iTUDUSr-. KNJIŽN CA V CEUU Zasavski Izdaja »Zasavski tednik« v Trboyljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28. — telefon 80-191. — Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din. Cena Izvoda v kolportaži 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. Štev. 19 TRBOVLJE, 13. maja 1959 Cena Ifl dm Xli Dogodek tedna V sredo je bil v Beogradu zaključen razširjeni plenum zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je na podlagi referata generalnega sekretarja SZDU tovariša Edvarda Kardelja »Problemi socialistične jMoliti’-* na vasi« obravnaval problematiko razvoja nusega kmetijstva. V tej obsežni razpravi o problemih povojnega kmetijstva v Jugoslaviji pravi tovariš Kardelj, da je v zadnjih letih dosegla naša kmetijska proizvodnja prve velike uspehe. To velja zlasti za zadnji dve leti. Od 1955-1958, razen v letu 1956, je bila naša kmetijska proizvodnja znatno nad povojnim desetletnim povprečjem. STOP- PRAVKAR PRISPELO ® Letošnji pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« je tako Po udeležbi kakor tudi Po organizaciji prekosil vse dosedanje. Na startu je bilo 5.000 članov različnih ekip. Vse tekmovalce je pozdravil član IK ZKS *ov. Vlado Krivic, ki je bil sekretar partijske organizacije v okupirani Ljubljani prav takrat, ko je okupator obdal tdubljano z bodečo žico, povedal število bunkerjev in namenil še druge ovire. Po njegovem govoru se je začel vetiča-v^n pohod. Na slavnostni tri-buni na Trgu revolucije so bili *brani tudi predsednik Ljudske akupščme Slovenije Miha Marinko, član CK ZKS Matija Maček, sekretar OK ZKS Beograd Antunovič, predsednik M.O Beograd Djurica Jojkič, Predsednik OLO Ljubljana dr. Marijan Dermastja, generala Vujoč in Lokovšek in drugi. Ki4* »Ilegalca« si je letos pribora moška ekipa ZB Danilo Kumar iz Ljubljane. Tekmovalci So si v borbi za naslov najpoirtvovalnejše ekipe začeli nabirati točke že takoj v za-®*tku pohoda in so zato tudi Prejeli to pomembno trofejo. V enem tednu so se v ob-®nskj dvorani v Trbovljah *vrstiie kar tri kvalitetne glas-***"« prireditve. Ze v sredo so nastopili gojenci trboveljske glasbene šole z »Večerom popularnih melodij«. V soboto je b*l v isti izvedbj na sporedu •Deset solistov — 20 popevk«. Dvorana je bila nabito polna, Izvajalci pa so morali svoje Desml večkrat ponavljati. Končno so v nedeljo dopoldne na-®*opili še gojenci glasbenih šol v okraju Ljubljana, in sicer iz polja, Viča, Rakeka, Ljublja-ne-Center, Šiške, Trbovelj m »ogorja v reviji pihal in tro-Pred nastopom je izvajalce Pozdravil predsednik Sveta za J'ulturo pri občinskem LO Trnovlje Stene Šuštar, Vse tri glasbene prireditve so lepo napele. — Repriza popevk bo nanes, 13. maja, ob 19. uri, zo-***! v občinski dvorani. . W V Penku pri Brestanici so n16!! v nedeljo slovesnost v Počastitev spomina na pokrajinsko konferenco komunistov Pred 18 joti, ki jo je vodil po-•ojni Slavko Šlander. Slavnostmi govor je Imel tov. Karel “terhan. S AMD Vldem-Kirško se z vnemo pripravlja na med-r^rndoe speedway dirke, kjer 0 sodelovalo sedem najboljših jugoslovanski h vozačev. Dirke 0(1 o na stadionu »Matije Gub-??■* v nedeljo, 17. t. m. ob 15- url. Ker bodo zaradi težav odpad-” sPeedway dirke za prvenstvo “Ugosiavtije, pričakujejo orga-^utorjt v nedeljo še večje *«vilo gledalcev, kot so prvot-■Pričakovali. Druge medna-®*ne speedway dirke v letoš-J®nx letu bodo v V ldmu-Kr-avgusta, % V ponedeljek je gostovala gledališki dvorani Delavske-** doma v Trbovljah ljubljan-Opera. Pred polno dvorano * uprizorila »Seviljskega br*iv-**«. .% Nekdanjega preko sto let .^rega Rudniškega magazina, ie bil prvotno hlev, pozneje Prva nemška šola v Trbov-nt ve4 pred dnevi ®° 6a 0 temeljev porušili. % Zdravstvena razstava v to-k®riu Delavskega doma v Tr-je naletela na veliko Jemanje. Domačim jo pridno kujejo. *AC VREME AS OD 15. DO 24. MAJA .prevladovalo bo pretežno Poletno vreme. Krajev-bevihte se pričakujejo sredi , * in morda še okrog 21. ma- V.M. V socialistični družbi mora iti tudi kmetijstvo po socialistični poti Edvard Kardelj je v začetku uvodnega referata govoril o doseženih uspehih v zadnjih letih na področju pospeševanja kmetijske proizvodnje in glede izpolnjevanja nalog na področju socialistične preobrazbe vasi. To dvoje je enoten problem in kompleksna naloga. Cilj naše socialistične politike na vasi je eden in nezamenljiv: preobrazba kmetijstva v smeri usta- Četrtkove konference Zveze komunistov v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Vid-mu-Krikem sta se razen delegatov in ostalih gostov udeležila tudi predsednik OLO Novo mesto tov. Niko Belopavlovič in org. sekretar OK. ZKS ing. Jože Legan. Poročilo o delu Zveze komunistov v zadnjem obdobju je imel dosedanji sekretar tovarniškega komiteja tov. Marijan Špan. Tako referat kakor tudi razprava sta bila zelo odkrita, čeravno se imajo komunisti tovarne. celuloze s čim pohvaliti, je bila njihova pozornost na konferenci obrnjena predvsem k slabostim, v želji, da bi se jim v prihodnjem delu izognili in tako ustvarili pogoje za še večje uspehe. Konferenca je posvetila precej pozornosti tudi ideološkopolillčni vzgoji komunistov, kar bo v bodoče ena izmed najvažnejših nalog Zveze komunistov 7 tovarni. Sc nadalje pa bo Izstopala skrb za povečanje delovne storilnosti ob doslednem uvajanju nagrajevanja po učinku, smotrnem zapo- • Potujoči kino se uveljavlja Te dni, ko je potujoči kino občine Sevnica predvajal po okoliških krajih film »Grof Monte Cristo«, so bili ljudje kar zadovoljni in so polnoštevilno obiskovali filmske predstave, ki so prinesle tudi lepo vstopnino. — Potujoči kino obiskuje Blanco, Bučko, Tržišče, Studenec, Šoštanj, Šentjanž in Loko pri Zidanem moštu. — v mesecu aprilu so v počastitev 40-tetnice Komunistične partije Jugoslavije predvajali tudi 15 dokumentarnih filmov, ki si jih je ogledalo preko dva tisoč ljudi. navijanja Velikih socialističnih proizvajalnih enot sposobnih, da organizirajo — na podlagi sodobne tehnike in znanstvenih dosežkov — družbeni proces dela ob postopnem po-družabljanju zoni je. Samo tako je moč — izkušnje na svetu to dan na dan potrjujejo — povečati kmetijsko proizvodnjo in zboljšati živi jenske pogoje delovnih ljudi. In samo tako je moč dokončno rešiti veliko slo vanju delovne sile in s tem v zvezi dobri organizaciji dela. V razpravi je med drugimi sodeloval tudi tov. Niko Belo. pavlovič, ki je podčrtal nalogo, da organizacija ZK komunistom privzgaja idejno jasen in mo- večino kmečkega prebivalstva revščine in zaostalosti in mu odpreti perspektivo kulturnega življenja, ki se ne bo več razločevalo od mestnega. Generalni sekretar je v nadaljevanju referata dejal: »V svoji praksi na področju socialistične preobrazbe vasi imamo pred očmi dvojni neposredni cilj: da dosežemo gospodarski uspeh, to se pravi ral no neoporečen lik, kakršen je v preteklosti premagoval vse težave. Komunisti tovarne celuloze so izvolili z delegata na IV. kongresu ZKS delavca, tovariša Maksa Curiča. fr. t večjo proizvodnjo in večjo storilnost, kakor tudi da ohranimo in okrepimo dejansko politično podporo kmečkih množic socialističnim silam, drugače povedano, da zagotovimo politično stabilnost na vasi. To drugo je tesno povezano z materialnim in družbenim položajem kmetov. Ta položaj pa je moč zboljšati samo z bistvenim povečanjem delovne storilnosti v kmetijski proizvodnji. Mi lahko torej računamo s podporo in nadaljnjo iniciativno aktivizacljo kmetov samo v tistih oblikah socialističnih ekonomskih odnosov na vasi, ki bodo privedle do večje delovne storilnosti in rodile ugodnejše materialne sadove. Iz tega sledi, da ne moremo in ne smemo pa tudi da ni treba sprejeti takšnih instrumentov družbeno ekonomske preobrazbe na vasi, ki vodijo