RAZMIŠLJANJA O PREDLOGU ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE O SAMOUPRAVLJANJU IN ŠE  O ČEM
Samo delo in uspehi de3a določajo materialni in družbeni položaj človeka« Nihče si ne more niti nepot.redno niti posredno pridobivati materialne ali drugačne koristi z  izkoriščanjem tujega dela«
(Ustava SFRJ^ 7o -Slen)
Odkar je bila sprejsta naša nova ustava, so ^i^inila že tri leta in vse kaže^ da smo na nekatere njene člene enostavno pozabili« To velja zlasti za 7« člen^ ki sem ga postavil za moto in iz njega -izhajam v svojem razmišljanju o predlogu zakona o financiranju izobraževanja in vzgojno
Razprava okrog osnutke in predloga zakona o financiranju izobraževanje in vzgoje je bila precej burna, rezultati te razprave pa bodoj kot kaže, bolj klavrni« To sklepam po odgovoru, ki ga je na vprašanje novinarjeT^ kakšna bo nadaljnja pot zakonskega predloga, dal tovariš Ivan Šinkovec, sekreta.r za informacije v skupščini SB Slovenije (Delo, 26» novembra)« Tovariš Šinkovec je navedel "nekatere bistvene pripombe iz razprave"5 ki naj bi jih upoštevali pri izpopolnitvi zakonskega predloga^ med temi jgripombami pa pogrešam tiste^ ki so po mojem mnenju zares bistvene« Naj jih navedem!
lo Najprej bi morali sprejeti zakon o srednjih šolahj nato šele zakon o financiranju« Najprej je treba narediti načrtj šele potem se poskrbi za opeko« Tako je v gradbeništvu, v naši zakonadeji je ravno obratno g na jprej pr«38krbimo opeko, hiša pa bo tolikšna^ kolikor bo opek®« Če bo hiša odgovarjala svojemu namenu^ kaže^ ni važnoi
2s V kvantifikaciji k osnutku zakonskega predloga je za izhodišče vzeta letošnja Junijska potrošnja, povečana za 8 %o In  potem sledita varianti^ po katerih naj bi prišli de "potrebnih" sredstev«
Vsi vtfflo, da so bila sredstvaj ki jih je dobilo šolstvo v letošnjem letu^ daleč pod potrebnim minimumom« Če jih bomo povečali za 8%, situacije bistveno ne bomo izboljšali« Koliko sredstev potrebujemo za izobraževanje in vzgojo, bi lahko pokazal le račun? ki bi temeljil na realni ceni
173
n
izobraževanj a 6 V tej ceni bi morali biti upoštevani EGed drugim predvsem realni osebni dohodki prosvetnih delavcev, realni v tem smisliip da bi se vsaj pribil j'.c^-rivii osebnim dohodkom v gospodarstvuo 3o Po zakonskem predlogu naj bi "zagotovljeno ceno izobraževanja "določala republiška izobraževalna skupnost v soglasju s skupščino SE Slovenije ( IS^ člen zakonskega predloga) o Centralno določanje cene torej f, čeprav se drugače s takim zagonom borimo proti centralizmu! Ta določba je po mojem mnenju v ostrem nasprotju z načeli samoupravljanja,; bila pa je nujna; s sredstvi^ ki se bi nabrala po ključu? ki ga določa zakonski predlog^ ne bi mogli kriti realne cene izobraževanja^ zato se bo ta cena določala "na vrhu'' glede na razpoložljiva sredstva! To pa pomeni nadaljevanje stare proračunske prakse in nadaljnje kršenje 7o člena ustaveo
