_    367    ------
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J a r o s 1 a v. (Dalje.)
90.
Žitarice stanovnikov v stavbah na kolji.
Egipetska pšenica (Triticum turgidum) je bila v stavbah na kolji vrlo redka. No vrlo zanimivo je to, da je vendar bila, ker so ona dandanes seje samo v Egiptu, po nekaterih krajih okoli sredozemnega morja, pa po nekaterih krajih Angleške v večej množini. Ker ima ta pšenica prekrasno veliko zrno, zato se večpotov sliši ali bere, da so z Egipta pripeljali nove pšenice, ki hočo vse naše vrste kmalu spodriniti, In da bi ljudje tem novicam, rajše verjeli, zato so jej dali vrlo mamljivih imen: Wunderweizen, Mumienweizen. No kakor ta pšenica ne prenaša lehko naše zime, in tudi kot jare dosti potov se slabo obnese, zato se ni mogla pri nas nikjer za dolgo udomačiti. Da pa egipetska pšenica ni Evropi iiobena novost, priča nam to najbolje,, ker jo uže v stavbah na kolji nahajamo, Uže v tem času so naorali ž njo poskuse delati, ali gotovo ona tudi takrat ni dobro uspevala, si^er bi je bili gotova več sejali, kakor omepjene drobne. Ob enen?|^a,ni^ j^% najboljši dokaz, da tadanji ljudje niso popolnoma ločeni od  ostalega sveta živeli, temveč so bili v dotiki
tudi z daljnim jugom. Dvozrna pšenica (Triticum di-coccum), in enozrna pčenica (Triticum monococcum) ste bili v starih stavbah na kolji zelo redki, no zato nahajamo tem pogostejše proso in mohar. Reži ni v švicarskih stavbah na kolji, in oves se pojavlja še le ondaj, kedar so kameno orodje zamenili z bronzom.
Najglavnejše in najstarejše žitarice so bile tedaj v stavbah na kolji drobna koljska pšenica, in drobno zrni šestovrstni ječmen, in za njima proso in mohar; vse ostale nimajo tolike važnosti. Proso in mohar sta bila gotovo poletni setvi, a Heer dokazuje, da so tudi vse ostale žitarice stanovniki na kolji spomladi sejali, in mi mu to tem raje verjamemo, ker v stavbah na kolji niso našli pravega ozimnega žita.
Kako so ti stanovniki svoje polje obdelovali, to nam je zelo malo poznato. Da-si so našli raznovrstnega orodja od kamna in lesa, kosti in roga, vendar po njem ne moremo soditi, kako so polje obdelovali in setev želi. Pluga, kakor se vidi, niso imeli, temveč so prav gotovo s šiljastimi rogovi zemljo prekopavali. Verojetno je tudi to, da so polje svoje gnojili, ker se je na več mestih našlo vrlo mnogo gnoja.
Kedar primerjamo vsa ona sredstva, katera nam ie novodobna kultura preskrbela, z onimi, ki so jih imeli ljudje kamene dobe, tedaj hočemo pojmiti. s kako težavo je človek svoj vsakdanji kruh si služil. Polje mu je rodilo zlatega klasja, ali on ni imel srpa, s katerim bi je mogel požeti. Kako si je človek tu pomagal, tega še dandanes ne znamo. Na starem italijanskem novcu vidimo ženjca, kako bilko tik pod klasom odsekava, dočim na egipetskih slikah postavlja srp na polovico bilke. Stanovniki stavb na kolji niso samo klasja trgali ali rezali, nego so tudi slamo s polja domov spravljali, in to sklepamo po silnem plevelu, ki so je s požetim žitom domov zanašali, česar gotovo ne bi bili delali, da so edino le klasje trgali. Pšenico so pred kot ne spravili s klasja z metvijo, od tega je tudi pri Rimcih dobila svoje ime „triticum'', dočim so zrnje iz ječmena stepali s kamenimi bati. Doma so prečistili pšenico in ječmen, in plevel so z vsemi ostalimi smetmi v vodo vrgli. Preglejmo ono brezštevilno plevelno seme, ki na dnu jezer leži, pa se hočemo prepričati, da je tudi ondaj v setvi oni isti plevel cvetel, ki dandanes naša polja nadleguje. Tuje je to bilje, katero samo pod okriljem žitaric more pri nas uspevati, kakor so tudi tuje same žitarice. Tujci so to in tujke z daljnega vzhoda, ki koj zginejo s površja, če jih zapusti človeška roka.
Slamo, ki so jo s polja spravili domov, pletli so mnogovrstno, pred kot ne so tudi streho krili ž njo, ker se v blatu pogostoma nahaja poogljenena slama.
Očiščeno žito so mleli na jednostaven način. Imeli so dva izglajena kamna, iu med njima so zrnje drobili. Moralo je to zelo mučno delo biti, in vendar se niso vsa zrna mogla v drobno moko zmleti. Ni nam treba omenjati, da se tu otrobi niso mogle odločiti, ni
da ni moglo biti več vrst moke. No vkl ub temu so tadanji ljudje pekli dvojni kruh. Najnavadnejša vrsta kruha, ki ga največkrat nahajamo poogljenega v blatu, bil je pšenični. Zrna so v njem bila gotovo vsa zdrobljena, samo tu in tam se še dobiva po cele ali napolu zdrobljene. Testo so položili na vroč kamen, ter je prav gotovo s pepelom potresli, kakor to Arabci še dandanes delajo. Na skorji vidi no cesto pleve in slamnate kosce, s tem so menda kruh potresli, preden so ga spekli. Vsi ti kruhi ali hlebi so bili okrogli, in redko kedaj visi od 15 do 2h%. Tretja vrsta kruha je bila od prosa ali mohara, kateremu so navadno dodajali po nekoliko pšeničnega in lanenega zrnja. Lan so priraešavali prosenemu kruhu pred kot ne zato, da je bil mastnejši in tečnejši.