k stagnaciji pa tudi k zmanjšanju delovne storilnosti in s tem tudi k pasivdzaciji ali celo odvračanju kmetov od socialističnih sil, čeprav bi stalinistični učbenik takšne metode razglašali za nespremenljivo dogmo socializma, za neogibno fazo v razvoju sleherne dežele na poti v socializem in podobno. Kadar gre za vprašanje socialistične preobrazbe vasi, moramo kmetu jasno povedati, zakaj gre, kakšne so perspektive in kakšne so njegove možnosti, potem pa naj se sam o-predeli po svoji koristi, seve- da s predpostavko, da je ta korist v skladu s skupno družbeno koristjo. Socialistična skupnost mu bo pri tem pomagala, tako da bo uporabljala vsa sredstva, ki jih ima na razpolago za njegovo pravilno usmerjanje, ne sme pa se zatekati k nasilnemu spreminjanju lastninskih odnosov na vasi in tudi ne k ustvarjanju ali umetnemu vzdrževanju ekonomskih odnosov, ki nimajo svoje samostojne notranje moči, da bi se obdržali, To ne pomeni, da se odpovedujemo intervenciji socialistične države na vasi. Nasprotno: so- cialistična država je pomemben in nujno potreben činitelj v usmerjanju in spodbujanju družbeno ekonomskih gibanj, kakor tudi v zagotavljanjJL neoviranega socialističnega razvoja. Toda intervencija socialistične države je lahko tudi tu učinkovita samo na tleh zdravih, samostojnega življenja sposobnih ekonomskih odnosov.« Edvard Kardelj je nato dejal, da je socialistična praksa na vasi še zelo mlada. Praktično se sestoji samo iz izkušenj Sovjetske zveze. Toda ta praksa je bila sad specifičnih razmer, v katerih se je razvijala prva dežela socializma. Cisto navadno kopiranje teh izkušenj v povsem novih razmerah, v novem času bi gotovo privedlo do negativnih rezultatov. Nadalje je referent govoril o ustvarjalni, kritični uporabi marksizma, ki prakso s socialističnih pozicij kritično presoja v njenem gibanju. Referat je obširno govoril tudi o tem, zakaj ne moremo mehanično prenašati metod socialistične akcije. Jasno in prodorno je odgovoril tudi tujim kritikom. Navedel je nekatera zgovorna dejstva s področja razvoja socialističnega kmetijstva. Praksa bo izrekla zanesljivo sodbo. DO MLACVE . SPREHOD PO SVETU Vzhod in Zahod v Ženevi V ponedeljek, 11. maja, so se v Ženevi sestali zunanji ministri štirih velesil na konferenci, ki naj pripravi teren za kasnejši sestanek šefov vlad. Nihče si ne upa prerokovati, kaj bo ta konferenca prinesla Evropi in človeštvu, vendar je na svetu veliko ljudi, ki sodijo, da že samo pripravljenost na razgovore vzbuja upanje, da se bodo spori okrog evropske varnosti in nemškega ter berlinskeoa problema začeli spreminjati iz žarišč hladne vojne v tisti vprašanja, pri katerih reševanju bo moč najti skupni imenovalec za vsa glavna sporna vprašanja v odnosih med Vzhodom in Zahodom. Ker smo v zadnjih mesecih nekajkrat pisali o pripravah za sestanek predstavnikov Vzhoda in Zahoda, se bomo tokrat omejili predvsem na kratko obrazložitev, kako je prišlo do sestanka in na najpomembnejša stališča, s katerimi bodo velesile nastopile v Ženevi. Novembra lani je Ilruščev napovedal, da bo Sovjetska zveza prepustila Vzhodni Nemčiji svoje okupacijsko področje v Berlinu ter pozval zahodne sile, naj se umaknejo iz Zahodnega Berlina, ki naj postane svobodno mesto. Od tedaj so na Zahodu In Vzhodu veliko razpravljali o Nemčiji in o Berlinu, pa tudi o evropski varnosti. Privlekli so Iz arhivov stare načrte o ureditvi teh spornih vprašanj (na Zahodu načrte o svobodnih volitvah v obeh Nemčijah. o sestavi skupne vlade, ki naj odloči, h kateremu bloku bo združena Nemčija pristopila; na Vzhodu o konfederaciji dveh nemških držav, o vključitvi izvenblokovskc Nemčije v evropski varnostni sistem, o katerem govori načrt Rapackega itd.) in za- čeli so razpravo, med katero se jc napadom, protinapadom in obdolži-tvam pridružilo tudi nekaj treznih izjav: Poglejmo, kaj je danes moč storiti, odvrzimo vse, kar je čas prerasel In poiščlmo sporazum, ki bo zadovoljil vse zainteresirane strani. Tej razpravi je prispeval precejšen delež britanski ministrski predsednik Mac Millan, ki je še tedaj, ko so vladni krogi na Zahodu trdili, da s Sovjetsko zvezo ni moč razpravljati, odpotoval v Moskvo in tam ugotovil, da so pogajanja — ne samo v Berlinu, marveč o vsej Nemčiji in še o drugih evropskih problemih — možna in nujna. MacMillan je potlej pridobil za pogajanja še Eisenhovverja in De Gaulla, medtem ko se je Adenauer bolj zavzemal za nadaljevanje »politike s pozicij sile.« Hroščev je predlagal sestanek šefov vlad, Eisen-hovver in De Gaulle pa se s tem nista strinjala, in končno so našli kompromisno formulo; sklicali so sestanek ministrov, ik naj bi mu sledila konferenca na najvišji ravni. Potlej so začeli pripravljati in vsklajevati svoje predloge. V tem obdobju se je zlasti v Veliki Britaniji uveljavilo mnenje, da sovjetski pogledi na nemški problem temelje -ia dejstvih, ki jih Zahod ne sme več zanikati, in da morajo zahodne države odstopiti od svojih starih stališč, če hočejo doseči sporazum. Tudi v ZDA so se nekoliko »zmehčali«, vendar niso sprejeli vseh britanskih pobud. Medtem ko je Francija — zaradi svojih posebnih interesov v zahodnem svetu — s precejšnjo rezervo spremljala to akcijo za sporazum, pa Zahodna Nemčija, ki bo obenem z Vzhodno Nemčijo poslala na konferenco svoje opazovalce, ni pokazala niti najmanjšega znaka, da bo opustila svoja kruta stališča. Zadnje dni aprila so se v Parizu sestali zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Franclje in Zahodne Nemčije, v Varšavi pa zunanji ministri držav Varšavskega pakta. Na teh sestankih so dokončno določili stališča, s katerimi bodo nastopili v Ženevi. Prevladuje prepričanje, da bo sovjetski minister najprej zahteval razpravo v Berlinu, potlej pa o mirovni pogodbi z vsako Nemčijo posebej in o takšnem evropskem varnostnem sistemu, ki bi nemški agresivnosti zvezal roke. Zahod pa bo nastopil z vsemi problemi hkrati. Britanci so sprva nasprotovali takemu početju, in ko so se umaknili priti-,sku svojih zaveznikov, so si pridržali pravico, da začno razpravo o posa- meznih vprašanjih, če se bo izkazalo, da pri razpravi o splošnih problemih ni moč doseči napredka. Zahodne velesile sodijo, da sedanjega stanja v Berlinu ne kaže spreminjati, če pa bo Sovjetska zveza prepustila svoj del Berlina Vzhodni Nemčiji, bi morali poklicati v Berlin Komisijo OZN, ki naj bo posredovala med zahodnimi okupacijskimi organi in vzhodnonemško vlado. Tako Zahodu ne bi bilo treba vzdrževati stikov z Vzhodno Nemčijo, vendar Britanci izjavljajo, da dolgo ne bo mogoče zanikati obstoja vzhodnonemške države. Zahodne velesile so tudi sklenile, da bodo premestile volitve od začetka na konec svojega načrta o združitvi Nemčije, se pravi združevanje naj bi bilo proces, povezan z izgradnjo varnostnega sistema, ki naj bi se končal z volitvami in ustanovitvijo skupne vlade. V Ženevi naj bi ustanovili komite štirih velesil, ki naj bi se ukvarjal z ustanovitvijo evropskega varnostnega sistema, in vsenemški komite, v katerem bi bili predstavniki obeh Nemčij, ki naj bi se ukvarjali z združitvijo. čeprav so se stališča Vzhoda in Zahoda nekoliko približala, vendar so nasprotja še ogromna. Če bodo zunanji ministri v Ženevi še bolj približali svoja stališča, se pravi, če bodo čez prepad, ki jih ločuje, postavili vsaj brv, če že ne mostu, bo konferenca uspela. Novo v Trbovljah Družbeni plan občine Trbovlje predvideva, da se bo družbeni bruto produkt povečal za 620/0. Vrednost proizvodnje in storitev pa bo znašala 350 milijonov din. V tej vsoti in količini pa ni upoštevana dejavnost drugih gradbenih podjetij, ki grade na območju trboveljske občine. Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« v Trbovljah, ki se je letos 1. januarja združilo z gradbenim odsekom Rudnika Trbovlje — Hrastnik, bo letošnje leto svojo dejavnost močno rnzširilo. To podjetje ima pred seboj lepše perspektive, saj je njegov namen, da sčasoma zajame vso gradbeno dejavnost na področju občine, perspektivno pa bo gradilo te drugje. Delovnih moči za dela, za katera je podjetje sklenilo pogodbe, je dovolj. Nekaj težav dela še pomanjkanje tehničnega kadra, vendar bo tndi to vprašanje v bližnji bodočnosti rešeno. Pred gradbenim podjetjem »Zasavje« stoje letos zelo velike naloge. Dovršiti mora stanovanjske bloke STT pri Ličarju, stanovanjski blok zadružnih investitorjev pri Gimnaziji, skončati Industrijsko kovinsko šolo na Toplovškem ter Industrijsko rudarsko šolo na Volbenku. V načrtu je nadalje gradnja stanovanjskega bloka za Rudnik. Prav tako je podpisana pogodba za gradnjo osemletne osnovne šole na Plevčakovem hribu, predvidena je regulacija Trboveljščice ter gradnja Tovarne zidakov pri trboveljski Elektrarni, razen adaptacije in še drugo, katera dela predstavljajo vrednost 350 milijonov din. Treba bo krepko poprijeti za delo, da bo gradbeno podjetje svoje obveze izpolnilo. Za vsa ta dela je bilo potrebno najetje večjega števila delovne sile, od katere bo tudi po sezoni ostalo v kraju preko 50°lt>, ker bodo zanjo tudi preko zime pripravili delo. Za prenočišče delavcev in za prehrano je poskrbljeno, enako za delavce podjetja »Zasavje«, ki delajo pri investicijskih delih v Elektrarni Trbovlje. Pred upravo gradbenega podjetja pa stoji še velika naloga, namreč zagotoviti mu potrebna skladišča, ki naj bi bila v neposredni bližini uprave podjetja, kar pa je glede na sedanje prilike v kraju neizvedljivo in bo treba skladišča graditi na sektorju v neposredni bližini Strojnega mizarstva ln Avto-voznlštva. Naloge gradbenega podjetja »Zasavje« v letošnjem letu so obsežne, vendar ne neizvedljive. ar. S KONFERENCE ZK V TOVARNI »DJURO SALAJ« ODKRIT OBRAČUN OD ORANJA. .. Napredek v kvaliteti Zagorska koal?' . liska tovarna »Sava« je mlado podjetje. Zaito ne bo napak, da posredujemo našim bralcem nekaj značilnosti Iz te gospodarske organizacije, kajti včasih spričo velikih problemov v večjih kolektivih ne najdemo časa niti prostora, da bi opisali dobre ln slabe strani manjših podjetij, ki pa so ravno tako pomemben del našega gospodarstva. Zaprosili smo tehničnega vodjo te tovarne, tov. Jožeta Mirtiča da nam je odgovoril na nekaj vprašanj, ki jih objavljamo: 1. Pcvejte, prosim, kolikšen proizvodni načrt ste si zadali za leto 1959? Ta je večji od lanskoletnega, po bruto produkt za 19“/«, če pa upoštevamo še pocecitev surovin za predelavo v konfekciji za leto 1969 za 10%, znaša realno povečanje načrta 27%. Lani je bil postavljen bruto produkt za 240,000.000 din In Je bil presežen za 18%, letos pa Je predviden plan bruto produkta 320,000.000 din, kar je za 9% od lanskoletnega plana. Vendar naj omenim, da je bila lani na tržišču velika konjuktura, ki je terjala povečanje proizvodnje, ki smo Jo Prt nas Izvedli z nadurnim delom. Potemtakem lahko trdim, da je letošnji proizvodni načrt zelo visok, ki bo terjal maksimalne napore, predvsem pa smotrnejšo organizacijo dela, večjo prizadevnost delavk na delovnih mestih, prilagajanje trgu in podobno. Za letošnji prcdzvo-drv načrt pa Je značilno, da ni povečan na osnovi večjega števila zaposlenih, marveč na povečanju produktivnosti dela, 2. Katero najvažnejšo nalogo ste si zadali, ko ste prevzeli mesto tehničnega vodje? Sodil sem, da Je najvažnejše poiskati vse močne organizacijske oblake, pa tudd tehnološke, s čimer bi se dvignila produktivnost in proizvodnja. Zato pa je treba najti in povezati vse, tudi najmanjše elemente V proizvodnji, ki so objektivnega ali subjektivnega značaja. Dejal sem že, da za dvig proizvodnje, kvalitete in produktivnosti nt vselej potrebno le povečano število zaposlenih, večja proizvodna sredstva, marveč da je to odvisno od smotrnega izkoriščanja proizvodnih kapacitet z osvajanjem najučinkovitejših tehnoloških procesov, od boljše organizacije dela, pravilne proizvodne discipline, točne kontrole in evidence, od pravilnih medsebojnih odnosov, od pravilnega nagrajevanja ln od sistematične vzgoje delavcev. Za vse Je potrebno daljše razdobje in predvsem pomoč vseh zaposlenih v podjetju, kajti le na ta način bo moč opraviti vse naloge. Uspehi pri našem delu so is vidni in upam. da ni bojazni, da se naša konfekcijska tovarne ne bi uvrstila med najboljša tovrstna podjetja. 3 Ali Je dosednjl tehnični kader ko« svojim neposrednim nalogam ln kaj bi moral pridobiti za nadaljnjo strokovnost? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Menim, da je kader problem mnogih podjetij, in tudi pri nas ni drugače. Naša tovarna dela komaj pet let in si v tem času ni mogla vzgojiti lastnega tehničnega kadra. Nekoliko pa Je vplivalo tudi odhajanje ljudi iz podjetja; največkrat so odšle najboljše delavke zaradi družinskih ali drugih razmer. Glede vodilnega strokovnega kadra pa menim, da mu manjka novih socialističnih oblik dela v proizvodnji. Danes je premalo biti samo dober strokovnjak v proizvodnji, ki utegne takšno strokov-njaštvo slabo vplivati na uspehe v proizvodnji, posebno še, v kolikor sl strokovno delo povezano z organizacijo dela. z vodenjem proizvodnje in odnosov do proizvajalcev. Sedanji strokovni kader v podjetju je strokovno dovolj sposoben; toda to ni dovolj: potrebna ,mu bo še vzgoja. 4. AVI Je tovarna »Sava« v zadnjem razdobju zboljšala kvaliteto svojih izdelkov. Povejte kateri izdelki se najbolj uveljavljajo med potrošniki? Mislim, da naj na to vprašanje odgovore potrošniki, kajti moja sodba nd utegnila biti neobjektivna. Vsekakor pa smo dosegli napredek v kvaliteti naših izdelkov; za to gre priznanje celotnemu kolektivu. Izdelujemo blago ki ga proizvajajo mnoge tovarne, ki imajo že tradicijo ln ki se zelo naglo prilagajajo potrebam potrošnikov, mi pa delamo v kraju, ki je nekako odtrgan od središč, kjer se čutijo vplivi novih smeri v konfekciji. Pri nas še ne proučujemo dovolj sistematično potrebe in želje tržišča, to pa je eden Izmed bistvenih momentov za uspešno uveljavljanje ln prodajo naših izdelkov. 5. BI hoteti povedati, kakšne so možnosti za razširitev tovarne? Nujno bo rekonstruirati naš strojni park. Zal moram povedati, da ima naše podjetje najbolj izrabljen strojni park, kar je podobnih podjetij v deželi. Potrebovali bi'nekoliko brzošivalnih strojev, specialke, kot so; luknjlčarko ln gumbnlčarko ln naprave za likanje. Elaborat za rekonstrukcijo je že narejen, vendar za zdaj ni še nič rečenega. Zategadelj moram odločno in Jasno povedati tole: naše podjetje zaposluje skoro same ženske, znano pa Je. da ima občina precejšnje težave z zaposlovanjem žensk. Ml pa potrebujemo naravnost minimalna sredstva za rekonstrukcijo, zato Je nujno, da se vsi odgovorni čtni-teljl resno pomenijo o perspektivi tovarne, kajti le na ta način bo naše delo smotrnejše in kvalitetnejše. 7. Kakšni »o odnosi med upravo, tehničnim osebjem ln kolektivom? Za uspehe na kateremkoli področju, posebno še v industriji, je potrebno disciplinirano izvrševati naloge in s skupnimi prizadevanji težiti k napredku. Vsakršni osebni Interesi ali nezdravo podiranje in rušenje enotnosti in samovolja lahko zelo slabo vpliva na celotni uspeh podjetja. V delu z ljudmi je treba odkrito reševati vse probleme, kajti vsakršen drugačen način lahko zgolj škoduje odnosom v podjetju. Za takšno delo pa je treba ljudi vzgajati, da bodo razumeli objektivno kritiko. 