4o Semu so potrebne izobraževalne skupnosti? Mar ne bi bila ustanovitev teh skupnosti v nasprotju s 96.- členom ustave ^ ki postavlja občino kot teme^giio družbeno-politično skupnost<» v kateri se uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje^ Težko si predstavljam-kako bi nopro v najvišjem organu "ljubljanske" izobraževalne skupnostih v kateri naj bi biltt združene- 17 ali 18 občiHp lahko razpravljali o problemih v zvezi s financiranjem tako velikega področja^ če pa posamezni obSl-nski skladi za šolstvo marsikdaj niso mogli rešiti problemov niti v okviru občine«
Ko  sem spremljal razprave cb zakonskem predlogu, sem nehote dobil vtis« da je bila ideja o ustanovitvi izobraževalnih skupnosti spretna taktična potezaj ki je spelja-.la diskusijo na stranski tir^ čeprav ne vem,,  kakšen je bil njen resnični nameno Ni pa treba biti posebno jasno-videnj da si že vnaprej lahko predstavljaš? kako bo?, če bo prišlo do ustanovitve teh skupnosti? prepirali se bomo za sredstva v samih skupnostih in zganjali nevoščlji-vo»t» ker imajo v sosednji izobraževalni skupnosti višje
osebne dohodke itdo Skratka? vse po staramo Pozabili
pa bomo, v katerem grmu tiči zajeco
5o   i'" osnutku zakonskega predloga je 35°   člen govoril o  tem^ da mora biti višina sredstev^,  ki jih dobiva izobraževalni zavod kot povračila za  dejavnost,,   tako  določena^  d a se    povprečni    osebni    dohodki    delavcev    izobraževalnih    zavodov usklajeni    as    enakovrstnimi    delavci    drugih    delovnih    crgani^aaijo (Mišljeno jes  usklajeni z dohodki enakois^rstnih delavcem v drugih delovnih organizacijaho   Slovnica je težka stvarc) Za spoštovanje tega člena osnutka zakona so  se posebno odločno zavzeli sindikatih   "čeprav bi to terjalo prera^de-174  liteT narodnega  dohodka,,"  Zahtevali so  celcv.  naj  bi %vcd
SRS za statistiko " začel realno zajemati osebne dohcdker
kar M bilo pr-;^l pogc^ za realizacijo 35.-člena tega za-..-konap pa tudi za nagrajevanje drugih delavcev v družbe--nih službah usklajene z nagrajevanjem v gospodarstvuo'' (Glej Delavsko enotnostp 13<.  oktobra-članek ''Družbenih problemov ni moč reševati na račun prosvetnih delavcev")o
7 predlogu zakona sem zaman js-kal citirani  35« člen osnutkao Člen, ki je zagotavljal prosvetnim delavcem v povprečju enak oseben dohodek, kot ga imajo noj^ro v gc-spodarstvUff je izpadel«
Namesto komentarja k temu naj citiram del poročila o pogovoru predsednika Tita s političnimi delavci v Titovem Užicu (Delop 1^ decembra)?"S tem v zvezi je tov« Tite izrazil mnenje, da problema v zvezi z dohodki prosvetnih delavcev ni mogoče rešiti naenkrat in izenačiti njihovih prejemkov z  osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvuo" Tovariš Tito naj bi dejal;"Moramo si biti na jasnem ?> temo da ne moremo naenkrat za toliko povečati prejemkov prosvetnih delavceVo"
Ne vernp če je poročilo v Delu točno« Če je« he vem^ kake izjavo tovo Tita uskladiti &  7o členom ustave^ Besedi "za toliko" sem podčrtal jas^
Moja zadnja pripomba k zak<^nskemu predlogu o financiranju izobraževanja bi bila? ali ni nekoliko čudnoo da predlog novega zakona ne zagotavlja iz stalnih virov niti najminimalnejših sredstev« potrebnih za vzgojno-izobraževalno delo ( za bfo  zvi&ano letošnjo junijsko potrošnje),, da torej že predvideva pemanjkanje finančnih sredstev!?
