolarjev in je na seznamu najdražjih newyorških stavb šele na sedmem mestu. N 18 OB 40-LETNICI VESTNIKA USTNIK, 16. FEBRUAR 1& . za vsakogar nekaj HIŠNI LJUBLJENCI ZASTRUPITEV ŠTIRINOŽCEV Psi ali mačke so pogosto žrtve zastrupitev. Krivi so strupeni industrijski odpadki, domača čistila in zdravila. In kako lahko prepoznamo zastrupitev in jo zdravimo? Odvisno od snovi, ki jo je povzročila. Neskončno previdni smo, ko skrivamo strupene snovi pred otroki, zelo redko pa polhi-slimo na domače ljubljence, ki so, zlasti na deželi, v nevarnosti 24 ur na dan. Kaj je nevarno? Insekticidi. Najdemo jih predvsem spomladi in poleti.na poljih, pod drevesi, na vrtovih itn. Povzročijo lahko krvavitve in živčne krize, ki jim zelo pogosto sledi smrt. Tudi pomirjevala in poživila so nevarna. Požrešni psi in mačke lahko kje odkrijejo in pogoltnejo zdravila, ki pomirjajo, pa- tudi uspavajo. Včasih se zastrupijo tudi z mesom iz klavnice, kjer so tako usmrtili govedo. Te snovi povzročajo otrplost in globok spanec. Sredstva proti zamrzovanju v avtomobilih povzročajo kožne alergije, če pa je odmerek prevelik, poškodujejo ledvice in povzročajo anemijo. Žival se slabo znajde v prostoru, postane omotična in dobi krče. Ce opazimo te znake, jo prisilimo, da pogoltne malo jedilne sode. Tako kot pri človeku lahko strupene gobe tudi pri živalih povzročijo poškodbe na jetrih in ledvicah in seveda tudi smrt. Nekateri štirinožci so nori na mila, ker se ne zavedajo posledic, driske in bruhanja. Kaj storimo z zastrupljeno živaljo? Predvsem ne izgubimo glave. Najprej skušamo ugotoviti vzrok zastrupitve ali še bolje strupeno snov. Potem pokličemo najbližjega veterinarja in mu.povemo čim več podatkov o živali. Če ne vemo, kaj je žival požrla, ji nikdar ne dajajmo vode ali mleka. S tem lahko v določenih primerih poslabšamo stvar, ker pospešimo vsrkanje strupenih snovi. Živali ne silimo k bruhanju, če so v strupu jedke snovi, če je v komi in če ima krče ali hude dihalne motnje: tvegamo, da bo pri bruhanju dobila razjede tudi na drugih organih. Brez vednosti veterinarja živali ne dajemo odvajal; Če je dlaka namočena z nafto ali bencinom, jo operemo z milnico in dobro splaknemo s čisto vodo. CIKLAMA NE MARA PREVEČ TOPLOTE! VSEMOGOČE HLAČE Hlače so trenutno premagale krila. Nove hlače 89. so tako različnih oblik, da je težko povedati, katere so modno najnovejše. Oblikovalci so izdelali hlače z ozkimi in širokimi hlačnicami, dolgimi do gležnja ali kolena. Modni oblikovalci so za nastopajočo sezono k hlačam predvideli še celo vrsto čevljev. - Naše cvetličarne ponujajo ciklame vseh vrst in barv. Toda po navadi je veselja z lepotico kmalu konec, ko jo prinesemo domov. Ne znamo je negovati, ali pa ji skušamo privoščiti preveč dobrega. Ciklamo moramo med cvetenjem vsak teden enkrat pognojiti. Zalivati jo smemo samo od spodaj v podstavek. Če stoji gomolj predolgo v moči, je nevarnost, da bo začel gniti. Tedaj mu ne bo več pomoči. Prav zaradi tega moramo ciklami tudi sproti odstranjevati uvelo listje. To storimo tako, da s prsti potegnemo list iz gomolja. Ste vedeli, da dermatologi svetujejo, naj bi si prali lase okrog pete ure popoldne? Lojnice v kožnih celicah so takrat najbolj dejavne in lasje se potem ne zamastijo tako hitro. Že otrokom bi morali skrbno negovati lase, da bi imeli kot odrasli ljudje z njimi manj preglavic. Šampona ne smemo iztisniti neposredno na kožo, ampak si ga damo na dlan in ga razredčimo z malo tople vode, šele to mešanico razdelimo po mokrih laseh. Sušiti jih ne smemo s pre- RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota ji 21-232. I. Don’t worry, be happy — Bob McFerrin 2. Superstitious — Europe 3. Oženil se bom — Magnet 4. Džurdževdan je ... — Bijelo dugme 5. Kissing a fool — George Michael Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s bi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 6 naj. Oddaja 21-232 je na sporedu Radia Murska Sobota ob petkih od 18. do 19. ure na valovni dolžini: UKV 87,6 M H/ ah S kHz. NAŠA PISHA — VAS PRIPIS Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 23. 2. 1989, na naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 jVHJRSKA SOBOTA. Objavljene pripise honorira- j mo. Zakaj grizemo nohte Grizenje nohtov je pogosto razvada zaskrbljenih ljudi, ki tako bežijo od problemov. Pri tem pogosto grizejo tudi kožo ob nohtih in povzročijo krvaveče rane. Običajno je, da imamo na nohtih kakšne pomanjkljivosti — preoster stranski rob, predebelo kožo, ki jih obkroža, ali preprosto nepravilno oblikovane nohte. Za potrteža je že to izgovor za grizenje, s katerim baje popravi nohte. Žal pa zobje stvar samo poslabšajo in pogrizeni nohti so nekaj najgršega-na svetu. Prenehati pa je zelo težko. Grizenje nohtov lahko preneha samo od sebe in brez zdravil. Ciklama je zadovoljna, če cvete v prostoru, ki ima temperaturo od 10 do 14 stopinj. Nasploh ciklame rade napadajo bolezni. Če stoji v prevlažnem prostoru, ki se tudi slabo zrači, jo napade plesen. Okužbe zatremo s sredstvi, ki jih dobimo v semenarnah in cvetličarnah. Če je temperatura v prostoru previsoka, se na ciklame naselijo listne uši, trip, pršica in sovka. Ciklama nam bo lepo cvetela, če bo stala v prostoru z nižjo temperaturo in svežim vlažnim zrakom, če jo bomo redno in izdatno gnojili in če ji ne bomo močili gomolja. Pogoj je seveda, da je sama rastlina zdrava. vročim zrakom, ker bi preveč izsušil lasišče. Dobili bi prhljaj. Ljudem z zelo mastnimi lasmi vroč zrak zelo škoduje. Razdalja med sušilnikom in Otroci po navadi nehajo pri šestih letih ali pa v puberteti, zato jih nima smisla grajati. Pri odraslih ljudeh je grizenje nohtov največkrat ventil za sproščanje stiske, zato je najboljše, da odstranimo težave, ki ga povzročajo. Pšenični kalčki Pest pšeničnih zrn dobro operite in denite v posodo. Prilijte malce vode. Posodo pokrijte in za štiriindvajset ur postavite na toplo v posodi, ne da bi 'prilivali vodo. Že naslednjega dne boste opazili, da pšenica kali. Ko so kalčki dovolj veliki, jih porežete in uživate. Tritedenska kura s kalčki je odlično zdravilo proti utrujenosti in slabokrvnosti, saj je v kalčkih veliko magnezija, kalcija, fosforja in rudnin. ZDRAVI IN SVILNATI LASJE lasiščem naj bo 15 centimetrov. Kadar le moremo, tudi otroku posušimo lase na zraku. Ščetko in glavnik skrbno očistimo. Ostri glavniki lahko ranijo lasišče. POKUKAJMO V TUJE KUHINJE — ob petkih v odda- Potrebujete: 25 dag svežih svinjskih kožic, 50 dag fižola, štiri stroke česna, vejico rožmarina, kocko goveje juhe, 1 glavico čebule, 2 lista lovorja in nekoliko lističev zelene. Priprava: Fižol namočite en dan prej v vodi. Kuhajte ga, ko zavre, odlijte vodo in ga kuhajte v drugi vodi. Kožice narežite na štiri-kotnike, velike 20 x 10 cm. Na vsako kožico položite malo rožmarina in česna, posolite in popoprajte, zavijte in pritrdite z zobotrebci. Dodajte fižol z drobno nasekljano čebulo, kocko juhe in lovor. Kuhajte, dokler se ne omehča, posolite in popoprajte po želji. — Ce se že nisem spomnil kaj neumnega, pa imate vi priložnost za kaj pametnega. (JaMa) — Ce ti izglodaš'tako klavrno kot ta postelja, potem je bolje, da ne poskusiva. (Marija) J ’ _ Postelja, na kateri jutranja ekipa Radia Murska Sobota še spi, ko že teče program v živo. (Marica) MODA Rute so še vedno modne Rute so bile zmerom in so še danes modne. Če so lepo zavezane, lahko krasijo glavo, lahko pa tudi skrijejo neurejeno pričesko. Nekaj zgledov, kako se zavežejo rute. 1. Ruta zavezana na strani. 2. Čez resasto ruto je zavezana debela vrvica, ki se končuje na vratu. 3. Konci rute so najprej prekrižani na zatilju, nato pa še nad čelom. Na enem koncu je oblikovana zanka, drugi konec pa je potegnjen skoznjo. Konci so zataknjeni pod tkanino turbana. 4. Dve ruti sta ena čez drugo zavezani v. vozel na tilniku. Je svedru odzvonilo? Brnenje zobozdravniškega svedra je eden najmanj priljubljenih zvokov. Sveder, ki vrta po zobu, povzroča bolečino predvsem zaradi sproščanja veliko toplote, saj je sklenina najtrša snov v človeškem telesu in je trenje med njo in z jeklenimi ali diamantnimi opilki posutim svedrom izredno močno. Moderni zobozdravniški vrtalni stroji so dodatno opremljeni z močnim, vodnim curkom, ki hladi struženi zob, in to je že velik korak naprej v boju z bolečino. Ta mehanizem bolečine je zlasti težko razložiti otrokom, in ni čudno, da je zato strašenje z zobozdravnikom še vedno priljubljeno — seveda pa izredno neprimerno. Strokovnjaki, ki načrtujejo opremo zobozdravniških ordinacij, zato iščejo novosti, ki bi še zmanjšale bolečino ob vrtanju in brušenju zob. Ena od želja je bila, da bi odkrili tekočino, ki bi raztopila le gnilobno okvarjen del zoba, torej le zobni karies, zdravemu delu zoba pa ne bi škodila. Kaže, da je prav ta naravnost idealna možnost že uresničena. Na tržišču sta se, najprej v ZDA, zdaj pa tudi že v Evropi, pojavila aparat in posebna tekočina — sistem caridex. Zobozdravnik na-škropi tekočino na oboleli zob z napravo, ki spominja na zobno prho. Tekočina zmehča le oboleli del zoba in ta del nato zobozdravnik odlušči brez svedra, z ostro kireto. Kaj prinaša ta sistem bolnikom? Predvsem manj strahu in manj bolečin. Sam poseg je veliko nežnejši in za bolnika ugodnejši. Včasih je treba še malo povrtati po zobu, da pripravimo prostor za zalivko, toda vrtanja je neprimerno manj kot pri klasični preparaciji zoba. In kako kaže s carideksom pri nas? V zasnovi naši zobozdravniki podpirajo to metodo, toda zdravstvo nima denarja za uvedbo sistema. MEHAK KORAK Kateri deli stopala prenašajo največje obremenitve? Z računalnikom so ugotovili, da nosi najtežje breme peta, potem sprednji del stopala, sredina stopala in končno prsti. Zato moramo pri nakupu čevljev paziti, da imajo trdne pete in mehko podlogo. Celo če niste posebno težki, potrebuje telo dobro podlogo oziroma oporo. Tudi najdrobnejše ženske imajo enako razporeditev telesne teže kot najtežji moški. SESTAVIL MARKO NAPAST BIOGRAFIJA ljubljanska PIVOVARNA MRLIŠKI STRUP NAJVECJA AFRIŠKA REKA ZENA FILIPINSKEGA DIKTATORJA CARLOS MAJHNA IJATA A OČE FARA VIŠJI UKAZ, ODREDBA ŽENSKO IME / FRAKTURA NIKELJ SNOV, KI SE VCEPI KRATICA NAŠE ARMADE RIM. ŠTEVILO 605 RIBIŠKA MREŽA AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANUE FIZIK NEWTON OTOČJE V SR. AMERIKI ZOLAJEV ROMAN SVETLA ZVEZDA V ORLU EAST STAROGRŠKI KIPAR JAN NERUDA TABOR, ŠOTORIŠČE DRŽAVNA BLAGAJNA FIGURA PRI ČETVORKI HRVAŠKI PESNIK UJEVIČ GOSTIJA, POJEDINA OTOK V MALEDIVIH RADU SRBSKI ZGODOVI- NAR RUVARAC OBRAT MLEKARSKE