Povest o ovčki Liski. Na sveti večer je b:lo . . . Cisto v kotu obširnega ovčjaka je ležala na umazani stelji ovfika Liska in umirala . . . Tovarišice z belo in s Črno volno so se pogovarjale ne daleč od nje o tem in onem. Razločno je slišala, kako so se menile o božjih jaslicah in o pastirčkih, ki so prinesli jagnjeta ter jih darovali božjemu Detetu. Želele so si oveke, da bi bile takrat poleg, da bi jih pastirci darovali Detetu; oj, kako srečne bi bile! Najmlajša z mehko, belo volno, je rekla: ,,Jaz bi se približala Jezuščku, da bi me gladil po mehki .volni in se igral z menoj". Njena starejša sestra je dejala: ¦ ,,Vso volno bi mi smeli ostriči ter narediti iz nje topel kožušček za Odrešenika", Tako so se pogovarjale Liskine tovarišice, ona pa je čutila smrt. . . Kaj naj si še želi? Živela bi še pa2 rada nekaj časa, a 5e ni mogoče, mora umreti, loČiti se mora od veselih tovarišic. V prsih jo je zaskelelo, da je bolestno zaječala; z zadnjimi močmi je vzdignila glavo, ki ji je zopet trudno omalinila; vse tolo je trepetalo v grozl pred smrtjo. In kakor bi še )ie bilo dovolj bolečin, spomnila se je ovčka svojega življenja ter morala priznati, da je sama zakrivila zgodnjo smrt. Vrstile so se slike pred njo, pričenši z rano 'mladostjo pa do bolestnih, predsmrtnih trenotkov na Sveti večer. Na lični ravnini tik skalovite planine stoji priprost, Iesen ovčjak. V tem ovčjaku se je rodila nekega poletnega dne ovčka Liska. Na mehki praproti je ležala slabotna in drobna ter dihala komaj vidrio; oči je imela zaprte in glavo sklonjeno na praprot. Polagoma se je zacelo vzbujati v njej življenje in čez liip je privzdignila glavo, odprla oči in se začudila, kajti zagledala je prvič Iu2 sveta; videla je obdrgnjene stene starikavega ovSjaka, 2udila se lini, skozi katero je prihajala svetloba v ovčjak. Vse se ji je zdelo novo, zanimivo in lepo. Da jo je gladilamati s svojim, nekoliko raskavim jezikom, to se ji je zdelonaravno in razumljivo. V želodcu se je oglasilo nekaj kakor glad in tedaj se je zdelo ovfiki pametno in modro, zajokati 7. rahlim in zategnjenim b—e—e—e—e. Mati jo je hotela nadojiti. Dasi je stegnila ov2ka svoj vrat, je bil pa vendar prekratek in zato je morala misliti na pomoč. Vstala je najprej z zadnjima nogama. in ker se ji je to posrečilo, poskusila je tudi s sprednjima. Nekoliko Sibke so bile te nožice in nifi prav zanesljive: morala je paziti na vsako kretnjo, na vsak korak. Ko se je napila mleka, vlegla se je zopet utrujena in zaspala. V mraku so se vrnile ostale ovce s paSe ter se začndile, zagledavši mlado oveko. Radovedno so so \\ približale ter jo povohale v pozdrav. Ovčka se jih je v zaSetku bala; ko pa je videla, da so ji naklonjene, zapustil jo je strab. Tretjega dne se je že začela družiti z jagnjiči. To je bilo veseljo in skakanje ter razJčazovanja po ov2jaku! Najprej jevsak mladiS ji pred- stavil svojo mater, nato pa so si ogledali vrata in stene. V kotu je prav tedaj zapel zvonec ter silno prestrašil ovčko; le s silo so jo spravili k stari ovci, noseči zvonec okrog vratu, da si ogleda zvonefto stvar, ki ji pravi pastir zvonec. Ko si ga je ogledala od vseli strani in se načudila starij hiadriokrvni ov.clj se je hotela z ostalimi janjeti malo ponoreti; toda ni