Pri tem pa v obrazložitvi zakonskega predloga beremos ''lake naj bi v prihodnosti za šolstvo v skladu z družbenimi potrebami namenjali ustreznejši delež narodnega dohodka kot doslej o z  načelom dohodka pa bi dosledne uveljavili ekonomsko ceno izobraževanjaceo"
Če bi hoteli uveljaviti ekonomsko ceno izobraževanja«) bi nujno moralo priti do prerazdelitve narodnega dohodka. To je pokazal račun in cigiiedavna se je o tem razpravljale na raznih sejah in zborih celo kot o edini možni rešitvi^. Na skupni seji zveznega in prosvetno-kulturnega zbora ^24 o novembra) pa so označili to pot "kot naj lažjo" o' Ta pot da bi škodovala reformi in izobraževanju samemu! (Dele« 25o. novembra)o Podpredsednik ZI;3~a Boris Kraigher je na tej seji dejalp da se gospodarstvo v tem trenutku nahaja v obdobju^ ko mora opraviti najtežje naloge v izvajanja reforme6 Zaradi tega je menil;, da ne bi vznemirjali gospodarstva s kakršnimi koli zahtevatLio (Delov 26» novembra) o T pogovoru na ljubljanski TV o aktualnih vprašanjih reforme pa je toVo Zraigher dejal (citiram ;D81c„ 26c novembra); "Takšne razprave i<> prerazdelitvi narodnega  175
dohodka) |3ovaro5ajo škodljivo vznemirjenost9 saj je •vsakemu gospodarstveniku jasno« i^a bi vsakršna ponovna de^--lltev pomenila nove obdavčitve za gospodarstvo o Protiukrep gospodarstva so vibje cene? proti njim pa se prebivalstvo brani 2 višjimi dohodki« Tako je torej krogotok inflacijskih teženj precej jasen«"
*
?o "logiki" tega krogotoka bodo prosvetni delavci v nagrajevanju po delu za vedno ostali tam,, kjer soMli do zdaj s na repu družbene lestvice« Če bode hoteli zboljšati svoj položaj 5 bodo sprožili inflacijo ter škodili našemu gospodarstva in sebi! Tu ni ponioCig kajti da bi se take akuten problem - kot jo Uepro financiranje šolstva --^  lahko rešil v sklopu nove razporeditve sredstev znotraj splošne potrošnje^ naj mi bo dovoljene n^verjeti! Poglc-biiTiO se torej rajši v "krogotok;; ki ga navaja toVo Kra-ighers, in pil šli bomo do zanimivega zčikljuckas prosvetni ■ delavec ( ki ima dvakrat« trikrat ali celo večkrat manjšo plačo kot enako izobraženi delavec v gospodarstvu) ne sme zahtevati plačila za svoje delo5» saj bi s tem prisilil gospodarstvo p da zviba svoje cene^ Pelavec v gospodarstvu mora Vendar spet imeti dvakrat, trikrat ali celo večkrat višjo plačop kot jo ima prosvetni delavec^ to je menda razumljivo ( saj je proizvajalec! ) -■ in to p kar prosvetnemu delavcu ni dovoljeno^ je delavcu v gospodarstvu dovoljeno? vrednotiti svoje delo ( in s tem dvigati cene proizvodom)! Dvomim sicer^ da bi proisvodne 'leiovne organizacije ras lahko kar po želji dvigale cene v saj bi jim blago obležalo v skladiščih^ a ker nisem go-spoaarstvenik naj se rajši vrnem k razroibljanju o neenakopravnem položaju družbenega delavca v naši slenašnji družbi o Da so proissvajalci pri nas priveljgirant .-sloj, nihče niti ne skuša prekrivati« ker tako menda mora bi ti o '^^  pogovo2'u Milentija Popovida z urednikom Komunista beremo? ''^:e  nam je jasnoj, da se odločilni politični boj bije tamp kjer se deli oohodek^ in da je delitev pred^ vsem delo proizvajalcev^ potem se ZK v to ne sme vmešavati kot oblast ( Komunist, g., decembra}„
Proizvajalci so povso , na prvem mestu? oni proizvajajop ostali troiimo! Brez proizvajalcev ne bi bilo ničesar! (Čeprav vsi proizvajalci ha j prej hodijo v fcolo •■• so seveda tudi častne izjeme! -- nato aele gredo v proizvo dnjo! ) Zato imajo proizvajalci med d;cugim tudi pravica vedeti9 kam gre aenar^ ki ga dajejo za družbene službe». in kako se trobi o In tako so v šolskih samoupra-^mih orga-nih sedeli tudi predstavniki iz proizvodnje in se prizanesljivo nasmihali,,' ko so poslušali^ kako šolniki razpravljajo o tem^ kam s 'oem  in kam z onim dinarčkcm?