INDUSTRIJE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: smodnik, razlika, ekvator, dien, No, N, Zini, jod, Aco, Erjavec, štera, V, OO, urar, LPS, 1st, Kersnik, Adda, Rl. VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 OB 40-LETNICI VESTNIKA STRAN 19 Si križem kražem po šolah POČITNICE SO MIMO Težko pričakovane počitnice so se žat iztekle, snega pa ni in ni... Seveda smo najbolj žalostni mi, šolarji, saj smo bili prikrajšani za mnogo smučarskih ali drugačnih užitkov. Na žalost so bila naša bližnja smučišča gola, ali pa so bila prekrita le s tanko plastjo snega, pa še ta ni bila enakomerno razporejena. Seveda so se ponekod naši organizatorji zelo potrudili in smučarjem poskušali ustreči z umetnim snegom. No, pa se ustavimo še pri tistih, ki so ljubitelji drsanja. Ti so te počitnice morali vsalt dan odšteti kar 9000 dinarjev, če so hoteli drsati na urejenem mariborskem drsališču (v ceno je vštet tudi avtobusni prevoz). Ti pa, ki nimajo denarja na pretek, so se pa morali zadovoljiti s programom, ki so ga pripravili: KLUB MLADIH, POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, DELAVSKA UNIVERZA ter DOM TEHNIČNE KULTURE. Ta program je bil pester in razgiban, zato ga lahko brez pomislekov pohvalimo. Edina škoda je, da so na nekdanjem soboškem drsališču pri gostilni Baranja (če se tistemu sploh lahko reče drsališče?) zgradili skladišča in nam tako razbili še zadnjo trohico upanja, da bomo v Murski Soboti še sploh lahko drsali. No, ja, seveda smo imeli nekaj let »veliko« drsališče pri OŠ Dane Šumenjak, vendar se je tam gnetlo ljudi, da si imel res srečo, če si se cel pobral s tako imenovanega drsališča. Zato prosim v imenu šolarjev M. Sobote in okolice, da za to zadolžena organizacija vsaj poskuša najti ustrezno površino, kjer bomo poskušali nadoknaditi prikrajšane užitke zadnjih dveh let. Seveda se zavedamo, da ima največjo vlogo pri tem vreme, ki nam je zadnja leta kar pošteno zagodlo. Tisti, ki pa radi sedijo doma na toplem, pa so lahko gledali mladinski program na televiziji, ki je bil zelo pester. Barbara TOTH, 8. raz., OŠ E. Kardelj M. Sobota 7 Tl\^A Zima se je začela, F/Z* bila slabo je okrašena in tiho je sedela, ker ni bila bela. Otroci smo se zbrali, da sneg bi pričakali; a počitnice so minile, Gašper Tompa, 3. raz., snega niso natrosile. o§ Odranci W5TNE MASKE 4389 f PUST Ali veste, kdo smo me? Pustne šeme iz vasi. V hišah že po toplih krofih diši in sline se cede. Pustne šeme rajajo in že se razkropijo ter po hišah se podijo. Takšen je pač pust, ki mu pravimo: »Pust smejočih ust.« URŠKA POREDOŠ, 5. a. OŠ, 17. OKTOBER BELTINCI Tralala, hopsasa, pustna maska je prišla. Pleše, vriska, poskakuje, okrog nje se vsak raduje. Kavboj, velik in močan, junak, ki vsem je dobro znan. Kraljica ponosno se smeji, saj glavo krona ji krasi. Tu je Pika Nogavička, ki žarijo ji rdeča lička. Prijazno palček se smeji in veselo v krogu se vrti. Veseli smo in razigrani, saj tak je pust norčavi. Pozabimo na vse, kar nas teži, in mislimo na lepše dni. Andreja Raduha, 6. a, OŠ Štefan Kovač Turnišče Z ARMSTRONGOM NA LUNO Nekoč so izbirali kandidata, ki bi z Armstrongom poletel na Luno. Na ta oglas sem se prijavila tudi jaz. Ko sem izvedela, da so izbrali ravno mene, sem bila zelo vesela. Morala sem iti k Armstrongu, ki mi je vse razložil. Za dan poleta je bil določen petek ob 17. uri’ Ko sva šla z Armstrongom proti raketi, so naju ljudje veselo pozdravljali. Vstopila sva v raketo, si oblekla težke obleke in sedla v udobne sedeže. Še zadnji pregled in raketa je vzletela. Malo sem se bala, da se bo raketa pokvarila in bova ostala za vedno na Luni. Šla sem k oknu, kjer je že stal Armstrong in opazoval vesolje. Opazila sva nekaj raket in komet. Armstrong je poskušal dobiti zvezo z Zemljo, a mu ni uspelo. Bila sva utrujena, zato sva oba zaspala. Ko sva se zbudila, sva zagledala Luno, ki je vse bolj rasla pred nama. Poiskala sva primeren prostor in pristala. Armstrong je odprl vrata in rekel, da bova izstopila. Malo me je postalo strah, toda vseeno sem šla za njim. Če ne bi imela na sebi težke obleke, bi me verjetno odneslo v zrak. Tako pa sem le skakljala. Ta novi občutek breztežnosti me je tako prevzel, da serfi se oddaljila od rakete in Armstronga. Tedaj sem zagledala pošast. Tako sem se prestrašila, da niti glasu nisem spravila iz sebe. Armstrog je v tem času že opazil, da me ni in me začel iskati. Z žarkom iz pištole je usmrtil grozno pošast. Nato sva hitro stekla daleč vstran. Začela sva nabirati kamnine, ko sva zagledala leteči krožnik, ki je hitro izginil. V prahu je Armstrong zagledal stopinje. Sledila sva jim in prišla do druge rakete. Bila je poškodovana, zraven nje pa dve trupli. Seveda naju je zanimalo, kaj je bil vzrok te nesreče. Ugotovila sva, da se jima je pokvarila raketa in zaradi pomanjkanja hrane nista preživela. Vrnila sva se k svoji raketi in nadaljevala delo. V vrečke sva nasula prah in kamenje, da bi ju na Zemlji pregledali. Vse, kar sva nabrala, sva odnesla v raketo. Pogovarjala sva se o pošasti, ki me je napadla, o vesoljcih, ki jima polet ni uspel, in jedla posebej za naju pripravljeno hrano. Se vedno me je prevzemal občutek negotovosti in strahu, da se ne bova mogla vrniti na Zemljo. V tistem trenutku sem si zaželela, da me ne bi izbrali za ta polet. Armstrong me je skušal potolažiti. Rekel mi je, da bom postala pravi heroj, če nama bo uspelo. Sklenila sva, da še enkrat preiščeva Lunino površje in se nato odpraviva proti Zemlji: Ker nistva našla ničesar, sva zaprla vrata rakete in odletela. Polet je potekal brez težav in kmalu sva se približala Zemlji. Nisva vedela, koliko časa je pre-, teklo od najinega odhoda, zato nisva pričakovala takšnega sprejema. Ljudje, ki so naju pričakali, so bili presenečeni in hkrati veseli, saj so že mislili, da sva mrtva, ker se nisva oglasila. Tako so naju res sprejeli kot velikana junaka. Tudi midva sva bila vesela, da nama je uspel tako velik podvig. Najino ime je ostalo zapisano v zgodovini z velikimi črkami. Tea Kodba, 6. a, OŠ Karel Destovnik-Kajuh Murska Sobota MARIBORSKO PIVO <5 PASTERIZIRANO 12 % EKSTRAKTA V OSNOVNI SLADICI TIMA TALIŠ p.o. MARIBOR TO JE PIVO — NANJ SMO ČAKALI STRAN 20 OB 40-LETNICI VESTNIKA VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 šport rn šah umi u« bk Štefanu Ciganu drugi bal! V Mariboru je bil sklenjen četrti mednarodni velemojstr- I — ski turnir za memorial Vasje Pirca. Zmagal je bolgarski vele-mojster Lukov, odličen drugi pa je bil Štefan Cigan, s Kapce. „ Skupaj s slovenskim predstavnikom Mohrom je zbral 6,5 točke I in le za po! točke zaostal za zmagovalcem. Tako si je Cigan | M pridobil drugi bal za mednarodnega velemojstra. Žal pa bo moral Cigan do dokončne osvojitve naslova mednarodnega I mojstra še na en turnir. Po pravilih Fide sta pogoj za ta naslov K dva bala iz 24 partij. Ciganu pa manjkata dve partiji. Osvojitev drugega bala je za 22-Ietnega študenta Vekša v n Mariboru lep uspeh, zlasti še, ker se ni posebej pripravljal na Iturnir zaradi izpitov. Zamudil pa je celo priložnost, da prema- ga Lukova in postane zmagovalec turnirja. MM MM HMM MM MM MM —STRELSTVO--------------------------------------- Na republiško tekmovanje 73 Pomurcev Občinska strelska zveza Lendava je na strelišču v Murski Soboti pripravila regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za vse kategorije. Sodelovalo je 143 strelcev in strelk iz vseh pomurskih občin. Pri pionirjih (29) je ekipno zmagala ABC Pomurka Ml s 529 krogi pred Noršinci, 491, in Krko Šalovci, 486 krogov, med posamezniki pa Škedelj s 182 krogi pred Trplanom (oba ABC), 177, in Maučecem (Nor.), 176 krogov. V tekmovanju pionirk (16) je zmagala ekipa Nor-šinec s 477 krogi pred Graničarjem Cankova, 458, in Kolomanom Flisarjem Tišina, 425 krogov, med posameznicami pa Matiseva (Nor.) s 171 krogi pred Ciglerjevo, 166, in Kosednerjevo (obe Cankova), 164 krogov. V konkurenci mladincev (26) je bila najboljša ekipa s Tišine s 1103 krogi pred Noršinci, 1068, in Dobrovnikom, 1058 krogov, med posamezniki pa Števanec pred Giderjem, po 369, in Rebrico (vsi Tišina), 365 krogov. Pri mladinkah je ekipa Noršinec dosegla 1023 krogov, med posameznicami pa ie zmagala Balekova (Nor.) s 348 krogi pred Horvatovo (Lj), 342, in Časarjevo (Nor.), 341 krogov. V tekmovanju članov (60) je zmagala ekipa Noršinec s 1098 krogi pred Muro, 1096, in Tišino, 1088 krogov, med posamezniki pa Bala-ško (Mura) s 376 krogi pred Pertocijem (Tiš.), 372, in Bukovcem (Nor.) 369 krogov. Članice Noršinec so nastreljale 1036 krogov, med posameznicami pa je bila najboljša Lebarjeva s 351 krogi pred Vogrinčevo (obe Nor.), 350, in Rengeovo (SCT), 346 krogov. Normo za republiško prvenstvo je izpolnilo 73 strelcev in strelk. K. T. — KEGLJANJE------------------------------------ Visoka zmaga Radenske V prvenstveni tekmi druge republiške moške kegljaške lige vzhod je Radenska v Mariboru visoko premagala Gradis s 4912:5151 podrtimi keglji. Posamezno: Kučan 865, Drvarič 836, Horvat 845, Bavec 807, Steržaj 902 in Kovačič 896 podrtih kegljev. Pomurje in Cven zmagovalca Odbojkarski klub Mladost iz Murske Sobote je pripravil dva mednarodna ženska turnirja. Na prvem za pokal OK Mladost, je sodelovalo šest ekip. Rezultati — Haladas:Puconci 2:0, CvenrHaladas 2:0, Cven:Puconci 2:0, Mladost:Pankasz 2:1, Radgona:Pankasz 2:0, Mladost: Radgona 2:0. Zmagovalni ekipi skupin, Mladost in Cven, sta se v finalu pomerili za naslov zmagovalca. Zmagal je Cven s 3:1 in prejel pokal organizatorja. Na drugem turnirju za pokal ZTKO Murska Sobota so sodelovale tri ekipe. Izidi — Mladost:Haladas 2:1, Pomurje:HaIadas 2:1 in Pomurje:Mladost 2:1. Zmagalo je Pomurje pred Mladostjo in Hala-dasem. ---ROKOMET------------------------------— Rokometni seminar Po dolgem času je bil v Murski Soboti strokovni rokometni seminar za učitelje telesne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah ter trenerje. Pripravila gaje Pomurska rokometna zveza Murska Sobota, udeležilo pa se ga je 30 učiteljev in 21 trenerjev iz vsega Pomurja. Na seminarju, ki ga je vodil profesor na Fakulteti za telesno kulturo v Ljubljani Cveto Pavčič, so učitelji obravnavali temo osebna obramba, trenerji pa temo prikaz nekaterih vaj za razvijanje posebnih telesnih sposobnosti rokometašev. Udeleženci so bili s seminarjem zelo zadovoljni. Pomurska zimska liga Začelo se je tekmovanje v pomurski zimski rokometni ligi, ki jo organizira Pomurska rokometna zveza Murska Sobota. Sodeluje 12 moških in 6 ženskih ekip. Rezultati