8. Na kakšnih temeljih je vaš osnutek tarifnega pravilnika? Pri sestavi osnutka tarifnega pravilnika Je bilo mnogo dela, morda bi ga bilo treba še več, da bi bil pravilnik pač pozitiven in resničen regulator socialističnih odnosov v podjetju. Sprejeli smo stališče siidlkatov, naj temelji sleherno povišanje tarifnih postavk na večji produktivnosti. Ko smo začeli sestavljati tarifni pravilnik, smo vzeli za podlago lanskoletni obračun dohodka. Značilno Je. da smo pri nas opustili norme in prehajamo na nagrajevanje po enoti proizvoda. Ta način boli stimulira delavca in mu omogoči večji zaslužek. Doslej smo imeti norme. Realne norme je bilo težko postaviti, zato je pač prišlo pogosto do dviganja. Ker pa so to ljudje vedeli. s© svoje sile vlagali le do neke meje. ker se Jim norma ni mogla spremeniti. Zdaj, ko smo se odločiti za nagrajevanje po enoti proizvoda, ni več te bojazni. Pri vrednotenju enote proizvoda smo vzeli za osnovo staro normo, povečano za ]2%, ker smo bili mnenja. da je oovečanje produktivnosti za 12% realno. S takim načinom nagrajevanja se bodo dejansko sprostile vse sile, k! so doslej zavirale večjo produktivnost M. V. IZ SEVNICE V NEW Y0RK Začeli so tako rekoč iz nič. Deset jih je bilo junija pred 14. leti, danes jih je več kot sto. Neznani so bili, zdaj pa je kvaliteta njihovega »obdelanega lesa« ponesla njihovo ime po vsej domovini in daleč na tuje. Mizarska produktivna zadruga v Sevnici sodi med prve tovarne specialnega, luksuznega pohištva v Jugoslaviji. Težko bi našteli, kaj vse izdelujejo. Vsako naročilo se razlikuje od drugega. V vsakega vložijo sevniški mizarji nov košček svojega znanja. Letos so v sevniški mizarski produktivni zadrugi Izdelali 700 kosov različnega reprezentančnega pohištva. V New Vork so poslali okoli sto specialnih francoskih komod, drugi Izdelal so našli odjemalce v Stockholmu na Švedskem, v Švici in še v nekaterih tujih državah, seveda pa tudi v domovini. Med večjimi deli, ki jih bodo v bližnji bodočnosti opravili, omenjajo opravo prostorov Zvezne industrijske zbornice v Beogradu ln upravnega poslopja rudnika lignita v Velenju. Sevniški mizarski kolektiv si je v teh letih pridobil obilo Izkušenj. Večina mizarjev že najmanj deset let stoji za stroji v tem podjetju. Mladih mizarjev od vsega začetka še ne morejo vzgajati sami, ker zato nimajo potrebnih prostorov, kjer bi lahko nemoteno prodrli v vse skrivnosti mizarskega poklica. Zato pa obilneje prihajajo v tovarno pravkar izučeni delavci iz bogatega mizarskega zaledja krog in krog Sevnice. Nasploh sodi pomanjkanje prostorov v mizarski produktivni zadrugi med enega izmed najbolj perečih problemov. Ko bi imeli več življenjskega prostora, bi po zanimanju, ki vlada za njihove izdelke, proizvodnjo zlahka še povečali. Zato imajo že nekaj časa velike želje: razširiti delovne in skladiščne prostore ter urediti potrebne sanitarne naprave. USPEŠEN MESEC SEN0VSK1H RUDARJEV Slišimo, da zaloge v senovskem rudniku pohajajo, da zaradi tega zmanjšuje svojo proizvodnjo. Kako je z vsem tem v letošnjem letu? »Aprila so senovski rudarji nakopali največ premoga v zadnjih štirih mesecih«, nam je povedal direktor rudnika inž. Koželj. »Tako so proizvodni plan prekoračili za okoli 8 odstotkov. Marca so v 26 delovnih dneh nakopali 19.250 ton premoga, aprila pa v 25 delovnih dneh 20.750 ton.« Po letnem proizvodnem načrtu bodo senovski rudarji nakopali do konca leta 225.000 ton premoga. Po dosedanjih ugotovitvah bodo sedanje jamske odkope lahko še izkoriščali 25 do 30 let. Lani je Geološki zavod Iz Ljubljane opravil nove preglede okoli Senovega, z njimi pa bi bilo treba nadaljevati tudi letos, preden preidejo na globinska vrtanja. Sam rudnik opravlja jamska raziskovanja. Doslej so ugotovili ponekod premajhne zaloge premoga, tako da se ne izplača začeti z eksploatacijo, na drugih področjih pa sploh niso ničesar našli. Zaradi zmanjšanja proizvodnje je rudnik znižal število zaposlenih za okoli 40. Senovskemu rudniku dela še vedno velike preglavice občutno število bolezenskih in neupravičenih izostankov. Bolezenski in neupravičeni izostanki se povečajo zlšsti takrat, ko imajo okoliški delavci doma različna kmečka dela. Na rudniku se TEME razpravljali že o vseh mogočih ukrepih, ki naj bi omilili t* kritično stanje. V »glavni sezoni« poraste število teh Izostankov skupaj z bolniškimi preko 10 odstotkov vseh zaposlenih, a posebnih uspehov še niso dosegli. ZAVOD ZA OBRTNO DEJAVNOST V TRBOVLJAH Vedno večji problem nastaja na področju občine Trbovlje, kako zaposliti mlada dekleta, ki jih je v kraju razpoložljivih preko 160. Zaposliti na Rudniku ženske delovne moči v večji meri, je težavno ali pa sploh nemogoče, ker je to obrat, ki zahteva predvsem fizično krepke ljudi. Nekaj podobnega je v trboveljski Cementarni ln Strojni tovarni, kjer Iščejo tudi te največ moško delovno silo. Krajevna podjetja, v prvi vrsti »Mehanika«, nadalje »Metalija«, »Elektro-Standard«, Strojno mizarstvo in Komunala so že zaposlili precejšnje število mladih deklet, starih nad 15 let. Toda teh deklet je v velikem kraju, kot so Trbovlje, veI VOLJE. TAKO je prireditev POVSEM USPELA. (FOTO: F. JUVAN) mmem Radio v tem tednu poslušajte vsak dan ob ITni -7'00 - 8 00. 10.00, 13.00, 16.00, ln. C11 19’30 v radijskem dnevnl-ter ob 22.00. »Nas Jedilnik« J*«* delavnik ob 6.40. »KmetiJ-12 7« naevete« vsak delavnik ob "Oddajo naSi poslušalci če-111 pozdravljajo« ob torkih, riTNtih ln sobotah ob 14.15. ob aeijah pa ob 12.00 in 14.15. Od-laioi >Dot>ro jutro, dragi poslu-VaJČ* (Pester glasbeni spored) pa ‘"»k delavnik od 6.00 do 7-00. sreda. 13. maja ^8-80 Jezikovni pogovori (ponovilo.,;’ s.is iz albuma zabavnih zvo-18J0 Kar po domače, 11.35 sanjska šola za višjo atopnjo: Pou 0* a «8avo (ponovitev). 13.30 z-bor »Ivan Rob« p. v. šola Korenčana, 1A.06 Radijska levi. , »rbdnjo stopnjo (pooovi->in U1W bomo svobodni, moj Sest,,''*0 12 krvi rdeče ... — 17 JO Mesi elt ob petih, 17.30 Pesmi ln Pol« ,narodov Jugoslavije, 18.23 Voh Jelka Cvetel ar, 18.46 Raago-o mednarodnih vprašanjih. Četrtek, m. maja Ute* MelodrUe, ki jih radi poslušani-, Potopisi ln spomini — otentf, Pavlovič: 3 Titom skozi labavn 8 40 Pojo znani pevci leta v!* glasbe. 10.36 Zabavna ru-15. 'nvj,30. Oddaja za cicibane, 12 00 12.2$ n?ut z Vaškim kvintetom, Slovar. PdPevke do popevke, 13.55 Marnji*? narodne pesmi pole kauJtol komorni zbor p. v. °ddai» ŠkoSka, 14.16 Turistična 18.00 v !?,0° Izbrali smo za vae. tloveik' SjEtahIC; zdaj živim kot blatih ' 20 0# Četrtkov večer do- Oesmi ln napevov. PETEK. 15. maja Š(io mtout za novo pesmico, '•»Uje . dom ln že-ne. 11.10 Štirje 8**1111 . m Igrajo. 12.26 Narodne '••rodTin,novl obleki. 13.30 Venček f^tn ri 18'4č Sedem pevcev — 1* Za J^‘Pevk 14.06 Radijska šo-921, lo stopnjo: Pojte z na-, ukov,w! sopranistka Vilma ** naših' i7'25 °d tu ln tam. 18.30 lltl tun, k°lekvlvC|v. 20.15 Teden-unatije politični pregled. ,8.30 *OBotA. l«. maja “h nariSf^l Zv°kl, 10.10 Pesmi tu-ptk. 11.48 Pionirski - ted- 5*rneta°° ,'gfa trlo Donka Sko-Valčki Johanna O a zcL.12'4« Domači napevi iz-Bohorja. 13.30 Ju-‘*dbah **• narodni motivi v pnj->a klavir, 14.15 Športna ^btiienT,', Jugoslovanaka imena v !J*Ka tro„ •etalatvu, 18.40 S knjlž-.'bdrilo ,A A8-40 Melodije za raz-c45 Jezikovni pogovori, ■' ztiaa1',0, v avet. 20.00 Pokati w (Javna oddaja). 7.28 vNEDBLJA, 17. maja Nltjsk, ,nl rvoki. 8oo Mladinska £®*t: — Oliver Butter- 3r Pc^^kooek v Freedonnu, 10.00 s^',niovari*1 • • •• 10-30 >lz " ‘1Tlnle«, 11.30 Intermezzo stevr. Al len, 13.30 Za nanšo vas, 15.25 Od melodije do melodije z orkestrom Cedric Du-ont, 16.00 Polde Majdič: To Je la prva Izmena (reportaža). 18.46 omače popevke, 21.00 »Srečanje z mrtvimi, ki žive«. PONEDELJEK, 18. maja 9.00 Pisani zvoki z dravskega polja, 9.20 Poje Obrtniški KUD »Enakost« lz Kranja p. v- Viktorja Fabianija, 11.00 Zorko Prelo-vec: Tako ml Je draga, 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Ciciban . clcltuj, 1636 Poslušajmo Kmečko godbo. 