šlo, bila je lačna iii Irudna. Poslovila se je od tovarišic, pomigala jim z ropom v pozdrav ter odhitela k materi. Pet dni je že bila stara ovgka; davno je že shodila, telo se je razvilo in okrepilo, iz neokretnega, slabotnega jagnjeta je postala poskofina, razposajena ov2ka. Sestega dne je doživela ovčka nekaj noveca in lepega; pastir jo je iiamrec vzel s sebo] napašo. Stevilna ovSja čreda se je pomikala po široki cesti naglo, da je ov2ka ni mogla dobajati. Klicala je mater, prosila, da jo pocaka, toda brez uspeha; naposled jo je vzel pastir v naročje ter jo nesel za 6redo. Trepetala je v njegovem naročju in še-le tedaj se je pom-rila, ko jo je pogladil po hrbtu in ji govoril z mehkim, toplim glasom: ,,0vcka! Č)Arčka! Le mirna bodi! Jaz te varujem, pridna ovčka." Zapazil je na njenem 2elu 8rno liso ter ji rekel: ,,Ti boš ,,liska", ker imaš na čelu črno liso". Tako je dobila ovčka ime, ki ji je ostalo vse življenje. Creda je dospela na planino ter se razpršila med pritlikavim grmovjem, iskajoB si hrane, Liskina mati je počakala otroka, da ga nadoji; nato se je pričel pouk. Pod jelšov grm, kjer je rastla sladka trava, je peljala mati ovčko ter ji kazala, kako se vgrizne v travo. Liska je poskusila; približala je gobSek travi ter hotela vgrizniti; a komaj se je dotaknila z gobčekom trave, zbode jo nekaj v nos. Nevoljno je stresla glavo ter pogledala mater z ofiitajoCim pogledom. Nerazumljivo se ji je zdelo, zakaj bi ji želela mati hudo; v mlado srce se je naselila nezaupnost do rodne matere. Kakor bi' hotela pokazati notranji preobrat tudi na zunaj, zapustila je mater ter se pridružila igrajo6im se tovarišicam na trati. — V brezskrbnem veseiju je Liska naglo pozabila na mater. Mlade, lahkonoge ovčke niso mirovale niti za trenotek; norele so na trati in se lovile po otročje; še-le tedai, ko so se upeliale in utrudile, so se ustavile na oddih. Radovedno in nagajivo so gledale za mamioatni, a še dalje je splaval njihov pogled. Videle so sosednje planine, ob vznožju dolino in sredi nje lično mestece z belimi hišami in z vitkim zvonikom. ,,V dolino bi hotela; lepo mora biti doli", vskliknila je Liska ter hrepeneče pogledala v daljavo. Najstarejša ovčka se ji je približala ter ii začela pripovedovati o krasotah in veselju, ki vlada v dolini dan na dan, brez prenehanja, ,,Tam doli", tako ji je pravila pri,iate,iica, ,,ni mraza in ledene burje. Okrog belih, prijaznih hišic se razprostirajo vrtovi in v njih cvetejo najlepše cvetlice, ki imajo edino nalogo, da razvesel.ju.jejo človeka s svojim prijetnim vonjem." ,.Mo.ja babica", dejala je, ,.je bila nekoS v dolini. Ni se mogla naSuditi krasotam, ki jih je videla pri ljudeh v belih hišab, Koliko dobrih jedi je pojedla in koliko slaščic, saj ne ve števila! Kdor še ni bil v dolini, nima pojma o njej." Zamišljeno so zrle mlade ovCke v dolino. Verovale so besedajn, ki so jili pravkar slišale od starejše tovarišice, Polotilo se jih je neizmerno lirepenenje po dolini, po krasotah, ki se naliajajo v nje.i. Zakaj ne morejo tja doli? najnesreSnejša je bila Liska. Planine in trate so se ji na mah odtujile; na mater se ni niti spomnila, Odslej je imela le eno željo: V dolino! Doma v ovčjaku je pripovedovala zvecer matev\ o svojem, lirepenenju, o želji, videti lepši svet, lepše kraje v dolini. Oči so ji žarele .