prvega turnirja — moški — SKUPJ-na A: Mladinec:Krog II 20:11, Radgona:Polet 24:10, Mladinec.Radgona 19:12, Krog II:Polet 15:11. Skupina B — Bakovci ILPolet V. 16:20, Polet V:Krog 20:16, Bakovci ILVidem 24:12, Videm:Krog 14:25. ' ŠD TIŠINA Na Tišini so sklenili tekmovanje v zimski strelski ligi, v katerem je sodelovalo 76 rekreativcev in 18 rekreativk, 5 ekip in 6 družin. Najboljši so bili družine: Flegar, 424, Titan, 359, in Farič, 307 krogov; ekipe: Berden, 451, pred Tropovci, 450, in Obrtniki, 355 krogov; posamezniki: Šoštarec, 175, Titan, 166, in Koren, 165 krogov; posameznice: Jureš, 130, Rajhar, 119, in Ratnik, 115 krogov. ŠD Tišina organizira v soboto, 18. februarja 1989, ob 14. uri v telovadnici OŠ na Tišini odbojkarski turnir. K sodelovanju vabijo čim več ekip. Priznanja ZTKO športnikom ZTKO in TKS Murska Sobora sta pripravila sprejem za športnike in trenerje, katerih ekipe tekmujejo v republiškem in zveznem merilu. Po uvodni besedi predsednika ZTKO Stanka Kerčmarja je športnikom spregovoril predsednik skupščine TKS Jože Horvat. Priznanja ZTKO so na sprejemu prejeli naslednji športniki in športnice: Janez Kardoš (nogomet), Vito Fujs (hokej na travi), Irena Družina (košarka), imre Cikajlo (judo). Rade Bačič (rokoborba). Jasna Djordjevič (rit. gimnastika), Mirko Božič (rokomet), Marija Števanec (atletika), Ivan Kuzma (nam. tenis), Stefan Varga (kajakaštvo) in Drago Period (strelstvo). Solidne uvrstitve Republiški članski TOP turnir, ki je bil v Novem mestu, je z izjemo najboljših igralcev Kovine Olimpije, ki so igrali tekmo za sejemski pokal, zbral vse najboljše slovenske igralce. Sest Pomurcev je prikazalo sorazmerno dobre igre in doseglo solidne uvrstitve, čeprav so nekateri dosegli tudi manj od pričakovanega. V najboljši skupini je Gašič zasedel zanj zelo dobro tretje mesto z rezultatom 6:3, kar je za dve mesti bolje kot na prvem turnirju. Tudi Unger, ki je z rezultatom 5:4 zasedel dobro četrto mesto, je svojo uvrstitev s prvega turnirja precej izboljšal, saj je bil takrat deseti. Kuzma je lahko s svojo uvrstitvijo najbolj razočaran, saj je z rezultatom 5:4 zasedel zanj slabo šesto mesto, na prvem turnirju pa je bil celo drugi. Rihtarič, ki je prvič sodeloval v tej skupini, ni mogel doseči kaj več med najboljšimi člani in je z rezultatom 1:8 zasedel deseto mesto. V drugi skupini je dobro igral najmlajši igralec v tej skupini Kus, ki je z rezultatom 4:5 zasedel zanj dobro-šesto mesto, Žitek, ki je po skoraj enoletnem premoru spet začel resno delati,, pa ni mogel kaj več pričakovati in je z rezultatom 1:8 zasedel deseto mesto. M. U. Občinsko prvenstvo Na občinskem prvenstvu pionirjev in pionirk v Ljutomeru je sodelovalo 26 tekmovalcev in tekmovalk. Pri pionirjih je ekipno zmagal Ljutomer pred C venom in Stročjo vasjo, pri pionirkah pa sta sodelovali le dve ekipi Cvena. Pri ml. pionirjih je zmagal Kralj (Lj.) pred Mesaričem in Fajdigo (oba Cven), pri ml. pionirkah pa Topolinjak pred Kranjčevo (obe Cven). Pri st. pionirjih je bil najboljši Ivančič (Cven) pred Prelogom (Lj.) in Kozarjem (SV), pri st. pionirkah pa Stotlova pred Kosijevo in Mariničevo (vse Cven). Končan je bil prvi del tekmovanja v občinski namiznoteniški ligi. Pri moških v prvi ligi vodi Cven I s 6 točkami pred Kamenščakom, 4, Cezanjevci, 2, in Cvenom II, brez točke. V drugi ligi pa je na prvem mestu Cven III z 8 točkami pred Vučjo vasjo, 6, in Grlavo, 2 točki. Pri ženskah pa je na prvem mestu Cven I s 4 točkami pred Cvenom II, 2, in Kamenščakom, brez točke. S. Žunič Nafta prvak medžimurske lige V zadnjem kolu tekmovanja v prvi medžimurski kegljaški ligi je lendavska Nafta premagala ekipo Dubravčana iz Donje Dubrave s 4840:4798 podrtimi keglji. V ekipi Nafte je bil zopet najboljši Žalik z 877 podrtimi keglji pred Fdl-šem, 828, Zupancem, 818, Kerma-nom, 785, Kopinjo, 769, Radako-vičem, 763 podrtimi keglji. Tako so kegljalci lendavske Nafte s 15 točkami zasedli prvo mesto v prvi medžimurski ligi in se uvrstili v višje tekmovanje. m. Žalik Prvenstvo Pomurja Šahovska zveza Pomurja organizira drugo prvenstvo Pomurja v šahu. Tekmovanje se bo začelo 21. februarja 1989 ob 18. uri v salonu hotela Diana v Murski Soboti. Prvenstvo se bo nadaljevalo 28. februarja in 7. marca ob isti uri. Odigranih bo devet kol po švicarskem sistemu. K sodelovanju vabijo šahiste ne glede na kategorije. Tekmovanje krajevnih skupnosti Mladinski aktiv Zenkovci prireja v nedeljo, 19. 2. 1989, ob 10. uri v gasilskem domu v Zenkov-cih ekipno šahovsko tekmovanje za pokal KS občine Murska Sobota. Pravico nastopa imajo ekipe krajevnih skupnosti ali posameznih vasi. Ekipe naj prinesejo s seboj šahovske garniture in ure. K sodelovanju vabijo čim več ekip. Zmagal Gaber Šahovsko društvo Lendava je organiziralo hitropotezni turnir za februar. Med 13 šahisti je zmagal Gaber z 10,5 točke pred Žilavcem, 9,5, Ligetijem, 9, Bre-zovičem, 8,5, in Vidičem, 8 točk. J. G. ODBOJKA »Fašenki« Tišine prvi V Bakovcih je bil tradicionalni fašenski odbojkarski turnir. Sodelovalo je šest ekip. Zmagah so Fašenki s Tišine pred Meklami iz Rakovec in Kurenti iz Bakovec. Sobočani četrti Na republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico, ki je bilo v Ljubljani, je sodelovalo 7 ekip. Ekipa Murske Sobote je zasedla četrto mesto. Pergarjeva četrta V Kopru je bilo republiško prvenstvo v krosu. Sodelovalo je nad 250 atletov in atletinj iz 19 slovenskih klubov. Med njimi sta bila tudi Sobočana Manuela Pergar in Geza Grabar iti upravičila nastop. Pergarjeva je za las zgrešila bronasto medaljo pri starejših mladinkah, Grabar pa je bil pri članih enajsti. V okviru priprav na novo sezono je bil v Ljubljani dvoranski miting. Udeležili so se ga tudi šprinterji AK Pomurje. Najbolje se je odrezal Špur, saj je v teku na 60 m s časom 7,24 zasedel peto mesto. Šebjan (7,40) in Šter-man (7,85) sta izpadla v kvalifikacijah. G. G. JUDO Prvi turnir V Murski Soboti je bil prvi pozivni turnir Pomurja v judu. Sodelovalo je 75 tekmovalcev iz Pomurja in Medži-murja. Rezultati — pionirji — do 28 kg: I. Emiša, 2. Lesjak, 3. Ranči-gaj (vsi MS); do 31 kg: L Hašaj (MS), 3. Horvat in Zajtl (oba Le.); do 34 kg: L Novak (Le.), 2. Cuk (MS), 3. Kovač (Le.); do 38 kg: 3. Vehab in Horvat (oba MS); do 42 kg: 2. Kocan (MS), 3. Hozjan (Le.) in Pavlič (MS); do 46 kg: 2. Hozjan (Lj.), 3. Kuplen in Djurov (oba MS); do 50 kg: L Cikajlo, 2. Glažar, 3. Tot (vsi MS) in Kunc (Lj.); do 60 kg: L Mazouzi, 2. Šeruga, 3. Kerec (vsi MS) in Rudolf (Lj.). Mladinci — do 59 kg: L Brozovič, 2. Cikajlo (oba MS), do 70 kg: L Vehab, 2. Štotl (oba MS) in 3. Vučko (Le.) in nad 70 kg: L Lešnjak (Le.), 2. Šooš, 3. Kos in Pozderec (vsi MS). T. Kos »Temelje delu šolskega športnega društva na Osnovni šoli s prilagojenim programom dr. Janko Slebinger v Gornji Radgoni je pred 18 leti postavil profesor Brane Klun, ki je z vsem mladostnim elanom in bogatim športnim znanjem delal z duševno prizadetimi otroki kot mentor 13 let. V tovarišu Franciju Hauku pa je našel dobrega naslednika. To moram poudariti, saj je potrebno poleg drugega veliko ljubezni in potrpljenja, da dosegaš z našimi otroki zavidljive rezultate, kot jih že vrsto let. To je pomembno, saj razmere, v katerih delajo naši ljudje in učenci, niso zadovoljive. Telovadnice ne ustrezajo niti minimalnim zahtevam, saj so urejene iz rednih učilnic nekdanje osnovne šole. Lastnih zunanjih igrišč nimamo, zato izgubljamo precej časa z odhodi v športni center. Dodatna težava so vozači, ki zaradi odhodov na avtobuse ne morejo trenirati toliko, kot bi radi. Pa vendar so uspehi tu.« OBISK PRI ŠŠD NA OŠ DR. JANKO ŠLEBINGER GORNJA RADGONA Cenijo delo in dosežke šolskega športnega društva Iz Pomurja 17 perspektivnih športnikov ZTKO Slovenije je konec lanskega leta sprejela nove kriterije za kategoriziranje perspektivnih športnikov, razvršča pa jih v dve kategoriji: zelo perspektivne in perspektivne športnike. Prav v okviru teh kriterijev najde svoje mesto večina pomurskih športnikov, saj le redki zadostijo s svojimi dosežki jugoslovanskim kriterijem za mednarodni in zvezni razred. V kategoriji zelo perspektivnih športnikov se upoštevajo mednarodno primerljivi rezultati in možnost napredovanja. Tak status dosegajo iz Pomurja trije športniki: Boris Rihtarič, član Partizana Gornja Radgona za trejte mesto na ekipnem pionirskem evropskem prvenstvu v namiznem tenisu, ter rokoborca ABC Pomurke iz Murske Sobote Rade Bačič za pelo mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v grško-rimskem slogu v Izmirju in Mitko Nasevski za osmo mesto na evropskem mladinskem prvenstvu v prostem slogu v Varšavi. V ta krog sodi okrog 250 slovenskih športnikov, od katerih naj bi okrog 30 najperspektivnejših financirali iz republiških sredstev, za ostale pa bi morali zagotoviti sredstva v domačih okoljih. Zanimivo je tudi to. da se bodo seznami perspektivnih športnikov objavljali trikrat letno: do 20. januarja, do 31. maja in do 30. septembra v letu na osnovi sprejetih kriterijev, ki veljajo za obdobje 1988—92. Ocenjujejo, da bo takih športnikov v Sloveniji okrog 500. Med perspektivnimi športniki, ki jih je iz Pomurja 14, po dolgem času zopet zasledimo štiri športnike: atletinji AK Pomurja Marijo Števanec (800 m) in Ma- nuelo Pergar (3000 m) ter judoistki soboškega Partizana Simono Nemec in Sandro Pujs za prvi mesti na republiškem mladinskem prvenstvu v Mariboru. V tej kategoriji so najštevilnejši igralci NTK Sobota: Tomaž Kus za tretje mesto na državnem prvenstvu pionirskih dvojic. Borut Benko za četrto mesto na članski lestvici, Ivan Kuzma za peto mesto v članski lestvici, Mirko Unger za drugo mesto na republiškem prvenstvu mladincev. Matjaž Žitek za tretje mesto na republiškem mladinskem prvenstvu, Janko Ori za tretje mesto na republiškem mladinskem prvenstvu dvojic, Robi Smodiš in Robi Benkovič za 5. do 8. mesto na republiškem članskem prvenstvu dvojic. Med perspektivnimi športniki iz Pomurja prvič zasledimo tudi odbojkarja — člana OK Pomurja iz Murske Sobote Darka Horvata, ki je ta status dosegel kot slovenski reprezentant. Med perspektivne športnike pa je uvrščen še nogometaš Mure Erik Cirkvenčič, član kadetske in mladinske reprezentance Slovenije. To sta hkrati edina pomurska športnika iz ekipnih športov. To so torej pomurski športniki, ki so na seznamu ZTKO Slovenije in od njih lahko pričakujemo, da bodo dosegali vrhunske rezultate. Že naslednja kategorizacija pa bi morala zajeti nove perspektivne športnike iz Pomurja. Med pomurskimi občinami prednjači soboška občina, ki ima trenutno 2 zelo perspektivna in 14 perspektivnih športnikov, radonska ima enega zelo perspektivnega športnika, medtem ko lendavska in ljutomerska občina trenutno nimata niti enega. L. Z. ---KOŠARKA--------------------------------- Poraz z vodilnimi Začel se je drugi del tekmovanja v prvi republiški ženski košarkarski ligi. Ekipa Pomurja iz Murske Sobote je gostovala v Mariboru in po pričakovanju izgubila z vodilnim Marlesom z rezultatom 44:104. Strelke za Pomurje: Drožinova 15, Broderjeva 12, Friškičeva 7, Borčeva in Kolarjeva po 3 ter Brezičeva 2. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z Metko. ----ODBOJKA------------------------------------ Za začetek porazi Začel se je spomladanski del tekmovanja v prvi in drugi republiški odbojkarski ligi. Vse tri pomurske ekipe so gostovale in izgubile. V prvi republiški ligi je vodilna Brezovica premagala Agroplod Ljutomer brez težav s 3:0. V naslednjem kolu igrajo Ljutomerčani doma s Partizanom Narodni dom. V drugi republiški moški odbojkarski ligi vzhod je jesenski prvak Partizan Hoče premagal Pomurje iz Murske Sobote s 3:2. Odbojkarice Prevalj pa so premagale Pomurje s 3:0. V naslednjem kolu gostuje moška ekipa Pomurja v Vuzenici, ženska ekipa Pomurja pa v Rušah. Takole ocenjuje delo in uspehe šolskega športnega društva na šoli ravnateljica Cilka Dimec-Žerdin, ki ves čas z vsemi možnimi sredstvi podpira njihovo delo. Zaveda se, da je to področje, kjer učenci dosegajo najvidnejše uspehe, ob tem pa se krepi njihova samozavest in športna disciplina, navajajo pa se tudi na prenašanje porazov in znajo ceniti dosežke nasprotnikov. Z velikim razumevanjem pa spremljajo delo šolskega športnega društva tudi tovariši učitelji. Poleg šole pa finančno podpira društvo OZTK Gornja Radgona, dobro je tudi sodelovanje med pomurskimi osnovnimi šolami s prilagojenim programom. Vse (o gotovo prispeva k razvoju telesnih sposobnosti otrok, kar je tudi osnova za maksimalni umski napredek ter uspešno vključevanje v delovna okolja po končanem šolanju. ŠŠD na OŠ s prilagojenim programom dr. Janko Šlebin-ger v Gornji Radgoni oblikuje vsakoletni program dela na os- novi možnosti za delo in upoštevanja želja učencev. Program dela sprejemajo vsako leto na občnem zboru v začetku šolskega leta. V okviru društva razvijajo več športnih panog: rokomet, plavanje, košarko, nogomet in atletiko. Največje zanimanje med učenci je za košarko in atletiko. Udeležujejo se tudi vseh regijskih tekmovanj, na katerih dosegajo dobre rezultate, saj je vsako leto večje število učencev uvrščenih v pomursko selekcijo, ki zastopa regijo na republiških tekmovanjih. Vidne rezultate dosegajo tudi na republiških tekmovanjih, zlasti v nogometu in atletiki, kjer so med najboljšimi. Uspešno pa se vključujejo tudi v tekmovanja drugih osnovnih šol v občini. Za zgledno delo je ŠŠD na OŠ dr. Janko Šlebinger v Gornji Radgoni pred nedavnim prejelo zlato plaketo Republiškega centra šolskih športnih društev Slovenije, na katero so ponosni, hkrati pa jim je tudi spodbuda za naprej. Feri Maučec VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 OB 40-LETNICI VESTNIKA STRAN 21 naši kraji in ljudje dopisniki so zabeležili h stari Rimljani so se ukvarjali s tem X Zdravilišču Radenci bodo februarja pripravili za svoje goste novost, tečaj radiestezije, ki ga bo vodil diplomirani inženir elektrotehnike Franjo Geč. Z njim smo se pogovarjali o radiesteziji in njenem položaju v naši družbi. Kdaj se je začelo vaše zanimanje za radiestezijo? »S tem področjem sem se začel ukvarjati tam leta 1961, ko je kolega iz Švice prinesel knjigo o . radiesteziji. Vendar pa je bilo tisto znanje bolj splošno, tako da em se šele pred sedmimi leti, ko sem se upokojil, s tem začel resneje ukvarjati. Radiestezija me zanima predvsem z vidika zdravja. to pa je tudi vzrok, zakaj je postalo v zadnjem času vse, kar je povezano ž radiestezijo, tako popularno. Moj učitelj je dunajski profesor elektrotehnike, ki je pred leti zbolel zaradi tumorja na ledvicah. V kliniki, kjer je bil operiran, je ležal poleg nekega radiestezista in ta ga je opozoril na to. da je dobil tumor najverjetneje zaradi ležišča na neustreznem mestu. Ta mož ne bi bil profesor, če se ne bi v to poglobil z vso natančnostjo. Ker sva se poznala že od prej, sva začela potem te stvari skupaj ugotavljati. Sedaj se večkrat dobiva in poglabljava to svoje znanje, ki seveda ne more biti samo znanje enega, ampak so to ugotovitve velikega kroga ljudi, ki se s tem ukvarjajo z vso resnostjo. Ne kakšnih takih šarlatanov, ki nimajo pojma o fiziki, ampak res znanstvenikov, pa naj bodo to zdravniki, fiziki, geologi, kemiki, biologi in z drugih področij, kjer se pojavljajo ti fenomeni radiestezije.« Rekli ste že, da je radiestezija dandanes zelo popularna, toda ali sploh temo, kaj radiestezija sploh je? Kako je z literaturo v slovenskem jeziku? »Do nedavnega je bilo naše literature zelo malo in še tista je bila bolj pripovedovanje kot pa uporabna. V svetu pa je veliko knjig, saj se s tem ukvarja veliko znanstvenikov z vsega sveta. Radiestezija ni nekaj novega, kot mislijo nekateri, saj je stara toliko. kot je staro človeštvo. V sedanjem času se samo poskušajo najti razlage na podlagi znanja že prej navedenih panog. Konec prejšnjega stoletja je zavračal vse, kar se ni dalo neposredno izmeriti ali videti, pa če smo bili za to usposobljeni ali ne. Z razvojem, predvsem mikroelektron-skih elementov, se je natančnost meritev elektromagnetnih pojavov izredno povečala, tako da je danes možno meriti stvari, o katerih recimo pred 30 leti še sanjali nismo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je človeški organizem 10.000-krat občutljivejši od katerega koli inštrumenta. Radiestezija pa pomeni občutljivost za sevanje. Kakšna so torej ta sevanja? Lahko so naravna ali tehnična. Vemo, da zavestno lahko zazna- Branku Branka Žnidariča, kmetijskega pospeševalca iz Ljutomera. so poznali ljudje od blizu in daleč. Kot viničarski sin je imel težko mladost in zelo zgodaj se je moral postaviti na lastne noge ter tako spoznati vse tegobe življenja. Prve službene dolžnosti je opravljal na takratnem mladinskem komiteju. BU je aktivist za kmetijstvo. izkazal pa se je še na številnih drugih področjih. Zmerom je bil skromen, šele na pokopališču smo zvedeli, da se poslavljamo od osemkratnega povojnega mladinskega udarnika. Mladim je ostal vedno zvest, marsikatera njegova ideja in nauk sta bila uresničena r zadružni mladinski organizaciji. Aktiven in nesebičen je bil tudi v drugih društvih, še posebej se je izkaza! v Gasilskem društvu Stročja vas. kjer je opravljal najodgovornejše funkcije in v njegovem času je društvo doživelo tudi največji razcvet. Izkazal se je tudi v Počitniški zvezi, kjer je bi! zaradi svojega številnega poznanstva zelo cenjen. Dobro je vedel, da samo referati in besede ne bo- Radiestezija mo ie svetlobo, infrardeče (toplotne) znake in mehanska nihanja. vsa druga nihanja pa zaznava naš vegetativni živčni sistem. Zavestno takšnega sevanja, kot je ultravijolično ali radioaktivno sevanje, ne moremo zaznati. Tu so opazne le posledice, ki pa so velikokrat katastrofalne. Naloga radiestezista je torej, da odkriva tudi tista, ki jih zavestno ne zaznavamo, a so nam škodljiva.« Kakšen pa je status radiestezije pri nas, če bi ga primerjali s položajem v svetu? »V svetu, lahko rečem od Sovjetske zveze do ZDA, radiestezijo intenzivno proučujejo in se z njo ukvarjajo. V Sovjetski zvezi so imeli nekaj časa za institucijo, ki jg to raziskovala, drugačno ime, dejansko pa so se ukvarjali s fenomeni radiestezije. So države, ki celo predpisujejo radieste-zijske preglede zemljišč pred postavitvijo nekaterih objektov, predvsem bolnišnic, vrtcev, šol in domov za ostarele. Kritično je predvsem to, da lahko zgradbo postavimo na prelome zemeljskih plasti ali pa vodne podzemne tokove in se potem v že postavljeni zgradbi zelo težko izognemo škodljivim vplivom. Podobno metodo so uporabljali že stari Rimljani. Imeli so posebne uradnike, ki so merili zemljišča in določali, kje so lahko hiše in kje ulice. Oni so s takimi prelomnicami označili celo meje svojega cesarstva. V drugih državah se z radiestezijo ukvarjajo tudi zdravniki, ki jim gre tudi največ zaslug za dosežke na tem področju. Pri nas pa so redki tisti zdravniki, katerih obzorje sega še kam dalje od medicine. Nasploh ima radiestezija pri nas bolj čuden status. Društva in ljudi je začelo zelo zanimati, kaj vse se da narediti s poznavanjem radiestezije. Vendar pa moram povedati, da je tistih, ki na tem področju res lahko kaj dosežejo, pravzaprav malo. Osnovni pogoji so vsaj srednješolsko poznavanje fizike, ustrezna občutljivost organizma na sevanja in pa sposobnost izjemne koncentracije. Povem lahko tudi to, da imamo v Ljubljani pri Elektrotehniški zvezi -Slovenije društvo za do dvignili porušene domovine. Zato se je zaposlil na območnem živinorejskem zavodu in bil ves čas zvest svoji kmetijski zadrugi, svoji TZO Kmetovalec. svojim kmetom, sodelavcem in prijateljem. Tu je opravljal vse. kar mu je bilo naloženo. rad pa je priskočil na pomoč tudi nam. mlajšim. Občudovali smo njegov nastop, njegovo organizacijsko sposobnost. njegovo hudomušnost, njegovo izžarevanje mladosti, čeprav je bi! tik pred upokojitvijo. Rudi Stegmiiller merilnoprocesno tehniko, le-to pa ima svojo sekcijo za radiestezijo. Za sedaj nas je le 13 članov in vsi imamo najmanj fakultetno izobrazbo. Mislim, da je le na tak način možno kaj doseči, saj v množičnih društvih to ni mogoče. Kako se da s pomočjo radiestezije konkretno pomagati ljudem? »Naj povem, kakšni so učinki, če poiščeš človeku zdravo ležišče, brez sevanja: takoj odpade 30 odstotkov bolezni oziroma nevšečnosti, pri naslednjih 30 odstotkih postanejo zdravila učinkovita, le pri zadnjih 40 odstotkih ne pomaga nobena postelja (to so organske okvare, nalezljive bolezni ...) In tako prihajajo po pomoč k meni številni ljudje, tudi zdravniki. Dosti jih pride zato, ker jim medicina ni odkrila vzroka za njihove težave. V večini primerov je vzrok teh težav sevanje, Zelo veliko je tudi otrok, saj so posledice sevanja zanje še nevarnejše kot za odraslega človeka. Ce položite dojenčka na prostor z močnim sevanjem, sploh ne bo mogel spati in bo kar naprej jokal, kakor hitro ga boste postavili na zdravo mesto, pa bo spal kot angelček«. Na kakšen način pa lahko opravite ustrezne meritve? Je potrebno, da si stanovanje sami ogledate ali pa se da tudi na daljavo ugotavljati, kje je sevanje in kje ga ni? »Ker je potrebno ugotoviti, kakšna so sploh sevanja, se pravi tehnična ali naravna, je najbolje, če si na kraju samem. Tehnična se da seveda učinkovito odstraniti, naravna pa odvisno od tega, kakšna so, nekako omejiti. Ce gre za radioaktivno, je potrebno posteljo na vsak način premakniti, drugače pa obstajajo tudi različna zaščitna sredstva, ki omogočajo, da se da sevanje iz postelje premakniti; uničiti pa se ne da nobeno. Glede »ordiniranja« na daljavo, kar nekateri počno, pa naj povem, da se to sicer da, vendar pa se na ta način ne da ugotoviti, preganjati tehničnega sevanja. Naravna sevanja lahko odkriješ na daljavo, vendar to ni dovolj. Veliko je tehničnih stvari, predvsem v sodobnih spalnicah, od ogledal, zastekljenih slik . .. Vse to reflektira tehnično sevanje, ki lahko negativno vpliva na počutje in zdravje človeka.