12.45 Pet pevcev — pet popevk, 14.06 Radijska šola za višjo stopnjo: Cervantes ln Don Klhot ,iz Manče. 17.10 Popevka tega tedna, 17.18 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot). 1830 športni tednik. TOREK. II. maja 8.05 Pdeml o planinah, 8.40 Potopisi m spomini — Branko Pavlovič: S Titom skozi ofenzive II., 9.40 Venček narodnih, 10.46 Za dom In žene, T1.30 Oddaja »a otroke. 12.36 35 minut z orkestrom Ray Martin. 13.30 Narodne za vsakogar, 14.18 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike. 15.40 Humoreeke tega tedna — Kurt Kusenberg: Vesela svatovščina, 17.40 Popevke 4n ROJSTVA BREŽICE: Marija Pirc, Mali trn 15; hčerko; Ivanka Broz,» Klanjec, Krste Ivekovlča 24, sina; Radmila Feratovič, Brežice, Zupančičeva 18, sina; Jožefa Ra-danovlč, Zakot 53, sina; Dragica Lončar, Rlgonce 33, hčerko; Marija Peteline, Brežice, Cesta prvih borcev 1, sina. TRBOVLJE: Frida Kajtna lz Trbovelj, sina; Marija Hribernik lz Marija—Reke, sina; Angela Plahutnik lz Zagorja, hčerko; Alojzija Bergant lz Izlak, sina; Vida Drnovšek lz Zagorja, hčerko; Marija Omahne iz Zagorja, sina; Frančiška Odlazek lz Zagorja, sina; Fani Sluga lz Trbovelj, sina; Marija Pfajfar lz Trbovelj, sina; Marija Trošt lz Podkuma, hčerko; Pavla Štempihar lz Polšnlka, hčerko; Magda Duh lz Trbovelj, hčerko; Jožefa Cirar iz Zagorja, sina; Ida Božiček lz Trbovelj, gina; Ljudmila Kmetič lz Podkuma, sina; Amalija Zapušek lz Hrastnika, sina; Marija Juvan lz Zagorja, sina; Marija Ocepek lz Cemšenlka, sina; Marija Smuk lz Trbovelj, sina. POROKE BREŽICE: Anton Hotko, delavec, star 24 let iz Hrastnika 91 ln Jožefa Vlmpolšek, delavka, stara 25 let lz Hrastnika 79 — poročena v Brežicah. TRBOVLJE; Miroslav Hudarln, modelni mizar lz Trbovelj ln Marija Zunk, Izdelovalka varovalk Iz Trbovelj; Ivan Žagar, učni kopač iz Trbovelj ln Magda Jerman, delavka iz Trbovelj; Leon Hupt-man, delavec Iz Trbovelj; Leon Hauptman, delavec lz Trbovelj ln Frančiška'Sirk, delavka lz Trbovelj. KINO SMRTI melochje, ki jih radi poslušate, 30.30 Radijska Igra — Lulgt Sllori: Barake (ponovitev). BREŽICE: Alojz Novak, mizar, Trnje <9, star 35 let. TRBOVLJE: Smrti nt bilo. ZAHVALA Ob bridki Izgubi naše drage žene ln mame FRANJE PERME se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja til vencev, dalje se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, ki Je pokojnici lajšalo trpljenje. Zahvaljujemo se pevcem »Zarje« ln duhovščini ter vsem sorodnikom ln prijateljem, ki so sočustvovali z nemi. Žalujoča družina Perme KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 13. dn M. maja Jug. film »CIGANKA«; 16.—18. maja amer. barvni cinemasc. film »7 NEVEST ZA 7 BRATOV«;’ 18,—21. maja itafl. film »SLEPARJI«; 22. do 25. maja amer. barv. fllm\ »LJUBI ME ALI PUSTI ME«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«! 13. ln 14. maja amer. barv. cinemasc. film »ZVEZDA JE ROJENA«; 15__16. maja amer. barv. glasbeni film »RAZKOŠNA LADJA«; v nedeljo, n. maja matineja amer. barv. filma »NAŠI ZVESTI PRIJATELJI«, ob 10. url; 19.—31. maja Ital. film »KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV«. KINO »SVOBODA - ZASAVJE« v Trbovljah; 16.—18. maja amer. barv. film »DIVJA LETA«. 23.— 25. maja amer. barv. film »MO2 BREZ ZVEZDE«. KINO »TRIGLAV« V ZAGORJU: 13. in 1*. maja franc. barv. dok. film »NOG IN MEGLA«; M. in 18. maja franc. barv. vistavtelon film »FOLIES BERGERES«; 19. ln 29. maja jug. barv. film »OD SVARCVALDA DO ČRNEGA MORJA«. KINO »SVOBODA - KISOVEC« v Zagorju: 13. ln M. maje franc, krim. tlim »PODZEMLJE PARIZA«; 15. do 17. meja amer. barv. kavbojski film »KOMANCI«; 20. do 21. maja češki barvni zabavni film »GLASBA Z MARSA«. OBVESTILO Upravni odbor Fotokluba VI-dem-Krško obvešča vse svoje člane, da bo v počastitev 10-letnice kluba pripravil razstavo. Vse člane Fotokluba Vldem-Kr-ško pozivamo, da predložijo svoja dela najkasneje do 1. Junija 1959, in to v formatu 13 X 18 cm, ali v razstavnem formatu 34 X 30 oziroma 30 X 49 cm. Upravni odbor V četrtek, 14. maja bo gostovalo v Trbovljah v Delavskem domu Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s Shakespearevo tragedijo ROMEO IN JULIJA. Predstava ob 1«. url Je Izven abonmaja In se vstopnice dobe pri blagajn! Delavskega doma. Predstava ob 28. uri Je za abonma. Delavski dom Trbovlje MALI OGLASI PRODAM ZIDAN ŠTEDILNIK. — Naslov v ogl. odd. PRODAM ŠTEVEC ZA LljC. — Anton Mlveo, (Trbovlje, Novi dom 3. MLEKARNA RADEČE razpisuje mesto blagajničarke, vešče administracije s strojepisjem, po motnosti z nekaj let prakse. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. IŠČEM ZENSKO POMOČ v gospodinjstvu za par ur dnevno. Ostalo po dogovoru. Nartov v upravi Usta. Od SČiUja do- Srečanje revirskih mladinskih aktivistov na Partizanskem vrhu V okviru proslav v počastitev 49-letnice SKOJ pripravljajo revirski mladinski aktivisti tovariško srečanje na Partizanskem vrhu. Tako se bo 13. junija t. 1. na Partizanskem vrhu zbrplo okrog 80 mladinskih aktivistov lz revirjev izpred vojne, aktivisti med narodnoosvobodilno vojno In mladinski aktivisti po letu 1945. V občinskem komiteju ZKS Trbovlje Je bila v sredo, 8. maja, seja iniciativnega odbora, kateri je prisostvoval tudi sekretar CK L MS tov. Stane Kranjc. Na dan 13. junija bodo položili vence na grobove mladinskih aktivistov v Zagorju, Hrastniku ln Trbovljah, nato pa bo skupno zbirališče pri »Mamici« ob 17. uri. Zvečer bo tovariški večer v Počitniškem domu rudarjev na Partizanskem vrhu. Drugi dan bo skupen odhod s Partizanskega vrha na Vrhe, kjer Je bila leta 1941 ustanovljena I. revirska četa. Tam bo kratko zborovanje, kateremu dedi obisk Čebin, od tod odhod v Zagorje ln povratek domov. To srečanje Ima predvsem namen oživiti spomine na delo mladine pred vojno, zlasti pa med narodnoosvobodilno borbo In v letih po osvoboditvi, ko je mladina doprinesla s svojim delom mnogo k obnovitvi med vojno porušene domovine in kasneje pri graditvi socialistične Jugoslavije. Iz Zagorja potniški promet. Zvedeli pa smo, da namerava podjetje v kratkem odpreti redno vsakodnevno progo Trbovlje—Zagorje—Bled. Predvideno je. da bo večji, novo kupljeni avtobus, dokler ne bo urejena cesta preko Trojan, stalno parkiral v Moravčah, manjši avtobus pa bo vsakodnevno vozil potnike do Moravč, od koder bodo potem lahko nadaljevali pot na Bled. Z Bleda se bo avtobus vračal ob 15. uri. Potniki bodo torej Imeli ob desetih dopoldne (ob tej ur: bo namreč avtobus prihajal mi Bled) dovolj časa, da si bodo lahko ogledali blejske zanimivosti in se seveda tudi osvežili v blejskem jezeru. Slišati Je tudi, da bo v poletnih mesecih podjetje organiziralo stalno progo Zagorje—Izlake za vse ljubitelje ondotnega kopališča. Morda bo tudi vozna cena nekoliko znosnejša, kar bi gotovo pozdravili vsi Zagorjani. Zagorski avomobilskl promet. — Avtoprevozniško podjetje »Avtoprevoz« iz Zagorja Je nekaj dni pred 1. majem dobilo dva nova avtobusa znamke FAP, ki sta stala 32 milijonov dinarjev. »Avtoprevoz« bo sedaj lahko skrbel za udobno vožnjo potnikov. ZAGORSKA »SVOBODA« POJDE V VELENJE. Dramska družina zagorske »Svobode« bo z dramo »Molčeča usta«, ki jo Je režiral Janez Bren, nastopila na reviji amaterskih gledaliških skupin v Velenju. Na Raki nič novega? Kdor bi tako mislil, bi se tokrat motil. Na Raki Je namreč veliko novega. RAČANI Z LASTNIMI SILAMI gradijo priključek na avtomobilsko cesto, ki jih bo približala potrošnlm središčem, kjer bodo laže Iztržili svoje pridelke. Izoglballšče bo bržkone čez štirinajst dni že skončano. DOBRO DELO KRAJEVNEGA ODBORA Je treba pohvaliti. Lani je dobil 231.090 din iz cestnega sklada za popravilo poti, z mobilizacijo vaščanov, ki so pomagali z delom, vožnjami ln drugače, pa je ustvaril trikratno vrednost. Podobno bo tudi