176, Kaj pa v njihovih dela/akih svetite? Kdo je sedel tam"?
Cni so vendar proizvajalci! Res da ^^l  njihovega gospoda^ rjenja odvisna med drugim tudi pla5a "neproizvajalcev" (in da bi torej z enako pravico moi-alo sedeti v njihovem svetu vsaj i.ekaj predstavnikov iz i^egospodarskih služb) ^ toda delavcem moramo vendeEr zaupati, ne smemo dvomiti v njihcvo samoupravljalsko zrelost! (Dvomili pa smo lahko v zrelost prosvetnih delavcev!) Kaša dosedanja praksa je bila: tam^ kjer se je odločalo o pomembnih vsotah,, so sprejemali sklepe vse zaprti delavni kolektivi, družbena kontrola pa je bila potrebna tam^ kjer je bilo sredstev komaj za životarjenje!
Eobrih dvajset let so prosvetni delavci z več ali manj idealizma opravljali svoj z- nelahko službo in se to lazili g da je pač najprej treba zgraditi gospodarsko osnovo« nato pa bodo tudi oni prišli na vrstoo Tisti^ ki so bili pametni« so pustili prosvetno službo in šli v gospodarstvo« Gotovo ima danes marsikdo med njimi nekje ob morju ali v gorskih krajih razkošno vikend hiSicop avtomobil take ali čk-ugačne snamke in vse tisto j, kar spada k standardno Tisti pa^ ki so bili premalo elastični ali pa preveliki idealisti« 80 ostali v prosvetni službi in čakali boljših časoVo Minilo je dobrih dvajset let in pokazalo se jeg da z našim gospodarrtvom ni vse v redUž Potrebna je bila reforma! Po dvajsetih letih slišijo prosvetni delavci besede^ ki me jim zdijo nekam čudno znane s ''Ne obremenjevati gospodarstva! Gospodarstvo se nahaja v obdobju, ko mora opraviti najtežje nalcge^ool" In kdor prebira časopis Komunistp je l8t- novembra 1966 v članku "ugbila Jakida lahko bral med drugim tole s "Med panogami , ki smo jih navedli, so se najmanj zvišali prejemki v kulturno-prosvetni dejavnostih To potrjujejo ocenej, da bi morali poit^kati pota za zboljšanje položaja kulturnih in prosvetnih delavceVo Drugo vprašanje pa je^ lili  je možno storiti to že zdaj ing ali se mora to zgo-
■II  iiiiiiiinBniiTiiii II »MIHI iiMii.....iiiw !■!■■       ■! ■ mm 1 m\ mi m    im—1   1 »mm      um        um        ■111"        iiw   1 »liii          iiihimi«.....inwiiiw  1   1              h mm 1    ■ ■ ■    1     ■■■Hm     i iwi i
diti na račun gospodarstvao Kajti to je samo eden tistih primeroVg^ ^o.,se prejemki ne ujemajo z zamislimi reformeo (Poc'«'':rtal jaz.) Ne vem^ ali gre v tem primeru za riorčc.'-n.Jsr, omejenost ali cinizem,, čudim pa se^ kako tako pisanje lahko najde mesto v Komuniatiio
Ničesar na račun gospodarstva! -rrltisk na prerazdelitev narodnega dohodka je škodljiv! Taka so naša trenutna gesla! Gospodarstvo se je res znašlo po reformi v težkem položaju« toda kdo je kriv za to? Prosvetni delavci gotovo najmanj5, najbolj pa bodo občutili nezaalužene posledice! Zato bi morali vsaj v prihodnje imeti pravico soodločanja tam^ kjer se krojijo tudi njihovi interesih Ce je v njihovem intere su dobro gospodarjenje aelovne organizacije ( saj bo od tega zavisel tudi njihov osebni dohodek), bi morali imeti n:ožnost vplivati na to, da bo  gospodarjenje res dobro! De zdaj ao predstavniki delovnih organizacij na zaprtih sejah odločali o delitvi sredstev^ ki so jih resda oni prislužillt, 177
178