Za kruh so jemali tedaj prastari stanovniki Švicarske same pšenico in obe vrsti prosa. Ječmenovega kruha nikjer niso našli, da-si so tudi ječmen mnogo sejali. Ječmen so tedaj morali na drug način použi-vati, ker ga sicer ne bi bili toliko sejali. Za Egiptce se zna, da so uže v prastarej dobi od ječmena varili nekako pivo. no stanovniki v stavbah na kolji tega pred kot ae niso delali, vsaj hmelja do sedaj niso v teh stavbah našli. Mogoče, da so ječmen kuhali in delali nekako juho. Heeru se vidi najverojetnejše, da so ječmen pržili in jedli. Heer sodi, da je prženi ječmen bila najstarejša hrana ljudi, in s tega tolmači; zakaj je ona bila v starem veku toliko spoštovana. V sv. pismu se spominja prženi ječmen mnogo potov, in pri starih Grkih so vedno žrtvenik in žrtvo posipali s svetim ječmenom. V Atenah je bil odredil Solon, da vsaka žena mora svojemu možu v hišo prinesti posodo za prženje ječmena. Tudi ta sveti ječmen starega veka je bil oni isti šestoredni ječmen, ki ga v stavbah na kolji nahajamo. V južnej Italiji so našli star novec šestega stoletja pr. Kr, in na njem se vidi ječmen prav takošen, kakoršen v stavbah na kolji. Po vsem tem sodi Heer, da so ljudje najpreje ječmen vzgajali, in ga kot najstarejšo setev tudi najbolje spoštovali, in še le pozneje so prišli na pšenico.
V vzhodnih krajih evropskih je bila rež za dobe bronza vrlo razširjena, no v stavbah na kolji je v tem času še ne nahajamo, ali zato ne gre trditi, da stanovniki teh stavb niso z vzhodom Evrope v nikakej dotiki bili. Vsa kultura je došla le-sem z juga, od sredo-zemnega morja. Vse žitarice, ki jih v stavbah na kolj nahajamo, došle so od tam. Bil je to isti ječmen, ki so ga sejali v južaej Italiji, in ga nahajajo tudi v najstarejših egipetskih spominikih Videli smo, da je egi-petska pšenica uže v onej dobi kedaj pa kedaj dospela v osrednjo Evropo. Prosu je domovina Egipet in Arabska, a Moharu še dalje v Indiji, Kitaju in Japanu.
Stanovniki v stavbah na kolji so še tedaj hranili z istimi žitaricami, s katerimi tudi prastari Egiptci, in so se oblačili z isto laneno tkanino, s"^ kakeršno so le-ti zavijali svoje mumije. Če še vzememo v poštev oni plevel, ki je njive stanovnikov na kolji nadlegovali
------    368    ------
tedaj nas vse to napotuje na daljni jug in na vzhodno Azijo, od koder je vsa kultura v Evrropo došla.
Ni tedaj dvojbe, da je kultura stanovnikov na kolji mlajša od egipetske, in gotovo je tudi, da ni v starosti ene in druge velike razlike. Stanovniki v stavbah na kolji še niso imeli ozimine, ne konoplje, ne razne povrtnine. Grki in Rimci so v zgodovinskej dobi uže vsega tega imeli. Kedar je rimski narod do-šel do alpinskih jezer, tedaj stavb na kolji ni bilo več, in tudi ondotni narod jih je popolnoma pozabil. Heer računa, da so stavbe na kolji morale stati uže 1000 do 2000 let pr. Kr., in ako verujemo njegovemu računu, tedaj ni kultura žitaric pri teh stanovnikih dosti mlajša od one v Egiptu.
Če še enkrat preletimo vsa ta naša razmatranja, tedaj hočemo videti, da najstarejši sledovi kulture žitaric v Egiptu, v zahodoej in vzhodnej Aziji, ter v južnej in v osrednjej Evropi segajo v prešlost od 4000 do 5000 let. Kultura je ta tedaj vrlo stara in vsi podatki nas upotujejo na to, da jej zibeli iščemo v Aziji. No tu moramo omeniti še ene kulture, ki je od te mlajša, pa se je razvila samostalno in brez kakega tujega vtikanja Kedar so odkrili Ameriko, našli so liJehiko in Peru v najlepšem razvoju kulture. Tej kulturi moramo se tem bolje čuditi, ker je tam svet imel mnogo manj bilin in živalij, katere je mogel vzgajati in rediti. Ali pri vseh teh slabih sredstvih je dosegla ta kultura ono višino, na katerej so nekdaj stari Egi-ipetci bili. Glavni kulturni bilini, koruza in korun, bili «te ob odkritju Amerike uže tako razširjeni, da ne bo-demo se zmotili, ako velimo, daje poljedelstvo v Ameriki vsaj 2000 let staro.
369