« Kaj vam pomeni ukvarjanje z radiestezijo? »V svojem poklicnem življenju sem se lahko pohvalil s številnimi uspehi in dosežki, toda ta zadnja leta, odkar se intenzivneje ukvarjam z radiestezijo, mi ne morejo odtehtati prejšnjih 35 let. To, da lahko pomagam ljudem, se mi zdi nasploh največ, kar lahko človek doseže v svojem življenju. In pri takem delu ti nikoli ni žal časa in energije, ki ju vlagaš v svoje raziskovanje.« Silva E6ry UMRL JE RUPI Mnogi Radgončani smo se zadnji dan v letošnjem januarju na pokopališču poslovili od našega priljubljenega Rupija Potočnika. Po telesni višini je bil daleč najmanjši med odraslimi, vendar je bi! po svoji priljubljenosti pravi orjak. Kamorkoli je naš Rupi prišel, je znal ljudi spraviti v dobro voljo. Od mladih nog si je s trdim delom služil kruh. Bil je izučen čevljar. po vojni je vrsto let delal v Avtoremontu (predhodnica Avto-radgone) in si tako prislužil pokojnino. Tako tudi na stara leta ni bil v breme družbe. V prostem času je uspešno sodeloval pri 'TVD Partizan in v radgonskem gasilskem društvu, kjer je dobil vrsto odlikovanj. V Partizanu pa so ga poznali kot športnika, ki mu tudi pri sedemdesetih letih ni bilo težko teči za žogo. Še najbolj se ga spominjamo iz nogometnih tekem med debelimi in suhimi. Rupi je bi! rad med športniki, bi! je skromen in priljubljen. Marsikomu je bil za MOŽNOSTI ZNIŽEVANJA STROŠKOV PODPRLI V KMETIJSKI PREDELAVI ANTONA Slovenski kmetijski pospeševalci so se zbrali na dvodnevnem seminarju na Bledu. Delovni naslov je bil Možnosti zniževanja stroškov v kmetijski predelavi. Na seminarju so sodelovali tudi kmetijski strokovnjaki iz Pomurja. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je v uvodnem govoru poudaril, da je napočil čas, ko bo morala Zadružna zveza preusmeriti svojo predstavniško funkcijo v tržno funkcijo. V zadružnih organizacijah je treba uveljaviti poslovni pogum in tako krepiti materialne osnove. Kmetijsko zadružništvo mora Odločno slediti ambicijam in zahtevam kmetov in s tem tudi tržnim zakonitostim, ki naj bi se dokončno pričele uresničevati tudi v kmetijstvu. Na seminarju so predstavili tudi ekonomsko uspešno kmetovanje na hribovitih kmetijah. Precej zanimanja pa je sprožilo tudi obravnavanje gospodarske značilnosti in možnosti racionalizacije v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji. Obdelali so tudi tele teme: Izhodišče racionalne pridelave na kmetijah, Znanje v službi zniževanja stroškov, Zmanjševanje stroškov v kmečkem gospodinjstvu in nekatere druge. Sprejeli so tudi sklepe, po katerih si mora pospeševalna služba prizadevati za povečanje celotnega dohodka na kmetijah, pospeševalci morajo osvojiti racionalizacijo pri svojem delu in jo prenesti na kmete. Kmetijstvu so potrebna nova spoznanja in spreminjanje načina razmišljanja z vnašanjem metod skupinskega dela in interesne usmerjenosti. Seminar je sklenil Ervin Kuhar, vodja republiškega centra za pospeševanje kmetijstva. Med drugim je dal pobudo po uvedbi zasebne prakse in ukinitvi sklada zemljišč pri Vodni skupnosti oziroma razdelitvi zemlje kmetom. STRU Z NOVIM VODSTVOM NOVO UPANJE Klub mladih v Murski Soboti vedri pod streho starega gradu v mestnem parku. Kot je stara in zapuščena zgradba, je zanemarjen tudi odnos do mladih oziroma njim namenjena ponudba zabave. Pred kratkim na novo imenovani upravnik kluba Marjan Mljač obljublja, da bodo bolje poskrbeli za zabavo mladih. Odločili so se, da bo klub doslej ob petkih irj sobotah odprt od 14. do 23. ure, medtem ko bo ob nedeljah in ponedeljkih zaprt. Vsak torek, sredo in četrtek pa bo odprt od 14. do 20. ure. Zadolženi za zabavo mladih so poskrbeli, da bodo poslej ob koncu tedna organizirali disko, koncerte, med tednom pa bodo pripravili tudi kulturne in glasbene večere, strokovna predavanja in video projekcije. Načrtujejo, da bodo ustanovili tudi fotosekcijo, slikarsko šolo, odzivnost načrtovanega programa pa je seveda odvisna od mladine same. V prihodnje načrtujejo tudi v svojih vrstah podrobneje opredeliti pravice članov. Člani naj bi namreč poslej imeli več ugodnosti, med katere gre šteti tudi za polovico cenejše vstopnice za koncerte in plese v disko klubu. Seveda pa klub ne bo odprt samo za člane, temveč za vse, ki jim je namenjen. Na koncertih načrtuje tudi predstavitev številnih mladih glas- -benih skupin. Slednje je zelo spodbudno, saj je Klub mladih doslej samo životaril in imel le možnost za igranje tenisa in šaha ter spremljanje video projekcij. Lilijan Belajec DELATI - BORITI SE ' - JE NAŠE GESLO Majhen kraj in majhna krajevna skupnost kot so Stogovci, rešuje nešteto problemov — komunalnih, preskrbovalnih, problemov z Osnovno šolo, skratka, borijo se za to, da bi bilo njihovo območje bolj razvito. V osmih letih, odkar sem prišel v obmurske vzor. Še posebno dobro se je počutil med osnovnošolsko mladino, kajti po svoji velikosti se ni razlikoval od njih. Zadnja leta je preživel v Domu oskrbovancev Rakičan, kjer tudi ni miroval. Dokler je zmogel, je skrbel za lepše okolje doma. Zadnje mesece pa mu je zdravje opešalo. Upal je. da bo lahko premagal bolezen, toda ostalo je le pri upanju. Med bivanjem v domu je imel z Radgonačni redne stike, mnogi sp ga obiskovali, pa tudi sam je rad prihajal v svojo Radgono. Največ zaslug za le slike ima sorodnica Lojzka Potočnik. Umrl je lik pred dopolnitvijo 79 let. Skromen in nasmejan nam bo naš mali Rupi ostal vedno v spominu. F. KL. kraje, se je marsikaj spremenilo na bolje, vendar si želimo še večjih sprememb. V krajevni skupnosti je precej aktivnih ljudi — funkcionarjev DPO v KS in drugih krajanov, ki jim ni vseeno, kako se razvijajo njihovi kraji. Po zaslugi novega vodstva se je marsikaj obrnilo na bolje. Pomagali so si tudi s krajevnim samoprispevkom, veliko del pa smo opravili krajani sami. Zadovoljni smo ker je trgovina Merkator Sloge sodobnejša in boljše založena. Za to je v veliki meri zaslužna naša »šefica« Majda, ki morg večkrat požreti kakšno grenko na račun poslovanja in oskrbe. Krajani bomo zadovoljni, če bo tudi v prihodnje naše sodelovanje tako kot doslej. Šola pa je poglavje zase. Še vedno je v starem poslopju, krajani, učenci in delavci šole pa čakajo, da dobijo nov prizidek. Smo torej na pragu prvih del in REZ VINSKE TRTE Kot je znano, rastline pozimi počivajo. To pa ne velja za delavce, ki skrbijo za te rastline. V preteklosti pozimi sicer trte niso obrezovali, danes pa nova tehnologija in pridelava to dovoljujeta. Letošnja mila zima, brez snega, pa je omogočila delo v goricah. Delavci KK Radgona tozda Gorice že obrezujejo trto, prav tako v Kapelskih goricah. Tam smo naredili delovni posnetek ob vinski trti, ki se bo razjokala čez kakšne tri mesece. L. K. SLAVIČA Na nedavni programsko-volilni konferenci OO ZSMS Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci so izvolili novo vodstvo. Za krmilo mladinske organizacije je prijel Jožko Slavič iz Grab, podpredsednik je postal Zvonko Štuhec iz Kokorič, predsednik komisije za zaščito kmetov in delavcev pa bo še v prihodnje Milan Rus iz Mote. Po obširnem poročilu dosedanjega, dolgoletnega predsednika Antona Vrbnjaka je sledila burna razprava. Predlagali so še dodatni, mnogo radikalnejši, pa tudi precej nekonkreten program nadaljnje aktivnosti, ki ga seveda večina prisotnih ni sprejela. Mladinska organizacije je domala razburkala slovensko javnost, ko je minulo leto opozorila in se borila za dosledno izvedbo vseh temeljnih kandidacijskih konferenc, za vlogo kmetov in delavcev na njih ter proti vsem mogočim izkrivljanjem, potvarjanjem in policijsko-političnim metodam dejavnosti nekaterih političnih garnitur. Mladi so se aktivno vključili tudi v kmetijska tekmovanja in dosegli lepe uspehe, predvsem v zadnjem obdobju pa so se tesno povezali z odborom za mlade zadružnike pri Zadružni zvezi Slovenije. V januarskih dneh šo odločno stopili na stran zaposlenih delavcev, predvsem tistih z najnižjimi osebnimi dohodki. Predlagali so, naj znaša najnižja višina osebnega dohodka 900.000 dinarjev — če pa imajo možnosti, naj se zvišajo celotni osebni dohodki zaposlenih v zadrugi. Vodstvenim delavcem in samoupravnim organom so predlagali, da je treba iskati najprimernejše načine prenehanja nadaljnjih finančnih podpor vsem oblikam nadgradnje vključno z dosedanjimi dotacijami SOZD ABC Pomurka. Glede vseh tistih dajatev, ki so zakonsko regulirane, pa predlagajo postopke za ustrezno spremembo obstoječih zakonov. Skupni cilj pa naj bi bil razbremenitev kmetijstva — tako bi kmetom še doplačali njihov odkupljen izdelek ter delavce v zadrugi ustrezno nagraditi za njihovo delo. Podprli so tudi evidentiranega kandidata za predsednika ljutomerskega izvršnega sveta Antona Slaviča, sicer direktorja Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci. Medtem je OK ZSMS izdala javni razpis za omenjeno funkcijo, zato bodo mladi svojemu občinskemu vodstvu — če se bo strinjalo s kandidaturo — podali ustrezne dokumente. STRU verjemite, da smo srečni, ker smo končno tudi mi na vrsti. O telovadnici lahko tokrat rečem samo to, da se stanje izboljšuje, prostore so — kolikor je bilo mogoče obnovili, v teh dneh pa bodo napeljali centralno kurjavo. S tem pa še ni konec delovnih uspehov in problemov, ki jih ima naša krajevna skupnost. Zavedamo se, da nismo edini, ki jih tarejo takšne težave. Torej, držimo in delamo skupaj. Prepričan sem, da tudi v prihodnje uspeh ne bo izostal! Bojan Macuh STRAN 22 OB 40-LETNICI VESTNIKA VESTNIK, 16. FEBRUAR 1989 samozaščita, varnost, obramba ^3 KOM PAS k® JUGOSLAVIJA MARJAN HORVAT — INŠPEKTOR ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA PRI UNZ MURSKA SOBOTA V zadnjih nekaj letih imamo na naših cestah številne prometne nezgode, ki terjajo tudi človeška življenja in veliko materialno škodo, za izboljšanje stanja se je v Sloveniji začela preventivna prometna akcija za l()-odstotno zmanjšanje prometnih nezgod, v katero so se vključile vse štiri pomurske občine. Sicer pa več o varnosti cestnega prometa v lanskem letu v Pomurju v pogovoru z inšpektorjem za varnost cestnega prometa "pri UNZ Murska Sobota, Marjanom Horvatom. — V Sloveniji je bilo lani 6.765 nezgod, ki so terjale 551 mrtvih. Kakšna pa je bilanca za Pomurje? »Prometna varnost v Pomurju v lanskem letu je bila podobna slovenski. Na pomurskih cestah se je zgodilo 401 prometna nezgoda s hujšimi posledicami, kar je sicer za 2 odstotka več kot prejšnje leto, vendar je bilo mrtvih manj. Lani je na pomurskih cestah umrlo 30 ljudi.