pri tem pa ao uporabljali stroje in stavbep ki so družbena last ter izkoriščali surovin©* ki so prav take družbena last^ T proizvode so vložili le svoje deloe "/se njihove pravice izhajajo torej le iz dela p tako kot pravice družbenih delavceVo Kakor so proizvajalci zainteresirani za izobraževalno delo3 tako so delavci družbenih služb zainteresirani za dobro gospodarjenj©:. Iz takega odlosa - se mi zdi - logiSno izha.ja samoupravljanje9 ki ne bo potekalo za zaprtimi-^rati <, ampak bo odprto na obeh straneli.. Zdi se mip da bi bil to korak k nadaljnji demokratizacij i« saj bi vsi delovni ljudje lahko Boodgovomo odločali o najvažnejših vprašanjih;- rešen pa bi bil tudi problem družbene kc-^ ntrole«, Nič ve S se ne bi dogajalop da bi posamezni direktorji delili nezaslužene milijonske nagrade in tudi sorazmerja med dohodki v proizvodnji in drugih službah bi gotovo postala realnejŠae Nikdar nisem zagovarjal popolne izenačitve osebnih dohodkov v prcsveti in gospodarstvu« Vsakomur po svojem delu in odgovornostic Ne bom se pritože»^l«, če bc nekdo s enako izobrazbo imel v gospodarstinji letno dve,, tri ali štiri plače več kot jaz« ne morem pa pristati na. to9 da ima vsak iLesec dve, tri ali štiri plače več ( kar znese letne 24 do 48 placllf) Ne morem pristati na to^ da ima marsikateri dijakp ki gre v proizvodnjo s srednjo izobrazbo in brez prakse(. že tak«J ob nastopu službe večjo plačo kot jagž
To so le posamezne anomalije,, bo rekel kdo« Na žalost nisc^ Ysi venioo kako je nopr* s pokojninami^y Idriji so rudarji^ ki so delali petdeset let v jamip danes pa imajo okrog 47-000 S din pokojnineo Hudarji^ ki gredo v pokoj letos? imajo najmanj Š3 enkrat toliko? Zdi se mig da bi ob takih. primerih namesto tujke anomalija lahko uporabljali ustreznejši slovenski izraz« krivica. Socialna krivica?
Tovariš Kraigher je v svojem govoru na ljubljanski T7 dejali " Tudi v Sloveniji se cesto pojavlja tako napačno mišljenje o teoretičnih vplaganjih marksistične politične ekoncmijec, Menim^ da nekatera stališča povzročajo zelo neustvarjalno in škodljivo vzduSje,, ki se manifestira v delu slovenskega izobraženstvaj, med študentsko mladino p pri gospt-darstvenikih in sploh v slovenski javncstic. Od tod mislim^, da tudi izvira na eni strani znani slovenski cportuniieaif, na drugi strani pa politična apatičnost^ dva pojavar proti katerima se je že nekoč trdovratno boril Cankar'"
Z mnenjem tove Kraigherja^ kje so vzroki za " slovenski opo-rtunizem in politično apatičnost med slovensMm izobraženst^-^om' se ne bi c.ogel strinjatie Eden važnih razlogov za te eo na vsak način zgoraj omenjene socialne krivice^ saj se apatičnoat vedno pojavlja taki-at^ kadar so ljudje materialno prizadeti© ne pa zaradi "teoretičnih vprašanj marksistične politične ekonomije'"' ^^  zvezi a vprašanjeai "apatično^-^ti^slovenak?^
inteligenceg naj citiram Se odlomek iz Tez za pripravo 71^, seje CKZK Slovenije (Xomunistjl8<, novembra)? "So še drugi vzroki, zaradi katerih je 2K izgubljala vpliv v nekaterih krogih med inteligenco«o o Med te vzroke bi lahko našteli; vulgarno merjenje intelektualnega dela z  zgolj kvalitativnimi merili, neustrezno vrednotenje intelektualnega dela^ neenakosti^ pojavi utilitarizma, pragmatizma in praktici-zmB.f  slabo idejno in teoretično delo komunistov, enostranska kadrovska politika z dolgim zadrževanjem nesposobnih kadrov na raznih vodilnih mestih, antiintelektualizem in pretirano poudarjanje kulturnih afer, neustrezna politika štipendiranja^ uporabljanje administrativnih metod namesto Idejnopolitične argumentacije^ neučinkovitost naše borbe proti raznim deformacijamj privilegijem in tako imenovanim negativnim pojavom« /se to prispeva k tako imenovani "krizi zaupanja"' med delom inteligence do ZKo'*'
