Lojze Kolman nima časa počivati na lovorikah
Lojze Kolman je trenutno prvi as naše moške športne gimnastike. Ob prizadevnih treningih v prostorih TVD Partizana Trnovo in strokvonem vodstvu trenerja Jože Mešla dosega vidne rezultate, ki omogočajo afir-macijo njegovega imena tudi v evropskih in svetovnih okvirih. Kljub temu, da je trenut-
no na služenju vojaškega roka, so mu uspeli zagotoviti vsakodnevne treninge, saj bo lče tako uspel obdržati v vrhunski formi. V naslednjih nekaj letih pa naj bi izpolnil mno-ga velika pričakovanja. Povabili smo ga na razgovor in poglejmo kaj nam je povedal o sebi.
Ob koncu leta vsi naredijo bilanco svoje-ga dela in čeprav sta pred tabo še dve tekmi, že lahko narediš kratko oceno tvojih dosež-kov v letu 1986.
»Letos smo imeli več pomembnih tekem. V aprilu smo v Ljubljani sodelovali na Med-narodnem prvenstvu. Zelo dober sem bil na drogu in bradlji, kar mi je veliko pomenilo, saj me je gledalo domače občinstvo. Na Grand prix v Rimu, ki je tekma z močno mednarodno konkurenco, sem bil drugi ta-koj za Li Ning-om, kar je moj največji uspeh do sedaj. Sledilo je državno prvenstvo, kjer sem prvič postal državni prvak v članski konkurenci. Na vseh petih orodjih sem osvojil prvo mesto. Junija sem šel v JLA, novembra pa nastopil na Balkanskem pr-venstvu v Reki. Tam mi je lepo uspela vaja na drogu, ki mi je prinesla zlato medaljo, v mnogoboju pa nisem bil preveč zadovoljen.«
V koliki meri je spremenjen bioritem, drugačna hrana in življenje v kasarni vpiiva-lo na tvoje rezultate na Balkanskem prven-stvu? Bi lahko v nonnalnih razmerah dose-gel še boljše?
»Življenje se mi ni veliko spremenilo, vsaj kar se treningov tiče. Po dveh mesecih so me premestili v Ljubljano, kjer imamo vsakod-nevne trenihge in mislim, da mi bo to omo-gočilo ostati v dobri formi za naslednje tek-
me. Vendar sta se mi poznala tista dva me-seca netreninga v začetku, saj sem porabil ravno toliko, da sem obnovil staro formo in prejšnje znanje. Tako ni bilo časa za piljenje starih vaj in učenje novih. To se je najbolj negativno odrazilo pri vaji na konju z ročaji, kjer je najvažnejša moč v rokah.«
Konj je tudi drugače .tvoja šibka točka. Kriviš za to slabe pogoje treninga?
Za to krivim svoje poškodbe izpred dveh let. Imel sem stalne bolečine v zapestju, zato dve leti konja nisem treniral. Jasno, da je to imelo negativne posledice. S pogoji za tre-ning v Tmovem sem zadovoljen, imamo vse razen parterja.«
Včasih si imel dosti poškodb. Kako vpli-vajo nate? Te strah zelo ovira pri učenju novih elementov?
»Res sem imel včaših veliko poškdob. Še sedaj si včasih zvijem gleženj. Seveda te to ovira pri učenju novega. Vendar pa strahu pred bolečino nimam, bolj me je strah, da bom zaradi poškodbe naredil napako ali ne bom mogel tekmovati.«
Gimnastika je panoga, ki ni deležna to-Hkšnega zanimanja in publicitete kot neka-tari drugi športi. Zato tu ni pojava zvezdni-kov, ki bi želi čast in slavo. Kaj te torej najbolj zadovolji, ko dosežeš bleščeč rezul-tat, ti največ pomeni?
»Hm, težko vprašanje... Zadovoljen sem, ko sam sebi dokažem, da nekaj lahko dosežem, poveča se mi samozavest. Zado-voljen sem, ko vidim, da so tudi trener in moji bližnji zadovoljni z mano, ko vidim, da se začne okolica bolj zanimati za gimnastiko zaradi mojih uspehov.«
V primeijavi s svojimi vrstniki se moraš marsičemn odrekati, se držati strogo šport-nega načina življenja. So samo nspehi tisti, ki te motivirajo?
»Dostikrat sem se marsičemu odrekel, pa mi ni bilo nikoli žal. Mislim, da je za vse še čas. Uspehi me vsekakor motivirajo. Prav gotovo so dobra motivacija tudi potovanja, saj sem videl že skoraj pol sveta. Neuspehi pa n\e seveda malo potolčejo.«
Pa sploh doživljaš neuspehe?
»Ja mogoče se to ne vidi. Lahko je na videz uspeh, pa je v resnici neuspeh ali obratno. Vse je odvisno od tega, kaj bi lahko in kaj si dosegel.«
Čeprav nerad prognoziraš, nam lahko za-npaš vsaj načrte za prihodnost?
»Pred mano je še več tekem, ena izmed pomembnejših je univerziada. Pomembna zato, ker bo tu rtastopila vsa svetovna gim-nastičarska elita. Tektnovali bodo gimnasti-čarji v študentskih letih, v katerih so na vrhuncu forme. Poleg tega pa bo zame to nastop pred domačim občinstvom. Univerzi-ada naj bi bila odskočna deska za svetovno prvenstavo in olimpijske igre, ki so moj končni cilj. Kaj bo pa tam, bomo pa videli.« KATJA HALER