« — Kje se je zgodilo največ prometnih nezgod — v naseljih ali zunaj njih? Glede na posebnost cestnega omrežja v Pomurju, kjer imamo čez tisoč kilometrov cest, je razumljivo, da se je največ prometnih nezgod zgodilo v naseljih, in sicer 277, zunaj njih pa 124. Zaradi hitrosti pa so se končale s hujšimi posledicami prometne nezgode zunaj naselij.« — Kateri udeleženci cestnega prometa pa so najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod? »Naj pogostejši povzročitelji prometnih nezgod so vozniki osebnih avtomobilov, kar je tudi povezano s številčnostjo v prometu. Od 401 prometne nezgode so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov 224. Sledijo vozniki koles z motorji, 57, in kolesarji, 44. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so traktoristi v Pomurju povzročili le 26 prometnih nezgod, ---PROMETNA VARNOST Varna vožnja na stara leta Nesreče na 100 voznikov v posamezni starostni skupini Na splošno vlada prepričanje, da so najvarnejši starejši vozniki motornih vozil, saj so vpleteni v manj nesreč kot vozniki iz drugih starostnih skupin. Vendar pa statistika ne upošteva dejstva, da starejši vozniki prevozijo manj kilometrov kot mlajši. Raziskava, ki so jo opravili v ZDA, kaže, da so starejši vozniki po številu nesreč na prevožene kilometre takoj za starostno skupino med 16. in 24. letom. Medtem ko mlajši vozniki povzročijo nesreče v glavnem zaradi slabe presoje, pa imajo starejši težave zaradi normalnega procesa staranja, slabšanje vida in sluha, počasnejših refleksov in slabše zbranosti. Strokovnjaki so ugotovili, da obstaja zveza med telesnim propadanjem in napakami, ki jih najpogosteje zagrešijo starejši: na križišču težko ocenijo, katero vozilo ima prednost, ali pa se pri vzvratni vožnji zaletavajo v zadaj stoječa vozila. Pri nas nimamo zakona, ki od starejših ljudi zahteva ponovno opravljanje vozniškega izpita, ponekod pa kljub temu pomagajo starejšim in jih naučijo, kako lahko nadomestijo telesne pomanjkljivosti ki nastajajo s staranjem. V nekaterih zahodnih državah ze od leta 1979 prirejajo osemurne tečaje, na katerih starejše voznike naučijo, kako se ahko izognejo težavam ki jih povzroča staranje. Za izboljšanje prometne varnosti kaj takega tudi pri nas ne bi bilo odveč. Na grafikonu so prikazane nesreče na 100 voznikov v posamezni starostni skupini. j. D. z uprave za notranje ZADEVE v MURSKI soboii Padel s traktorja in umrl Letošnja zima je res muhasta, nikakor noče pobeliti njiv in pašnine, namesto snega je skoraj vsakdanja spremljevalka prometa megla. Ceste so prevozne, ponekod spolzke, toda promet je normalen in brez večjih težav. Žal pa tud^takšno vreme nekaterim povzroča hude težave pri vožnji. Nepravilno prehitevanje 8. februarja se je zgodila prometna nezgoda v G. Radgoni. Voznica osebnega avtomobila Dragica Černe iz G. Radgone se je peljala po Partizanski ulici v smeri Podgrada. V križišču s Pokopališko ulico je pravilno zavzela položaj za zavijanje na levo. V tem času je za njo pripeljal voznik kolesa z motorjem Janez Žnidarič iz G. Radgone. Nepravilno je prehiteval po levi strani in trčil v osebni avtomobil. Pri trčenju se je Žnidarič poškodoval. Izsilil prednost 10. februarja se je zgodila prometna nesreča v Radencih. Voznik osebnega avtomobila Stanko Rožič iz Varaždina se je peljal iz Ljutomera proti G. Radgoni. V Radencih se je vključeval na prednostno magistralno cesto, pri tem pa ni upošteval nstrpzneaa nrw •».<.» znaka in je izpilil prednost voznici osebnega avtomobila Erni Bukelič iz Ra-denec, ki je peljala iz G. Radgone in zavijala proti ‘M. Soboti. Pri trčenju seje Bukeličeva laže poškodovala. Umrl na mestu nesreče 11 februarja seje zgodila huda prometna nesreča v Kobilščaku. Voznik traktorja Mirko Šober iz So Kocjana je vozil traktor po lokalni cesti s Ka-nele proti Janževemu Vrhu. V naselju Kobilščak je nelial po klancu navzdol z neprimerno hitrostjo, /..peljal je na desni nasip in trčil v drevo. Traktor e prevrnil na levi bok, z njega pa so padli trije sopotniki. Enajstletni B. Z. iz Sp. Kocjana je dobil ,„L hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, druei sopotnik. B. Z., se je laže poškodoval, tretji pa je ostal nepoškodovan. Trčil v betonski prepust I I februarja se je zgodila prometna nezgoda v t> rtoči Voznik osebnega avtomobila Silvo Bačič Č pertoče se je peljal proti Rogašovcem. Zaradi »nosti ie pri Pertoči zapeljal v obcestni jarek “n trčil v betonski prepust ter se laže poškodoval. J. D. NA POMURSKIH CESTAH LANI UMRLO 30 LJUDI medtem ko je bila ta številka v prejšnjih letih veliko višja.« — Katere kategorije udeležencev v cestnem prometu pa so bile najbolj ogrožene? »Med udeleženci v cestnem prometu so bili najbolj ogroženi kolesarji in vozniki koles z motorjem, sledijo pa pešči. Tako je bilo lani tudi največ nezgod s hudimi posledicami pri kolesarjih in voznikih koles z motorjem. Na pomurskih cestah je lani umrlo 8 kolesarjev, kar je največ v regijah Slovenije. Večje število prometnih nezgod so povzročili tudi vozniki koles z motorjem zaradi objestne vožnje mladoletnikov in neuporabe varnostne čelade. Upajmo, da bo letos boljše, ko bo začel veljati predpis o obvezni uporabi čelade.« — Kateri pa so najpogostejši vzroki za prometne nezgode? »Vzroki za prometne nezgode se od prejšnjega leta niso bistveno spremenili. Še vedno je na prvem mestu neprimerna hitrost na kar delno vplivajo tudi slabe ceste. Na drugem mestu je izsiljevanje prednosti, na kar vpliva tudi veliko križišč in cestnih priključkov. Na tretjem mestu pa je psihofizično stanje voznikov — vinjenost.« — Kako pa je s tako imenovanimi črnimi točkami. Ali so te odpravljene? »Črne točke, ki se ugotavljajo po številu prometnih nezgod, je zaradi slabih vozišč v Pomurju več. Skupaj z vzdrževalci cest smo uspeli izdelati seznam vseh črnih točk in nekatere tudi od pravili: most v Martjancih, most v Dobrovniku, most pri Vidmu, ozko vozišče na Krajni, urejajo most v Skakovcih. Tako odpravljamo črne točke, vendar vse prepočasi.« — Ali ste lani registrirali povzročitelje prometnih nezgod, ki so zapustili kraj dogodka? »Lani smo evidentirali 34 prometnih nezgod, kjer so povzročitelji pobegnili, od tega sta se 2 končali s smrtnim izidom, 13 s telesnimi poškodbami in 19 z materialno škodo. Večino teh Urejeno odlaganje komunalnih odpadkov Odpadki dandanes povzročajo velike preglavice povsod, tudi v Lendavski občini. Znano je, da je imela Lendava doslej odlagališče smeti urejeno v Petišovcih, blizu termalnega kopališča. Sem seveda ni sodilo, pa tudi napolnila se je jama, v katero so odlagali smeti. Da ne bi onesnaževali okolja, so se v lendavski občini odločili poiskati novo lokacijo in našli so jo v bližini Dolge vasi v gozdu, imenovanem Redička šuma. Konec lanskega leta šo zbori občinske skupščine — po poprejšnji razgrnitvi načrtov in razpravi v Dolgi vasi — sprejeli odlok o ureditvi odlagališča komunalnih odpadkov na omenjenem prostoru. Vse je nared, da se ta problem začne končno odpravljati, oziroma da začnejo odlagališče graditi. Zvedeli smo, da bo ureditev potekala v dveh fazah. Najprej bodo zapolnili polovico odlagališča, da bi potem pripravili še dovozne poti za drugi del. Po vsaki fazi bodo smeti zasuli. Zgradili bodo jamo, katere dno bo razpredeno z mrežo cevi za odvajanje odcednih voda, ki jih bodo speljali v betonski zbiralnik za sprotne biokemične analize. Po dveh letih opazovanja izcednih voda bodo vgradili ustrezno čistilno napravo. Glede na letne količine komunalnih odpadkov, te se gibljejo od 13 do 15 tisoč kubičnih metrov, in veli- smo raziskali, razen enega smrtnega primera, ki pa je bil poseben. V teh primerih se vidi kultura udeležencev v prometu, ki niti ne poskrbijo za prvo pomoč ali da bi poklicali rešilca.« — Sprejet je bil nov kazenski zakon o prometnih prekrških. Ali ta vpliva na število prometnih nezgod? »Kaznovalna politika ali represivni ukrepi, ki so jih izvajali organi za notranje zadeve po prejšnjih predpisih zoper kršitelje v cestnem prometu, so zaradi inflacije izgubili na veljavi. Po sprejetju novega zakona je kaznovalna politika učinkovitejša in tudi vpliva na število prometnih nezgod ter tudi na prometno varnost. Naj povem, da smo lani zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov predlagali sodniku za prekrške 8.396 udeležencev zaradi hujših kršitev, 13.564 kršiteljev je plačalo mandatne kazni na kraju prekrška, 983 jih ni želelo plačati kazni na kraju dogodka in so dobili plačilne naloge, 6.679 kršiteljem smo izrekli pisne opomine. Izvedli pa smo še nekatere druge ukrepe.« — .laj bi svetovali udeležencem v cestnem promet za izboljšanje prometne varnosti? »Zmernejšo vožnjo in strpnejšo obnašanje voznikov do otrok, kolesarjev in starejših ljudi, kajti prav ti so najbolj ogroženi v prometu.« F. M. Odslej tudi v Gornji Radgoni — prodaja letalskih vozovnic — prodaja izletov, potovanj, ogledov sejmov, ki jih prireja ta in druge turistične agencije — najem avtomobilov KOMPAS, GORNJA RADGONA, tel. 74 742 hipu smo ostali sami, le spomin na vas ho z nami, hvala vam za vse. kar ste nam dali. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta Ana Pozvek iz Serdice 97 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji prijateljem in poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala iz Ba-kovec, govornikoma KS in društva upokojencev za poslovilne besede. Serdica, 31. januarja 1989 Žalujoči: sestra Julijana, nečaki in nečakinje z družinami aa Povej nam. mož in očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo odnese! srečo našo ? V SPOMIN ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja velika priznana v našem domu in v naših srcih, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. 