Da je prišlo do "apatičnosti" v delu slovens?i9 inteligence^ torej ni kriva ta inteligenca ali vsaj ne samo onaI Njena "apatičnost" je posledica odpora proti tako iia^novanim ne~ gativnim pojavom, ki jih vsak dan čuti na svoji koži! Njen "oportunizem" izhaja iz odpora proti socialnim krivicam^ proti katerim se je še nekoč trdovratno boril CankarI
Apatičnost se pojavlja tudi med mladinoo Naj citiram odlomek iz članka Problemi mladine in družbe (Komunist^ 9/12)s • "Hled življenske probleme mladine sodijc materialni položaj mladihg možnosti šolanjaj. zaposlitve^ uveljavljanje samoupravnih pravic in sodelovanje v samoupravnih procesiho Znano je, da so možnosti za šolanj© neugodne za mnoge mla« de ljudi iz družin z nizkimi dohodki« da je kljub mnogim pozivomp pritisku javnega mnenja in številnim resolucijam
skrb delovnih organizacij za primerne razmere šolanja in materialno pomoč delavski mladini še vedno premajhnaooeda še vedno mnogi diplomirani strokovnjaki dolgo trkajo na zaprta vrata delovnih organizacijo a o "Mič čudnega torej j, "če vse to (mladi generaciji) jemlje pogum, ji zamegljuje oziroma zapira perspektive in ubija vero v socializem kot družbeni sistem"o Tu pa gre "za najgloblje probleme v socialistični družbi, ki je nastala na nerazviti materialni osnovio Ti problemi zahtevajo od ZK boj proti birokratizmuj proti nazadnjaškim načelom^ primitivizmu in odklonom, ki se zakonito pojavljajo na vseh stopnicah družbene lestvice^ Podjetja ne zapirajo samo svojih vrat ialademu strokovnjaku^ tu vlada tudi odpor proti vsemu novemuj. proti napredni tehnologiji s proti nadaljnjemu razvoja samoupravljanja, proti načelu nagrajevanja po delu« "
l»Jezr0lost nekaterih delovnih kolektivov kaže tudi to, da kupujejo statutep pri čemer to^ da ima komaj vsako četrto industrijsko podjetje v Sloveniji pravnikaj, zame ni nikakršno opravičilo 1 loiej Delo, 25/11 j, članek Spet kupovanja statutov)o
Čeprav te ugotovitve gotovo ne veljajo za vse delovne orga« nizacije, vendar govorijo proti današnji praksi^ proti temu^ da bi tudi vnaprej proizvajalci za zaprtimi vrati odločali o delitvi večjega dela sredstev«, Ne mislim očitati proizvajalcem nezrelosti in trdit^^ d-a bi mi - iz družbenih služb -na njihovem mestu ravnali bolj zrelo« Rešitev problema vidimj^179
180
'kot sem še rekel«, ¥ pravične j šili (enakopravnih) odnosih jned proizvajalci in neproiKvajalci^ v resničnejšem samoupravlja-njUo 7 tem prepričanju me potrjujejo tudi Veze za  pripravo 7IIc seje CKZiCSs "Nedvomno je potrebna radikalna kritika nedemokratičnosti in samovoljej, ki povsroča demoralizacijo in nezaupanje v samoupravo^ toda prav tako ali gt bol.1 .le pptrebno urejati take samoupravne razmere7~^i7^pdo''Te v^a« IL..Pi^emcgo:čile~pora^un,je teh^ pojayovr~tPodčrtaT^jižTr'