živabno, ko je pripovedovala, kaj bo prinesla materi iz mesta. Toliko lepega bo videla in doživela! — Mati pa je žalostno dvignila glavo, pogledala hčerko s pogledom, polnim bolesti in solz ter govorila: ,,Hčerka! Bden dom imaš, in 6e tega zapustiŠ, ne boš našla drugega: ostani!" — Silna bolestjeprevrela njeno srce; 6utila je, da se ji otrok odtujuje, da sili v pogubo. Liska je bila gluha za materine besede, za materino bol; svet in radost sta jo mikala tako silno, da je preslišala svarjenje in prošnje. — ,,V dolino!" je klicalo srce . . . ,,Svet je lep", so ji pravile o2i, strmefie v daljavos Toda kako? Slučaj je nanesel, da so prišli na planino, kjer se je pasla Liskina čreda, Ijudje, in sicer izletniki iz mesta. Prileten gospod je bil z dvema otrokoma, kojim je sledila v precejšnji razdalji gospa. Ko sta zagledala živah.na otroka ovfijo čredo, stekla sta k njej, želeč vloviti belo jagnje, da bil ga božala in gladila po mehki volni. Drobna čreda se ju je ustrašila ter se spustila v beg; toda prepočasno so letele drobne nožice, otroka sta jih dohitela in vlovila zadnjo izmed ov6k — Lisko, Srečna sta bila otroka, ker sta smela božati nežno ovčko ter se ji dobrikati. Deklica je segla v žep ter ji ponudila sladkorja. Oj, kako sladka jed za nerazvajeno ov2ko! Že se ni vefi bala tujcev; prav nič se ni obotavljala, ko jo je vzdignil deček v naroCje, da jo ponese pokazat roditeljema. ,,Poglej papa", govoril je deCek, ,,kako sr2kana je ta ovčka!" ,,'Mnma", je besedifiila deklica, božajoC ovčko po glavi, ,,ali vidiš, sredi 6ela ima liso, poglej!" Cudili so se nežni ovčki z belo, mehko volno;. Ijubkovali so ž njo in ji dajali laskava imena. Deklica se je 111 mogla nagledati. ,,Papa", je prosila, ,,kupi to ovčko; tako rada bi jo imela, kupi!" ,,Za kaj pa ti bo?" ,,Kar tako jo bova imela s Pepekom; krmila jo bova in se igrala ž njo." ,,Kupi, papa, prosim", pridrnžil se je brat ter zaupno gledal zdaj ofieta zdaj mater. ,,Ce jo pastir proda; morava ga vprašati." Pepek je naglo postavil jagnje na tla ter odhitel po pastirja. Pa so se pobotali; ponudili so pastirju lepega denarja in kupSija je bila sklenjena. Zdaj se je izpolnilo ovčkino hrepenenje: Šla bo v dolino, da se poraduje in naužije mladosti. — Pouosno je gledala na tovarišice, stoječe v bližini ter jim naniigavala z ušesi v pozdrav. Nad cesto se je pasla ostala ovčja čreda. Od tam je prihajal zdaj pa zdaj bolesten vzdih kakor odmev trpeSega srca . . . ,,Liska, ali slišiš? — Tvoja mati plače za teboj, ker so te prodali? Liska, Liska. . ." Veseli izletniki so odhiteli z ovčko po strmi cesti t.er dospeli v mesto prav tedaj, ko se je poslavljalo solnce od vrhov in planin. Niti enkrat se ni ozrla ovčka nazaj; nič žalosti ni bilo v njenem srcu, samo bodočnost v dolini jo je zanimala in na sladkorček je mislila. Tako naglo se je vse zgodilo. Komaj enkrat je zašlo med tem solnce in ovčka je že liodila v lepi sobi po gladkih tleh, pogrnjenih navskrižema s pisanimi preprogami. Nekako nerodno se ji je zdelo in paziti je morala, da ji ni izpodrsnilo. Tuj vonj 30 je objel, nikjer ni našla trave ali dišefiega grma; skoro tesno ji je postalo. Otroka sta se ji smejala in ji nagajala. Okrog