letos. STANOVANJA ZA UČITELJSTVO bodo prej ko slej stvarnost. Občina je zagotovila v proračunu 2 milijona din, svoj prispevek pa bodo dali tufll Račani s prostovoljnim delom. Tako upajo s pičlimi sredstvi ln mnogo volje zgradit) 2 družinski stanovanji ln 4—5 samskih sob, ki naj bi bile z začetkom novega šolskega leta že nared za vselitev. MALE AS AN AC UJE že dolga leta združujejo prebivalce v prizadevanju za ureditev vodoskrbnih objektov. Skupnost prispeva majhna sredstva, ostalo pa dodajo pridni Račani. Dan vajencev v Zagorju Praznik vajenske mladine Jugoslavije bodo v Zasavju, kot kaže, proslavili s centralno prireditvijo v trboveljskem Delavskem domu. Okrajni komite Ljudske mladine namreč pripravlja gostovanje ljubljanskega Mestnega gledališča v Trbovljah izključno za vajensko mladino Trbovelj, Hrastnika In Zagorja. Zato bodo mladinska vodstva iz Hrastnika in Zagorja bržčas organizirala ogled te predstave. Razen omenjene prireditve pa bodo v Zagorju organizirali dvoje predavanj za vajensko mladino. Na teh predavanjih naj bi zagorska vajenska mladina spoznala 40-Ietni boj KPJ za današnjo stvarnost. Občinsko mladinsko vodstvo pa namerava za dan vajencev organizirati posebno posvetovanje vajencev, na katerem naj bi se pomenili o nekaterih svojih problemih. Krotke s Senovega Pionirski festival na Senovem. — V počastitev dneva mladosti so Imeli v nedeljo, M. t. m., na Senovem občinski pionirski festival, na katerem so sodelovali pionirski pevski zbori Iz šol Senovega, Koprivnice m Gornjega Leskovca. Samo s senov-ške šole so nastopili, kar trije zbori. Sprejem v ZK na Senovem. — V občini Senovo so letošnje leto sprejeli 35 novih članov v ZK. Največ so Jih sprejeli v brestaniški Elektrarni, zelo malo pa na Rudniku Senovo. Razveseljivo je to, da so na novo siprejett člani predvsem mladi ljudje, ki »o se odločili povečati vrste komunistov na Senovem. Gradnja hiš. — Na Senovem bodo letos poživili gradnjo stanovanj. Tako bo tamkajšnji rudnik zgradil 16-stano va n jako hišo. Elektrarna Brestanica pa 9-stanovanjsko. Občinski ljudski odlbor bo v Koprivnici gradil poslopje, v katerem bo pošta, bife in dvoje stanovanj. Vodovod v Gorici. — V vasi Gorica v senovški občini so 3. maja t. 1. odprli nov vodovod. Sedaj imajo vodovod na Senovem, v Brestanici ln v Gorici. Letošnje leto bodo še uredili vodovod v Koprivnici. Televizija va Senovem. — Tudi tu sl televizija počasi utira pot. Za sedaj so na Senovem samo 4 televizorji. Boljši sprejem- se obeta z oddajne postaje na Kumu. Na dnevnem redu: klubsko življenje Kakšne so možnosti za ustanavljanje klulbov v Zagorju? V glavnem dobre, težave bodo le z ljudmi, ki rvaj bj vodili delo klubov, kajti od vodij klubskega življenja bo mnogo odvisno. Predvsem pa, kako bodo premagali začetne težave in kako bodo znali pritegniti ljudi za delo in sodelovanje v klubih. Svet »Svobod« Je na svoji seji podrobno obravnaval te zadeve m prišel do zaključkov, da naj društva, zlasti v dolini, pa tudi na vasi, začnejo pospešeno ustanavljati zlasti take klube, ki Jim lahko zagotovijo vsestranski razvoj in dejavnost. V drugem delu seje Je bito govora o Izrednem občnem zibom prosvetnega društva v Cemšeniku, ki so ga ondotnl prosvetarji izvedli pred kratkim in si zadali neposredne naloge za poživitev celotne društvene dejavnosti. Prav talko Je svet obravnaval bližnje tečaje za amaterje, Jd bodo v Kopru. Zagorjani bodo lahko potovali na Bled tudi z lastnim avtobusom »Avtoprevoz« Je pred kratkim dobil diva nova avtobusa. S tem sl Je močno Okrepil motorni prevozniški parit, s ka/terlm bo moč precej izboljšati IZ ARTIČ Opereta za opereto se vrsti na odru v Artičah. Vsako leto je slišati o tamkajšnjih marljivih Igralcih. To pot so artiški kulturniki izbrali opereto »Habakuk«, ki je v režiji Albine černak, dirigenta šolskega orkestra učiteljev iz brežiške občine Albine Baškovič in voditeljice baleta Marije Veble, lepo uspela. Dvakrat smo opereto uprizorili doma, gostovali so z njo že v sosednjih krajih, pred dnevi pa v Brežicah. Povsod so želi uspeh. Vrlim kulturnim delavcem iz Artič lahko samo čestitamo. Naj si jih vzamejo za zgled marsikateri šolniki v revirjih. Bogat program za dan mladosti Kot vsako leto nameravajo tudi letos v Zagorju kar najbolj dostvojno počastiti dan mladosti — rojstni dan tovariša Tita, Zagorjan)'se še spominjajo nadvse uspele lanskoletne prireditve ob tem prazniku, zlasti mogočnega sprevoda mladine vsega Zagorja. Občinski odbor Socialistične zveze je sklenil tudi letos organizirati podoben sprevod, v katerega se bo uvrstila vsa zagorska mladež. Tudi tokrat naj bi mladi ponazorili svojo dejavnost z najrazličnejšimi prikazi v sprevodu. To pa je le ena izmed prireditev. Podobno bodo zagorski mladi ljudje pozdravil; zamisel, da bi organizirali oddajo »Pokaži, kaj.znaš«, ki bo Imela tokrat naslov: VSE O ŽIVLJENJU IN DELU TOVARIŠA TITA! Na tej oddaji bodo torej mladinci ln mladinke odgovarjali na vprašanja o boju in delu tovariša Tita za osvoboditev naših narodov. Sicer pa je bilo domenjeno, naj bi trajal praznik mladosti ves teden. Med drugim bo k uspešnemu praznovanju zagorske mladine pripomogla tudi »Svoboda«, ki bo organizirala predstavo dramske skupine in nastop orkestra. Nastopila'' pa bo tudi glasbena šola na podobni produkciji in pokazala uspehe svojega dela. Mimo tega se obeta še vrsta telesnovzgojnth In drugih prireditev, v katerih naj zagorska mladež poikaže svojo vsestransko aktivno«* v javnem življenju. (v) Zagorski zbor proizvajalcev o izvajanju družbenega načrta za leto 1959 2e tedaj, ko so ffdbornlki obeh zborov pri občinskem ljudskem odboru v Zagorju razprav. Ijali ln sklepali o letošnjem družbenem načrtu, so nekateri tovariši poudarili, da bo treba med letom budno spremljati izvajanje tega važnega gospodarskega instrumenta. Tedaj je bilo zlasti naglaše.no, da bo treba ob vsakršnem neizpolnjevanju družbenega plana resno ukrepati ln se zavzeti za odpravo vseh tistih pomanjkljivosti in slabosti, ki bi utegnile povzročiti kakršnekoli motnje bodisi pri uresničevanju proizvodnih ali proračunskih nalog. Pired dnevi je bila v Zagorju prva razprava o Izpolnjevanju nekaterih smernic letošnjega družbenega načrta. Zbor proizvajalcev pri občinskem ljudskem odboru se je sešel na posebni seji In obravnaval gibanje proizvodnje zagorskih gospodarskih organizacij v prvem četrtletju. Slabost omenjene seje je bila ta, da za to pristojni činitelji pri občinskem ljudskem odboru, oziroma v aparatu, niso imeli na razpolago točnih podatkov o vseh podjetjih, oziroma o izpolnjevanju proizvodnih nalog, zato se je morala razprava omejiti le na obravnavo nekaterih večjih podjetij. Odborniki zbora proizvajalcev so zlasti ugotovili, da razveseljivo izpolnjujejo proizvodne naloge rudarji, pa tudi kolektiv tovarne »Sava« in Industrije gradbenega materiala sta kljub nekaterim težavam še kar dobrer izpolnjevala svoje letošnje obveznosti. Na rudniku Zagorje so v prvem četrtletju nakopali 158.300 ton premoga, kar znaša 26,38«/« letnega plana. To je uspelo kljub zmanjšanju zaposlenih, ki znašajo komaj 98.8%. Tolikšne rezultate 'je bilo mogoče doseči z izboljšano organizacijo dela, smotrnim izkoriščanjem vseh notranjih rezerv in veliko prizadevnostjo vseh rudarjev. (v) Piše: B. BRUS Riše: R. DOLANC * # # ^ * Pot se Je vlekla, toda mhel na stare prijatelje Je bila močnejša. Že sem splezal na Ma-teviev skedenj, ko se Je vod menoj oglasilo pridušeno govorjenje. Pritsluhnil sem tuji k. govarjavl ln slovenskemu govorjenju. Moja radovednost Je bfle večja kot misel na lastno varnost. 