Tako gleda na ta problem tudi tov«. Aleksander Ba,it. profe-sorj doktor ekonomskih znanosti (Pogovor NR^ 24/1.2 J s ''"'Zahte-¥atip da bi kolektivi v konfliktu me(3#iarodnogoepodarskim in i3as«»=bnogospodarskim interesom odločali v škodo slednjega« je
popoln idi^alisemo Samoupravljanja svetnikovj kolikor mi je znano I Rixi v  nebesih nimajoc Če priha ja^ do gksc_gso¥ *? delitvi ^
9B9E9ŠS^,^-^  dopovemo kolikti\njij da je '¥%s "doho"dek, ki "se mu." je nabral v blagajni, ustvaril on sam^ se pač ne emenio čuditi^ če si ga v celoti tudi i^azdeli." ■
Predlogi J kot ga je dal na seji 00 SZDL tov^ Zoran Polič j. naj hi  se "na samoupravni revni pogovorili delavci s področja izobraževanja 3 delavci Iz  gospodarskih organizacijg ugotovili potrebe in tudi kaj in koliko lahko px'ispeva gospodarstvo'" g se mi zdijo nesprejemljivig saj pomenijo nadaljevanje stare prakse s pogovor tistega, ki daje in ttstegSj, ki prosio Taki predlogi računajo na zrelost samoupravljavcev v gospodarskih organizacijah; mi se pa za to zrelost Šele borimoI Prav z&th so naše kulturne ustanove danes v škandalozno slabem položaju* (Tzemimo za primer samo gledali3čal!lo 7 Idriji dobi Občinske zveza kultuJTiih in prosvetnih organizacij za vso svojo dejavnost (za dejavnost v.celi občini) komaj 5 milijone« Od 7000 prebivalcev prjde na kulturne prireditve največ kakih 500 ljudi j ki so več ali manj stalni obiskovalci tovrstnih prireditev«. CKed njimi še nisem nikoli videl nobenega direktorja podjetja>*e Xadar se razpravlja o sredstvih za kultui'Of se glasovi tistih/ ki jim je kultura potreba, izgube v množici tistih^ ki zanjo nimajp razumevanjaI Ker večini kultura ni potrebna (saj Imaje a¥to in dr^Age pametnejše stvarj)^ so obnjo še ostali Cki veči" noma nimajo avta in drugih pametnejših stvari)?
? obdobjUg ko smo prešli na zviševanje standarda (žal se je zvišal le nekaterim in to pogosto nesorazmerno z vlcSenim delom) j. je tako stanje tudi razumijivog saj je pogled ljudi uprt pretežno le v materialno^ Če je bila včasih meščanu kultura predvsem za okrasj, je danes - če gledam, problem skozi idrijske razmere - nekaj^ kar baja mora biti H A 6e verjamemo ¥ čas g ko bo "kultura •' pročj^la do zadnjega delavca v slehernem podjetju, je naša dolžnost^ da temu času krčimo poti Kultura bi morala biti v sedanjem času eden važnih faktorjev w  procesu moralnega osveščanja in plemenitenja človekaj, bres česar si socializma ne znam predstavijatio 2^Qi se mi namreč, da gre pri Tseh "anomalijah'' socialnega značaja predvs^ža za etičen pro-blem^ za problem poštenja in brimanostiJ Tudi v primeru financiranja izobraževanja in vsgojec Č@ ni denarja, kot pra^^-ijo nekateri, naj se denar^ kar ga jls^. pravične (gledt na opx"av-Ijeno delo) ra^dili? (J.Iislim na denar, ki gre za osebne dc-^ hodkej, ne pa na sredstva^ ki jih pcti^ebuje gospodarstvo za svoJ razvoj o  (fr Čft bi im©l aTte^, bi tofii eam rajsi hodil ¥
Jijubl^anc r gledališč©')
Posebno nepošten Je načinih kako se skn5a delovnim prizadevanjem prQS¥etnih delavcev ¥ javnosti vzeti eeno» Stalno sli-šimo« da šolstvo ne daje gospodarstvu strokovnjakov,, ki jih to potrebuje« So za to krivi prosvetni delavci^ ki se držijo predpisanih u5nih načrtovi? - Delo intelektualcev se skuša prikazati kot neke vrste zabava v nasprotju s težkim fisjičnim delofflj, pravične zahteve prosvetnih delavcev pa se označujejo kot "dramatiziranja položaja"?