vratu sta ji privezala moder trak, s kojim sta jo vodila po sobah, na dvorišče in na vrt; ovčki iz planin se je zdelo vse novo in lepo. Zadovoljna je bila z novim domom, planin se ni spominjala, čemu le? Sama je liotela v dolino, da si tam poišče sreSe; ko se navelica, dali jo bodo nazaj k materi in prijateljicam. Nastopila je prva no2 ovčkinega bivanja pri tu|ib Ijudeh. Otroka sta šla spat; prej pa sta še narofiila kubarici, naj skrbno zapre Lisko v klet. Kuharica je pograbila ovčko za volno ter jo vzdignila v naročje; railo je zaječala Liska. ,,Tiho", zare.ntačila je kuharica nad njo ter jo neusmiljeno udarila po gobčku. Prvi2 v svojem življenju je bila tepena, in od tuje roke. 0 kako je skelel ovčko ta udarec! In povrh je bila še zaprta 6ez noč v temni, vlažni kleti. Sama je počivala na slami ter gledala preplašeno na vse strani, boječ se, da zagleda v kakem kotu svetle, grozeče oči. V drobnem srcu se je vzbudil kes; zakaj ni ostala na planini, zakaj je zapustila mater, pri kateri je bila na varnem? Jokala je,' toda med zidovjem je zamrl njen rahel glas, nihče se ji ni odzval, nih2e je ni tolažil v samoti in temi. ,,Mama", je klicala z milim glasom, a mati je ni slišala, bila je predaleč od nje. Pozno v noc je zadremala utrujena in obupana. Toda ni še odprla zora svojih oci, ko se oglasi v kleti v bližini ovčke petelin s svojim: Kikiriki! Pokonci je skočila Liska, tako zelo se je prestrašila kričeSega glasu; nemirno in preplašeno ji je bilo srce v ozkih prsih, spanec je odbežal in se tisto jutro ni več vrnil na ovčkine oči. Zunaj se je zdanilo, Pred kletjo so se slišali koraki, prihajala je kuliarica po ovčko. Oj, kako se je bala te neusmiljene ženske, trepelala pred njeno surovo roko, ki jo je včeraj tako brezobzirno udarila po gobčeku! — V majhni skodelici je ponudila kuharica ovčki raleka; komaj da ga je pokusila. Vse boljše in tecnejše je materino mleko, a tega ni pri tujih ljudeh. Po zajutrku se je pričel pouk. Otroka sta jo peliala na dvorišče, kjer se je najprej učila letati za njima; težko je šlo, bila je še šibka, a ubogati je morala, kajti danes otroka nista bila več tako prijazna nego prejšnjega dne na planini. Tu pa tam je dobila pogace, sladkorja le dvakrat, Najrajše bi se bila vlegla kar na oster pesek, tako je bila utrujena, pa ni smela. — Otroka sta pr> nesla iz drvarnice dva valja ter položila na nju ozko desko; na tej deski je morala ovčka mirno stati, dočim sta otroka premikala desko sem pa tje. Motilo se je revici v glavi; trepetala je pri misli, da lahko 0maline z deske ter se pobije; otroka pa sta se smejala in se norčevala iz nje. Ko je smela z deske, mislila je, da je za ta dan konec muk. 0, kako je bila potrebna počitka in okrepčila! Toda otroka nista razumela ov&kinih potreb; odnesla sta jo v otroško sobo, kjer jo je položila deklica v otroški vozek, da bi bila za punčiko. Kakor v ječi se je zdelo Liski v vozičku, saj se ni mogla nikamor ganiti in vroče ji je bilo pod odejami kakor v najliujši vročini na planini. Otroka sta jo zibala in pela: Aja tuja, aja tu, . Nič nil pomagalo, ovčka ni liotela zaspati — z lačnim želodčekom Komaj je pričakala kosila, ki ji je teknilo izborno, dasiravno ni bila vajena močnate hrane. Popoldne je morala zopet z otrokoma