82. Pogledal sem skozi špranje na podu. Opeall sem dve postavi, ki sta sedeli na kmečkem vozu In kadili. »Tam v Borštnarjevi grapi I« je rekla tista na desni. »Gutl« se j* v trdi govorici za-sldSalo v odgovor. Odšli sta. Ostal sem sam v temi 83. Nisem čakal dolgo, ko so prišli prijatelji. Tiho kakor mačke so prilezli po lestvi In sedli poleg mene. Omenil sem jim razgovor, ki sem ga pravkar slišal. Tedaj Je spregovoril Milan ; »Zopet bolnica?« Hitro sem se poslovil In «idhl. tel nazaj v četo. Komandantu sem takoj poročal o vsemu, kar sem slišal. Odredil Je hiter premik enote na kraj pričakovanega napada. Se prej pa me je pred celo četo pohvalil. Bil sem srečen- V Borštnarjevi grapi smo se zadrževali cel teden, skriti sa skalami noč in dan v stalni pripravljenosti. Toda Nemcev ni bilo. Komandant je zaskrbljen hodil okoli, kajti ni si ™al razlagati položaja. Le kaj nameravajo Nemci, zakaj jih nif — nam je rojil po glavL VELIKANSKI ZEMELJSKI ZAKLADI V SAHARI Im Aliira so poročali 2. maja t- L, da bo Francija še letos na-čmala v Sahari 13 milijonov ton nafte. V dveh letih bo mno-Mna pridobljene nafte narastla k na dvajset milijonov ton. V Sahari Investirajo miliraj-de. Zraven izvornih stolpov pri Hasl Messaodu in In-Salahu nastajajo moderni hoteli, trgovine in kinematografi za moške, ki si v saharski vročini prizadevajo, da iz Francije napravijo eno najbogatejših držav za nafto. Tamkaj, kjer so še pred nekaj leti romale samotne karavane, danes pristajajo avioni, tete nafta v tankovske vlake in grade naftovode. Velikanske napredke dosega tudi pridobivanje vode. Voda, vir vsega življenja v puščavi, priteka iz odkritih studencev. 13.000 litrov na minuto že ni več Izjema. Pa ne samo nafta in voda, ampak tudi premog nai napravi lz Sahare cvetočo deželo Pri Colomb-Becharju že pridobivajo letno 300.000 ton premoga. Premogovne rezerve v jugozahodu puščave cenijo na 50 milijonov ton. Razen tega so začeli tamkaj pridobivati tudi: cin, mangan, krom. baker, wol-fram in diamante. Studenec metanskega plina pri In-Salahu daje že 1,4 milijarde kub. metrov močvirskega plina letno. Projekti prihodnosti so cevovodi, po katerih bodo plin spravljali v Cartageno v Španiji in nekega dne preko Franclje tudi r Nemčijo. IZ FILMSKEGA ALBUMA Takoj po osvoboditvi so se pri nas volkovi neverjetno razmnožili, ker jih v čaeu vojne ni nihče uničeval. Predstavljati so začeli veliko nevarnost živini in divjadi. Nekoliko let po vojni je bilo številčno stanje volkov nenehno v porastu. Tedaj proti njim še ni bilo organiziranih akcij, škoda, ki so jo povzročali, pa je naraščala tudi v t latih j^odročjih, kjer so bili volkovi dotlej prava redkost. Ti so se začeli n. pr. občutneje pojavljati tudi v Sloveniji. Potikali so se po področjih Dalmacije, Velebita, Bosne dn Hercegovine, Črne gore In Makedonije. Gospodarstva so izgubila znatno število ovac, goved in druge živine. Samo v Srbiji je še leta 1952 znašala Skoda 125 milijonov din, medtem ko je v vsej državi dosegla več sto milijonov, ne računajoč pri tem uničeno divjad. Problem škode, ki so jo povzročali volkovi, je postajal čedalje težji. Poskusi lovskih organizacij, da bi s pomočjo hajk zmanjšali število volkov, niso rodili skoraj nobenega uspeha. Izredna previdnost teh živali in prostrani življenjski prostor sta Jim omogočala skoraj vedno rešitev iz »zasede«. Zato so se lotili akcije zastrupljanja volkov. Razpisali so visoke nagrade za uničene volkove, gozdnim organom in lovcem pa so zagotovili dovolj strihnina in drugih strupov. Osnovali so posebne štabe in vsposobild posebne ekipe za to delo. Akcija zastrupljanja volkov se je začela množično in sicer na vseh področjih, kjer so se pojavljali volkovi, nadaljuje pa se še sedaj povsod tam, kjer še žive tl škodljivci. Rezultati te načrtne akcije kakor tudi ubijanja s puško ali uničevanja na razne načine so — zahvaljujoč stimulansu, ki ga je dala država — izredni (vsak, ki uniči volka, dobi nagrado in sicer: v Srbiji, Makedoniji, BIH in v Cmi gori po 15.000 din, v Hrvatski 20.000 dinarjev in v Sloveniji 35.000 din). V Jugoslaviji so od leta 1947 uničili preko 10.000 volkov. Posebno pomembni uspehi so bili doseženi od 1950. do 1953. leta. Na Kosmetu je bilo n. pr. takrat okoli 3.500 volkov. Gozdarski organi in lovci so ugonobili okoli 1.500 volkov, ogromno število pa Jih je poginilo v planinah zastrupljenih. Danes se potika po Kosmetu manj kot sto volkov, in sicer največ v obmejnih področjih pri Grčiji in Albaniji. Ta velik uspeh je imel ugoden odmev v številčnem stanju srnjadi na Kosmetu in v zmanjšanju škode, ki so jo volkovi prizadejali tamkajšnji živinoreji. V Bosni in Hercegovini je bilo okoli 7.000 volkov, približno toliko srnjadi in okoli ato medvedov. Zdaj je" tu manj kot 400 volkov, zato pa se je število srnjadi povečalo na okoli 50.000 grl, število medvedov pa je porastlo na 600. Okrepilo se je tudi število divjih koz in divjih prašičev. Računajo, da se je v Jugoslaviji od 1947. leta številčno stanje volkov zmanjšalo najmanj za desetkrat v primeri s številom takoj po vojni, in da sistematične akcije proti njim čedalje bolj onemogočajo njihovo razmnoževanje. To je med drugim moč videti tudi po škodi, ki jo čedalje manj prizadevajo in po povečanem številu srnjadi od 50 tisoč na preko 150 tisoč grl. Fero T rutin Proti Kakor so pred dnevi poročali zahodnonemškemu listu »Welt am Sonntag« iz Londona, stoji svet pred senzacionalnim preo-ltretom glede zdravljenja raka. Poskusi ‘kanadskih znanstveni-nikov so nekaj popolnoma novega: ti bojda dokazujejo, da je čebeljni mleček (gelee ro:al) sposoben, da uniči rakave celice, ne da bi škodil zdravim e-lipam. Počakati bo samo še treba, če se poskusi na miših lahko prenesejo tudi na zdravljenje človeških tumorjev. Cebeljnl mleček je, kakor je znano, substanca, ki jo izdelujejo čebele — delavke, s katero hranijo ličinke bodočih čebel — matic. Cebeljnl mleček vsebuje čudežno snov, katere kemična raku? sestava še ni povsem pojasnjena. Mleček namreč napravi iz navadnih čebeljnlh ličink če. belo — matico. Pri poskusih so uporabili dve skupini miši. Obema skupinama so vbrizgali rakave celice. Eni od teh skupin so znanstveniki nato dodali čebeljni mleček Medtem ko so miši prve skupine v 12 dneh poginile, so miši druge skupine ostale zdrave. Profesor Gordon Townsend. eden izmed znastvenikov, ki so sodelovali pri teh poskusih, upa, kakor prav! v Londonu objavljeno P'*:očilo, da bo s čebelj-nim mlečkom mogoče nrepreči-U tudi levkemijo (rak krvnih celic) in da bo ta pri človeku morda zavrl razraščanje tumorjev. SMOLA V GLAVNI VLOGI KLADIVAR : RUDAR 3:1 (1:0) (Od našega posebnega dopisnika) Prav gotovo je bila ta tekma velikega pomena za končno razvrstitev, saj bi Imel »Rudar« ob zmagi še nekaj upanja na prvo mesto. Seveda pa je bila to zgolj varianta, v katero je bil zapleten tudi »Branik«, odločujočo besedo pa je imel »Kladivar« na svojem Igrišču v Celju. Preko 1500 gledalcev je bilo priča zelo razburljivi tekmi, njen konec pa za »Rudarja« ne pomeni drugega kot zgubljene možnosti za najvišje mesto. Tako je pač: skoraj v vsakem primeru zmaga tisti, ki Je boljši in doseže več golov. Pa Se nekaj o tekmi. Ze takoj ob začetku nam je upanje na »vse najboljše« precej oplah-nelo, saj je moštvo Rudarja nastopilo malce rkrnjeno. Manjkal Je poškodovani Mak ln pa srednji napadalec Knavs, ki menda ni poškodovan, vendar pravega vzroka za njegovo od-sotnost za sedaj še ne poznamo. Tako je revirsko moštvo nastopilo z naslednjimi igralci: Ahlin II, Pristav, Cigler, Lamovšek, Sori, Mre-žar, Perc, Kastelic, Majcen, Jerše in Opresnik. Igrišče je bilo blatno■ zato eni kot drugi niso pokazali vsega, a vseeno Je bila Igra hitra In lepa. Prvi vtisi: domači so v napadu hitri in njihove kombinacije so vedno predstavljale nevaren napad, gostje pa imajo malce prednosti v borbenosti, pa premalo korajže. No, v tem stilu so se napadi