Če bi se čutil količkaj soodgovornega^ bi zardel od sramu, ko • sem v izvlečku poročila, ki ga je imel rektor profoing«Albert Struna na redni letni univerzitetni skupščini^ bral med drugim toleI "Zaradi razvrednotenja univerze pri nas je status univerzitetnih učiteljev nižji kakor kdajkoli in kjerkoli, tudi če ga primerjamo s statusom v socialističnih ali kapitalističnih državah", (DelOj 17.A2)
Izenačiti z ostalimi delavci se nas je skušalo pravzaprav le enkrat; z  zakonom o delovnih razmerjih^ po katerem naj bi tudi prosvetni delavci imeli le 50 dni letnega dopusta. Čisto v skladu z najbolj primitivnim gledanjem na težavno delo učiteljev in na njihovo pravico do počitka (ki jo jim v nobeni kulturni državi ne oporekajo^ najbrž pa sploh nikjer na svetu ne2}
Svoje razmišljanje? ki sem ga pričal z  zakonskim predlogom o financiranju vzgoje in izobraževanja^ naj zaključim z mislijo tova Pedička (»R, 10»decembra)j v kateri je žel vse preveč resnice? "Zapostavljanje vzgoje v materialno-finančnem pogledu^ stalno neslavno razpr-avlJanje o financiranju celotnega kompleksa ljudskega vzgajanja^ iskanje "notranjih rezerv'" prav v vzgo«--ji« ustvarjanje skrajne materialne negotovosti na torišču Tzgo-je ljudstva in celotne kulture je prav gotovo nevredno samoupravljajoč® se družbeo"
?07ZES?EK;? Financiranje izobraževanja in vzgoje ni problem^ ki bi ga lahko zadovoljivo rešili^ če ne bomo prej razčistili poj-movg kot so§ družbena lastnina^ samoupravljanje in enakopravnost vseh delovnih ljudi« V naši samoupravni praksi je družbena lastnina postala v nekem smislu privatna s od nje imajo koristi prsdvsem direktni proizvajalcio Opravičene pripombe na račun tako primitivno pojmovanega samoupravljanja so bile in so morda v očeh nekaterih še vedno prevratne!
Pedagoški delavec vse do danes ni imel možnosti uveljaviti pravico do zaslužka glede na opravljeno delOo Te pravice^ ki izvira iz 7o člena ustave^ mu tudi novi zakonski predlog ne daje« 7 razpravi ob tem predlogu so bile zahteve po uveljavitvi omenjene pravice odbite z utemeljitvijo ž"l!ežak položaj gospodar-stvais reforma!'' Kdor bi si upal ugovarjati in se postaviti za svoje pravice, bi bil proti reformnim prizadevanjem^ torej proti prizadevanjem naše družbe kot celotei
Predlagam torej g če ne gre drugače?, popravimo ustavo, Pripiši-ffio k To členu, za koga velja in za koga ne! In nehajmo s političnimi frazami I Prepričan sem^ da se bo tega razveselila veČina pedagoških delavcev^ saj bodo po dolgem času imeli v rokah dokaz, da jih"družba'-' končno jemlje resno^ da jim priznava" status'* razumnih bitij!!
Vinko Cudermen
191