na vrt. Lep in dišeč je bil ta vrt in ovCka je mislila, da je postavljen za njo. Vgriznila je v zelenjavo in — oj nesreča! — v nepravo. Takoj je biln. kaznovana, a tokrat od Pepeka, kojemu je še najbolj zaupala. Potrta se je plazila odslej za otrokomn, Veselje ji je izginilo iz srca, v njem pa se je naselila bridkost. — 0 mati! Kje si? Kje ste solnSne planine? Tako je tožila ovčka vse dni; vzdiliovala in povešala je glavo v bridkem spoznanju, da je prodana v nemilost, mogoSe celo v srart. Da, smrti si želi; ona jo bo rešila ječe in brezsrčnih ljudi, ki mislijo, da je ovčka neobčutljiva igraSa. Proč hoče, pro2 mora. Vtem hrepenenju po prostosti je preživela poletne dneve. Razposaienost in posko6nost sta jo že davno minili; pa kdo bi tvidi skakal — bolan! In ovčka je bila hudo bolana! Glavo je povešala vsled telesno utrujenosti; volna, prej melika 111 bela, postala je medla in umazana. Nobenajed ji ni dišala; želodec je bil od raznovrstnih slaščic po- kvarjen, manjkalo mu je zdrave \n tefijie hrane. Da, zbolela je Liska v dolini, v tem brezsolnfinem kraju, kjer je zrak okužen in vdušljiv, — Nesrečne se je umilil jesenski eas. Takrat se je namreč pričela Šola, v katero sta poliajala tudi Pepek in njegova sestrica. Zdaj je bilo treba misliti na knjige «in ne na ov2ko. Kaj naj store ž njo — z bolano? Sklenili so, da jo na prihodnjem sejmu prodajo. Prišel je sejem. Na zagra.ienem prostoru je stala vsakovrstna živina in Sakala kupcev. Ob strani je bil prostor za ovce; semkaj so pripeljali tudi oslabelo Lisko. Mladostna gibcnost in svož pogled sta izginila iz njenega telesa. Kakor starka je stala poleg krepkejšib tovarišic ter čakala rešitelja. ,,Liska, ali si ti", jo nagovori naenkrat znan ji glas. Liska se ozre ter zagleda tovarišico s planin. ,,Jej, jej", začudila se je Liska, ,,kako si ti zdrava in krepka, a jaz sem bolana . . . Kaj je novega na planini?" ,,Nič posobnega! Tvoja mati še vedno žaluje za teboj in postarala se je; težko, da dočaka zime. Druge tvoje mladostne znanke so zrastle; Maroga ima že raladiča, saj se je spominjaš. Drugo jevse postarem." Liska je zopet jokala. . . ,,'Omati! Torej še: vedno misliš na-me, na izgubljeno hčer?" Prišel je kupec, priprost kmet, ter kupil Lisko za nizko ceno. Usmilil se je sirote; njena usoda se je obrnila nekolillco na bolje; imela je zdravo hrano, dihala je svež zrak na planini in grela se v prijetnih soln8.nili žarkih, toda v prsih se je vgnezdila bolezen, ki je čakala ugodne prilike, da zaČne trpinčiti ovčko m jo nazadnje usmrti. Minulo je poletje in tudi jesen se je bližala koncu. Po planini je ležal debel sneg; okrog hleva je Drila ostra burja ter silila skozi špranje vnjega, kjer so počivale ovce. :Oj, ta zima! Imej vendar usmiljenje z ubogo, na smrt bolano Lisko! V kotu je ležala na umazani stelji ter pričakovala snvrti; da, smrti, ki jo je zakrivila sama. Prišel je Sveti večer, zadnji ve2er Liskinega življenja. Ljudje so šli k polnočnicam veseli in zgovorni, Liska pa je zagledala pred seboj smrt. Se enkrat je vzdignila glavo, iz prs se ji je izvil vzdih in smrt ji je konSala mlado življenje. SH5na je usoda marsikaterega slovenskega dekleta, ki sili z dežele v mesto, iz katerega pa se navadno vrne bolana na duši in na telesu.