14. februarja bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi in nepozabljeni Franc Ošlaj iz Filovec 5 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, sestre, tašče, tete in svakinje Vide Mlakar roj. Regvat iz Cernelavec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, izrazili ustno ali pisno sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani ' zadnji poti. Posebej hvala dr. Kološevi in zdravstvenem osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti za nesebično nego in skrb za njeno zdravje. Zahvaljujemo se za nepozabne besede ob slovesu tov. Radešiču in Celcu, pevcem ter g. duhovniku za lep obred. Černelavci, 30. januarja 1989 VSI NJENI Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ko živel sem. ljubil sem vas vse. zdaj, ko mene več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA Ob boleči izgubi, ko nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož in skrbni oče, stari oče, brat in stric ZAHVALA Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš sanjal in ne boš več pel. ne boš nemiren čakal več pomladi in čutil, kako smo te imeli radi. V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Roman Menhart iz Hrastje-Mote Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja, skrbna roka, ki skrbela je za nas ? Tam, kjer si ti, ni sonca, ni luči, nihče ne ve, kako v srcih nas boli. V SPOMIN 12. februarja bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustila, naša draga žena in mama Peter Kočar čevljar iz Doliča se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, vence, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede ter kolektivu Modnega salona Grad. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ~ Dolič, 30. januarja 1989 ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pevcem, DO Elektro Gornja Radgona, DO Elektro Ljutomer, GD Hrastje-Mota, Društvu invalidov Kapela, DU Radenci, vsem govornikom, sorodnikom in sosedom. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI Ana Sterniša iz Segovec 55 pri Apačah Življenjska pot in usoda te je že v mladih letih peljala v tujino, daleč vstran od mene, ampak moje srce je bilo pri tebi in našlo te je spet daleč v tujini, za srečne dni. Tiho in skromno, kot si živela, si odšla tja,.kjer ni več trpljenja in ne bolečine, le večni mir. Ne prikličejo te nazaj ne solze ne bridka bolečina naših src. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so nam le spomini in sledovi tvojih pridnih rok in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš med nas, draga žena, mama. Žalujoči: mož Franc, sinovi Henrik, Franc in Mihael z družinami, vnukinja Sabina z družino in vsi, ki smo jo imeli radi Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živa si. kot si bila, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlila. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno' zapustila naša draga mama, babica in prababica Helena Malačič roj. Varga iz Pordašinec Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. Molnarju za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Gizela, vnukinja Gizela z možem Jožetom in pravnukinja Jožica Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Vinko Barabaš iz Markovec 101 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in šopke ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem ter gasilskemu društvu iz Markovec in okolice. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, organistu, govornici KS in govorniku GD za besede slovesa. Markovci, Kranj, Šentilj, 29. januarja 1989 Žalujoči: žena Helena, hčerki Vera in Irena ter sin Evgen z družinami Umrla, ne, ni umrla, oči začasno je zaprla, da se po trudu in po boju oddahne v blaženem pokoju. ZAHVALA Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je v 78. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama,'prababica in tašča Marija Vrbnjak roj. Rožman iz Iljaševec Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znancem in Domu Lukavci, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala družinama Farkaš in Kosi ter dr. Gašparčevi za dolgoletno zdravljenje. Zahvala g. župniku za pogrebni obred in tov. Maksu Peršaku za poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih na kakršenkoli način pomagali. Žalujoči: hčerke Pavla, Minka in Zefka ter sinovi Milan, Fran-ček in Tone z družinami, posebno pa vnuka Erika in Peter Rudolf Andre jek Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi oče, ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA sc Po težki bolezni nas je za vedno zapustil nenadomestljivi dragi oče, brat in sorodnik čevljar v pokoju iz Vučje Gomile 138 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje in mi izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena in topla zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Olgi Gujtman in častnemu sekretarju Štefanu Kržanku za ganljivo slovo. Posebna zahvala družinam Ludvika Gospoda, Emila Ciguta, Ivana Raščana, Rudolfa Perša in Emila Perša, ki ste mi v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvala G D Vučja Gomila in drugim društvom iz sektorja Bogojina in GD Čikečka vas. Vsem še enkrat — iskrena hvala!_ Vučja Gomila, 21. januarja 1989"* Žalujoči: hčerka Olga ter brat Alojz z ženo Marijo, nečakinja Cvetka z družino in drugo sorodstvo Moj spev je izzvenel, a nisem ga zapel; moj sad dozorel je, a listje še brsti; mladost je šla, a hlad starosti me še ni objel; ogledal sem si svet, a mene svet opazil ni; prerezana je nit, nikoli stkana; živim in že je moja pot končana. ZAHVALA (Chidiock Tichborne) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega in ljubljenega Dušana Novaka se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali, izrekli ustno ali pisno sožalje. Gomila cvetja, ki ste mu ga namenili, pomeni, da ste ga spoštovali in cenili. Posebna hvala Stanku Farkašu, Viliju Ravnjaku iz Maribora, prof. Miletu Korunu iz Ljubljane in prijatelju Časarju za ganljive in plemenite besede, pevskemu zboru Stefan Kovač in kolektivu OŠ E. Kardelj. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: NJEGOVI NAJDRAŽJI OB 40-LETNICI VESTNIKA STRAN 27 VESTNIK, 16. I EBRUAR 1989 v besedi in stiki Dosledno po sindikalni listi V občinskem svetu ZSS v Lendavi se zavzemajo za doslednejše uresničevanje posameznih pravic iz dela. Na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij in konferenc sindikata so se dogovorili, da bodo v vseh organizacijah združenega dela preverili, kako je z izvajanjem obveznosti do delavcev (osebni dohodki in drugi prejemki), ki so opredeljene v družbenem dogovoru o dohodku, samoupravnih sporazumih dejavnosti in končno tudi v samoupravnih aktih vseh ozdov. Zdaj pa je tu še sindikalna lista, ki so jo seveda podprli, zato bodo višine pravic iz dela in gospodarjenja (najnižji osebni dohodek: 700 000 din, najnižji zajamčeni dohodek: 490 000 din) primerjali z dejanskimi (najnižjimi) izplačili in skušali doseči, da bo sindikalna lista v celoti uresničena. Enako velja tudi za druge prejemke, ki jih (v odstotkih) določa ta dokument: nadomestila osebnih dohodkov, prejemke iz skupne porabe, kot so dopust, jubilejne nagrade, odpravnine'. .., pa tudi za višino nadomestil materialnih stroškov v zvezi z delom in opravljanjem dela (regres za prehrano, nagrade učencem, dnevnice, nočnine, prevoz na delo itn). Seveda se sindikati zavedajo, da je mogoče delili le tisto, kar je ustvarje-' no z delom. Obravnava zaključnih računov o gospodarjenju v preteklem letu je za sindikat pomembna naloga, katere cilj je. da delavci kot upravljal-ci družbenih sredstev čim celoviteje in kakovostneje odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. V tistih podjetjih, kjer škripa, pa mora sindikalno članstvo (da o organih upravljanja niti ne govorimo) zahtevati odgovore na vprašanja, doklej tako, oziroma kdaj končno prodornejši in donosnejši proizvodni programi, kajti zanašati se na to, da mora biti sedanja vrsta proizvodnje (ki ne prinaša dohodka) prej ko slej donosna, je hoja po ledu, ki se vse bolj tali. V sindikatih (skromno) poudarjajo, da je osnovni kriterij za presojo dohodkovne uspešnosti posamičnega programa, ali so njegovi dohodkovni rezultati takšni, da omogočajo uveljavljanje najnižjega osebnega dohodka in nadaljnji razvoj. Glede na to, da je v občini Lendava kar nekaj organizacij združenega dela, kjer bodo težave (dohodkovna nezmožnost) pri zagotavljanju gmotnih pravic delavcev, ki izhajajo iz socialne sindikalne liste, se utegnejo odnosi med občinskim svetom Zveze sindikatov in osnovnimi organizacijami (na eni strani) ter vodstvi podjetij (na drugi strani) zaostriti. To ne sme biti problem, kajti jugoslovanski sindikati so dolgo časa »paktirali« z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na primer z Zvezo komunistov in so bili često odtujeni od delavcev. Zdaj, ko pa sindikat resnično postaja zaščitnik delavstva (spomnimo se samo sindikalnih pravil in zdaj ponosno aktualne sindikalne liste), so taka trenja upravičena, neizbežna, saj je marsikateri delavec (in njegova družina) že zategnil pas do zadnje luknje. V navodilih republiškega sveta ZSS je rečeno, da je treba ob oceni poslovanja ugotoviti tudi uspešnost poslovodnega organa (direktorja, vodje tozda), in če ni uspešen, je treba začeti s postopkom za razrešitev. Dobrodošla pa bo tudi primerjava (pa ne le s strani računovodij) podatkov o poslovanju z dosežki v podjetjih z enako dejavnostjo. Torej se ne kaže kar tako zaletavati in rezati glav. Š. Sobočan Za dokončno ureditev vodovodnega omrežja Dolgotrajna suša se pozna tudi v soboški občini, kjer je podtalnica že precej upadla, zato ni odveč opozorilo po varčevanju z vodo, zlasti tam, kjer so priključeni na skupinske in vaške vodovode ter na Goričkem, ki je prepredeno z lastnimi vodnjaki. V mestnem vodovodu zaenkrat še ni čutiti pomanjkanja pitne vode, kar pa ne pomeni, da bi se odrekli njeni racionalni porabi. Da zaradi nenadzorovanega odlaganja komunalnih odpadkov ne bi onesnažili podtalnice, bodo ustrezne službe poostrile nadzor nad kakovostjo vode v posameznih zajetjih. Za odpravo teh težav je goto vo velikega pomena nedavni tehnični prevzem nove vodarne pri Krogu, katere zmogljivost je 50 litrov vode na sekundo, naložba pa je stala 670 milijonov dinarjev. S tem je namreč podvojena zmogljivost črpališča v Črnskih S slavnostnega sprejema najboljših športnikov in njihovih trenerjev v soboški občini. Predsednika TKS in ZTKO Murska Sobota Jože Horvat in Stanko Kerčmar podeljujeta plaketo najmlajši Jasni Djodjevič. Foto: N. Juhnov Jančar na Madžarskem odru 17. februarja bo v gledališču Petbfi Sandor v Veszpremu na Madžarskem premiera drame slovenskega pisatelja Draga Jančarja: Veliki briljantni valček. To bo prvo slovensko dramsko delo na madžarskem odru. Delo je režiral Istvan Paal, prevedla Orsolya Gallos. Jančarja madžarski bralci dobro poznajo, saj je njegova knjiga Galjot izšla v madžarskem prevodu leta 1985 pri založbi Europa v Budimpešti. Ob tej priložnosti bodo organizirali več literarnih večerov z Jančarjem v Budimpešti in v Pečuju. Tudi drugi madžarski odri so pokazali zanimanje za Jančarjevo igro. S. Sz. mejah. Z obnovo črpališča v Krogu, ki je v polnem teku in jo bodo končali do junija letos, bodo zagotovljene možnosti za gradnjo cevovodov do Cankove, Bogojine, Mačkovec in Grada. Projekti za cevovod do Cankove so že narejeni in bi z deli začeli prav kmalu; tudi ob pomoči mladinskih delovnih brigad v poletnem času. Prav tako se pripravljajo na projekt do Puconec, v izdelavi pa je še projekt Moravske Toplice —Bogojina. S tem bi odpravili nekatere probleme pri oskrbi z vodo v soboški občini. Tačas pa poteka v krajevnih skupnostih soboške občine javna razprava o sklepnem poročilu o študiji preskrbe z vodo, ki naj bi jo opravili do kgnea meseca. Ker so ta vprašanja v Murski Soboti dokaj dobro urejena, je problematika bolj aktualna na terenu. Kot pripomoček za vodenje javne razprave, ki so jo povezali s Grozi steklina tudi Pomurju? Sodeč po zadnjih primerih v radgonski občini, kaže biti zelo oprezen. Tam so namreč v zadnjih treh mesecih ugotovili kar tri primere okuženosti s to nevarno boleznijo za živali in človeka. Najprej so ustrelili steklo lisico na Kapelskem Vrhu, potem so ugotovili steklino pri mačku z Negove, pred nedavnim pa je bil pozitiven test tudi pri lisici, ki so jo ustrelili blizu Okoslavec. Po mnenju veterinarske inšpektorice Rozine Šimunič pa ljudje tega ne jemljejo dovolj resno. Puščajo namreč pse in mačke, da se klatijo daleč naokrog, in le peščica jih je prišla na posebno predavanje, ki so ga pripravili. In ukrepi? Dogovorili so se, Tudi v Porabju so slovesno proslavili slovenski kulturni praznik. Tokratna proslava je bila na Gornjem Seniku. Zbranim je najprej spregovorila Elizabeta Bernjak, lektorica na katedri za slovenski jezik Visoke učiteljske šole v Szombathelyu. Predstavila je Prešernov življenjski opus in opozorila, da je umetnost lahko most med narodi. In most med Slovenci in Madžari sta tudi največja poeta obeh narodov, Prešeren in Petbfi. V krajšem kulturnem programu so ob študentih Visoke učiteljske šole iz Szombathelya nastopili tudi učenci domače, gornjeseniške šole in z igrico Zanke uganke poželi tudi največ aplavza. se, foto nj temeljnimi kandidacijskimi konferencami, pa je vsako gospodinjstvo prejelo osnovne podatke iz omenjene študije, in sicer v obliki zloženke, vsaka krajevna skupnost pa še en izvod poročila o tej študiji. Prav tako je pripravljena skupina šestih strokovnjakov s tega področja, ki bodo po potrebi in na željo posameznih KS sodelovali v javni razpravi. Pripombe in mnenja občanov pa bodo osnova za dogovor o gradnji in načinu zbiranja denarja (morda celo samoprispevka) za vodovodno omrežje v soboški občini. Milan Jerše GORNJA RADGONA Skupna prireditev Minula sobota je bila v občini Gornja Radgona praznična. Proslavljali so namreč dan prosvetnih delavcev,obenem pa pripravili tudi prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Osrednja proslava je bila v radgonskem kulturnem domu. Prosvetnim in kulturnim delavcem ter drugim udeležencem je spregovoril predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Ludvik Horvat — predvsem o aktualnih vprašanjih v vzgoji in izobraževanju. Osrednja točka kulturnega programa pa je bila gledališka predstava Slovenskega narodnega gledališča Maribor Vrtiljak muze Pavlove. Kot je že tradicija, so prireditev sklenili s podelitvijo Kerenčičevih (za dosežke v kulturi) ter Šilihovih nagrad in priznanj (za dosežke v vzgoji in izobraževanju). Prejemnika Šilihove nagrade za leto 1988 sta Janko Kondrič, pedagoški vodja Doma učencev Srednje gostinske in turistične šole Radenci (za bogato pedagoško, kulturno-prosvetno in organizacijsko življenje pri Gradu na Goričkem ter za 12-letno odgovorno in uspešno delo pedagoškega vodje doma učencev, v Radencih), in Vilibald Marič, učitelj razrednega pouka na OŠ Apače (za uvajanje novih oblik in metod dela pri pouku, inovativnost pri učnih pripomočkih, aktivno kulturno udejstvovanje, družbenopolitično aktivnost itn.). Šilihova priznanja za leto 1988 pa so prejeli: Zofka Frank (vzgojiteljica v otroškem vrtcu Gornja Radgona), Zdenka Slavič (predmetna učiteljica nemškega jezika na OŠ Jože Kerenčič Gornja Radgona) in Dragica, Starovasnik (ravnateljica OŠ Franček Pintarič Negova). O Kerenčičevih nagrajencih pa-pišemo na Kulturnih obzorjih. Jože Graj da bodo lovci organizirali več pogonov na lisice, ustrelili pa bodo tudi vse pse in mačke, ki bodo oddaljeni več kot 200 metrov od zadnje hiše v naselju. Na nevarnost stekline pa opozarjajo tudi s posebnimi plakati. J. G. GROOMOVCF ŠE DIHAJO Že nekaj časa se ni nič slišalo o delu gornjeradgonske osnovne organizacije mladih, kar pa seveda ne pomeni, da mladi Radgončani ničesar ne delajo. To soboto bodo tako v prostorih Kluba MAISTR ob 20.00 pripravili predstavitev plošče skupine Center za dehumanizacijo. Ob predstavitvi plošče bo tudi pogovor s člani omenjene skupine, se 40 let VESTNIKA 30 let RADIA Murska Sobota Bralci VESTNIKA in poslušalci RADIA Murska Sobota, ob naših jubilejih vas , vabimo na slovesnost NAŠE KORENINE... NAŠ ČAS... v soboto, 18. februarja 1989 ob 17. uri v soboški kinodvorani Slavnostni govornik bo rojak Milan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS V kulturnem programu sodelujejo rojaki: gledališka igralca Irena Varga in Evgen Car fagotist .Jože Banič/ pozavnist Lojze Kranjčan solist Venčeslav Zadravec V avli bo razstava gradiva o VESTNIKU, ki jo pripravlja Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote Vabljeni! Poleg razstave še prodaja Turistično društvo Radenci bo tudi letos skupaj z DO Radenska in Srednjo Šolo za gostinstvo in turizem ofga-niziralo razstavo klasičnih in narodnih kuharskih in slaščičarskih izdelkov. Sodelujejo lahko zasebniki — gostinci, gospodinje, aktivi, organizacije in vsi, ki jih veseli kuhanje. Prijave morajo poslati do 20. februarja, kajti potem začne z delom strokovna komisija. Na razstavi bodo sodelovali najboljši med najboljšimi, ocenjevali pa bodo izvirnost, strokovnost, lep videz, ekonomičnost in okus. Najbolje uvrščeni bodo prejeli bronasto, srebrno in zlato kuhalnico. Razstava bo 25. februarja v restavraciji Vikend v Radencih. bbp Kulturno društvo tudi za Rome Na zadnji seji Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Lendava so med drugim obravnavali tudi poročilo o delu ZKO in društev. Udeleženci so si ogledali videofilm o lendavski trgatvi in poudarili, da je potrebno tudi v prihodnje skrbeti za izviren etnografski prikaz ljudskih običajev. Na seji so med drugim predlagali, da v sodelovanju s Centrom za socialno delo med romskim prebivalstvom ustanovijo kulturna društva. V Sloveniji se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je potrebno Romom omogočiti vsestranski kulturni razvoj. Kmalu jih bodo obiskali in ugotovili, kakšne izvirne etnične običaje še ohranjajo in kako jih negovati v prihodnje. Sz. S. NAGRAJUJEMO Iskra NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA! Iskra izdeluje najrazličnejše vrtalnike, kotne brusilnike, stroje za obdelavo lesa in kovin. Žreb je določil, da dobi vrtalnik Iskre JOŽE KOCMUT, Brezje 2, VIDEM OB ŠČAVNICI. Nagrado dvignite v uredništvu VESTNIKA. Čestitamo! VALENTINOVO PO BELTINSKO — Tradicionalna prireditev z naslovom Dan, ko se ptički ženijo, ki so jo organizirali prizadevni člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Beltinci, je v dvorani gasilskega doma privabila precej ljudi. Ti so bili navdušeni s pestrim programom, v katerem ni manjkalo poučnih in zabavnih točk. Začelo se je s >ftičarsko himno/, nadaljevalo z deklamacijami, pevskimi in glasbenimi vložki, končalo pa s kumovstvom in >ftičarsko< poroko. Sodelovali so člani društva, tamburaši, pevski zbor iri ljudske pevke. Tako so v Beltincih dostojno proslavili Valentinovo oz. ptičje gostiiva-nje, pri čemer je bilo zlasti zanimivo primerjanje ptičjih in človeških lastnosti. Jerše, foto: N. Juhnov. Pluralizem da, vendar ne nacionalni Gornjeradgončani so za pluralizem in ustanavljanje novih organizacij in strank pod pogojem, da to ne bo le na nacionalni ravni. V petek se je v zadružni dvorani v Gornji Radgoni zbralo čez štirideset udeležencev razširjene seje komiteja OK ZKS Gornja Radgona. Ker so imeli na dnevnem redu le eno točko (druga je odpadla), so lahko toliko temeljiteje obdelali in izmenjali mnenja o političnem pluralizmu v Sloveniji. Uvodne besede glede predlaganih stališč Predsedstva CK ZK^ o političnem pluralizmu v Sloveniji je povedala Tina Tomlje, članica CK ZK Slovenije. Seznanila jih je s sprejetimi stališči CK do strank, zvez in novih gibanj ter nasploh do političnega pluralizma. Veliko besed je bilo namenjenih tudi minuli 20. seji CK ZKJ in odmevom na njo. Razpravljalci, komunisti gornjeradgonske občine, podpirajo tovrstno izražanje demokracije. Bojazen pa je, da ne bi ostalo samo na nacionalni ravnr — torej samo v Sloveniji, bbp Večina ljudi, ki se že vrsto let vozi skozi Hodoš po asfaltirani cesti, sploh ne ve, da je cesta, ki vodi skozi vas, še vedno makadamska (na posnetku). Krajani Hodoša pa so se pred dnevi odločili, da ne bo več dolgo tako. Na referendumu so se namreč skoraj stoodstotno odločili, da bodo od marca do decembra zbirali denar za asfaltiranje 2,4 kilometra ceste skozi naselje in za posodobitev nekaterih drugih poti v vasi. S krajevnim samoprispevkom naj bi v devetih mesecih zbrali blizu 75 milijonov dinarjev, in sicer tako, da bodo delavci plačevali 3 odstotke od neto osebnega dohodka, obrtniki 3 odstotke od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove, kmetje pa 60 odstotkov od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Slednje pa pomeni, da bodo kmetje plačevali toliko kot delavci, ali pa še več, kar doslej pri samoprispevkih ni bilo pravilo. Tudi delavci na začasnem delu bodo prispevali v enkratnem znesku 500.000 dinarjev, polovico manj pa tisti upokojenci, ki dobivajo pokojnino iz tujine. se