menjavali, ln tako je Kok oteč v 21. minuti dosegel prvi gol. Toda Rudarjeve! so počasi uredili svoje vrste in Benciku je v njegovih vratih s precejšnjo srečo uspelo vse do konca polčasa obdržati dosežen rezultat. Tudi v začetku drugega pločasa ^so pobudo Imeli gostje in lahko rečemo, tudi precejšnjo premoč, saj Je bilo razmerje nevarnih napadov in ugodnih priložnosti 2:1 v korist »Rudarja«. V 54. minuti pa je Opresnik z lepim strelom izenačil, kar Je domače malce zmedlo. Toda hitro so si opomogli. Njihova taktična varianta (najboljšega v obrambi, Marinčka, so poslali v napad) je prinesla »Rudarju« nesrečo v obliki dveh golov. Samo deset minut so domači silovito pritisnili na Ahlinova vrata, obramba pa nikakor ni znala razčistiti nevarnost, in Marinček je dvakrat ukanil obrambo In vratarja re-virčanov. Oba gola sta bila zelo lepa. Ko pa je minilo tistih deset minut, je bila slika spet enaka tisti lz prvega dela: mnogo priložnosti — a brez golov. Rudarjevci so zamudili tri kar stoodstotne prilike, pa tudi Celjani so bili nevarni, tako da Je bilo proti koncu res razburljivo, toda rezultat se ni spremenil. In končni rezultat? Kladivarjeva zmaga Je zaslužena predvsem zaradi hitrih podajanj ln odkrivanja v napadu, kar je za »Rudarja« pomenilo silno nevarnost, ter velike požrtvovalnosti v obrambi. »Rudar« je imel res mnogo možnosti, tako da bi bil rezultat lahko obraten. Ker pa so točke ;amo za tistega, ki doseže več golov, a Je »Rudar« tokrat ostal praznih rok, bo moral krepko poseči v boj — za drugo mesto... Sodnik Skalar je svojo nalogo opravil dobro. -ko CBLJ9KO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA POPOLNA ZGUBA BREŽIC RUDAR H : BREŽICE 3:1 (0:1) Rezervno moštvo Rudarja je zasluženo premagalo borbene Brežtčane. Tekma Je bila vseskozi precej hitra, oba nasprotnika pa sta bila zelo požrtvovalna. Rudarjev napad je močno poživil Molnar, ki se je te dn| vrnil iz JLA. Gole so dosegli: Molnar 2 in Mrežar Z. 1. — Tekmo je dobro vodil Vanelli iz Trbovelj. V predtekmi so mladinci Rudarja II premagali Svobodo iz Kisovca z visokim rezultatom 8:0. ZMAGOSLAVJE HRASTNISKEGA RUDARJA RUDAR (Hrastnik) ; KOVINAR (Store 5:2 (2:2) Tekma Je bila zelo razburljiva, saj so gostje v začetku vodili z 2:0, vendar domači niso izgubili živcev. Uredili so svoje vrste ln že pred koncem prvega dela igre izenačili. Kljub precej ostri igri gostov so z učinkovito igro v drugem polčasu razliko v golih še izboljšali v svojo korist. Obe točki so zares zasluženo osvojili. Gole so dali: Kranjc l, Sihur 2, Millmovlč 2. DVE TOČKI TUDI ZA BRATSTVO BRATSTVO : KONJICE 4:2. Tekma Je bila tipično prvenstvena. Bratstvo Je spet dokazalo, da sodi med najboljša moštva v tej ligi. Strelci golov: Stihar l, Trlnker 1 ln Kapelari 2. PROLETAREC VLOŽIL PROTEST Na prvenstveno nogometno tekmo 17. kola celjsko-zasavske nogometne podzveze me-Rudar Je nastopil z Jelenom (15), Murnom (4). Piki (4), Poličnik (11), Vlit (13). — Sodila sta Kavčič ln Milinovič. Zenske: RUDAR : SVOBODA (LJ.) 21:22 (10:11) Tekma Je bila tipično ženska in vse do kraja Je bilo vprašanje obeh točk na tehtnici-Z malo več sreče b| lahko zmagale tudi domačinke, ki so igrale v naslednji sestavi: Lavrini (15), Baloh (2), Sotenšek 1 (2), Sotenšek 2 (2). Razboršek (2). Pri nasprotnicah pa sta bili najuspešnejši Jančarjeva (15) in Kajzerjeva (5). SAH V TRBOVLJAH Prejšnji četrtek je bil v domu SD »Rudarja« v Trbovljah šahovski brzoturnir za prvenstvo posameznikov v mesecu maju. Udeležilo se ga Je 12 Igralcev. Popolnoma zasluženo je tokrat zmagal rutinirani Ludovlk Opresnik. Zmagovalca pa Je premagal pionir Franc Tomše. Drago mesto sta sl razdelila Borštnik (ki Je izgubil z Gradiškom) ln Jazbec st., ki je tudi zgubil partijo z navedenim. Lepo sta se na tem brzo-tumlrju odrezala Drago Pajk In Franc Tomše, dobro so nadalje zaigrali pionirj Vengust, Bregar in Zupančič, Končni vrstni red Je bil naslednji: 1. Ludovlk Opresnik 1« točk; 2.-3 Viktor Borštnik H* Hinko Jazbec st. po 9 točk; 4. Viti Ovnlč S točk; 5.—*. Mirko Gradišek In Drago Pajk P° 7 točk; 7.—3. Franc Tomše In Franc Gosak P® S točk, katerim slede o4tall. (o) [ HOMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA Fanny, domači hči, je Noerberta kaj neženirano opazovala. Njenim pametnim in nefkam zasmehljivim očem ni ušlo, da bi bil ta fant kar prijetem zakonski mož, ki se ne zanima za drugo, ko za svoje delo in bo ženi dopuščal vse, kar se ji bo zljubilo. -Pripravljena sem ga vzeti, očka, če to želiš,- je hčerka rekla pozneje, ko se je" Norbert že poslovil. -Zdi se mi, da je dobrodušen človek, s katerim bo lahko shajati.« Njena mati se je že davno odvadila, da bi se še razburjala nad lahkomiselnimi opazkami svoje hčerke, toda tokrat se ji je zdelo, da je šla Fanny le nekoliko predaleč. -Zakon, dragi otrok, je nekaj resnega in se o njem ne govori v takem tonu.- t , . , , -Oh, ti, s svojimi staromodnimi nazori...« se je dekle z nasmeškom ubranilo materinemu opominu. -Danes teh stvari ne jemljemo več tako resno. Kam bi pa prišli, če bi še vedno imeli vse tiste zaprašene ideale, ki v življenje ve* ne sodijo. Sedaj se vozimo v avtomobilih in ne več v poštnih kočijah. Danes, ko se vozimo v mercedesih, ideali iz časov poštnih kočij niso več za nobeno rabo.« Bodemannovi so Norberta v naslednjih tednih pogosto povabili k eebi. Opazil je, da je bila Fanny izredno prijazna z njim in da dekle 04 nesimpatično. . , , , . . Seveda je ni smel primerjati s Kristino. Med obema dekletoma je bil razloček, veiik ko svet, in ne samo na zunaj. Vedno in vedno so mu misli uhajale h Kristini. A vendar se je nekega večera, ko se je ravno preoblačil, da gre spet n«i večerjo demonnovim, odločil, da bo direktorja zaprosil za roko njegove Ce je to Fanny ali kaka druga ženska, je končno vseeno. Ljubil r ne bo, toda Fanny je ženska, ki se mu je v družlbi ne bo treba sramovati. Direktor se je takoj strinjal, da se vzameta, in tudi Fanny se ni obotavljala. Prostodušno mu je dala roko in rekla, da je -imeniten dečko-, s katerim upa p nav dobro -voziti«. -Torej je vse v redu?- je še vprašal Norbert. Ko je odhajal domov, je bil zaročen. Bila je" to čudna zaroka. Poljubil je svojo bodočo ženo in vendar je njegovo srce ostalo hladno. A to ne igra nobene vloge. Njegovo srce pripada po nerazumljivi neumnosti dekletu, ki ga je okradlo, zato nima smisla pritoževati se, da Fanny Bodemann ne more ljubiti. Ona bo njegova zakonita žena, in to je glavno.., -Zaročila sem se,- je pravkar rekla Fanny pri telefonu, ko je imela zaročni prstan na roki. -Zaradi tega se ti ni treba jeziti, Peter, saj se v najinem razmerju v bodoče ne bo prav nič snremenilo. Moj bodoči mož je -garač«, ki se zame ne bo dosti zanimal, in — imela bom sedaj še več časa zate. Veš, moji starši so doslej zelo pazili name, ko pa se bom omožila.. .« Se preden se je poročila, se je Fanny Bodemann že ozirala po hišnemu prijatelju. Peter ni bil edini moški, ki je z njim več kot samo ljubimkala, in ni zdaleč mislila na to, da se mora njeno lahkomiselno življenje s poroko spremeniti. Norbert ni imel pojma o značaju svoje bodoče žene. Videl je samo njen gladek obraz, njene smejoče se ustnice, ter je prostodušno poslušal njene frivolne besede, ki so bile v bistvu nepomembne. Fanny je bila končno le dekle iz dobra hiše. Norbert je stopil k oknu, se ozrl proti nebu in globoko vdihaval nočni zrak. Bil je zrak, ki mu je prijetno polnil pljuča. Kristina takega zraka ni dihala. Okna, visoko pod stropom, so bila zamrežena in jih niso odpirali. Zrak v ječi je bil gotovo zatohel in dušeč, toda... Orla je tako okolje zaslužila! Okradla ga je! In vendar je Norbert želel, da je ne bi bili kaznovali... Najhujši so bili prvi dnevi. Bill so kakor dušeča mftra, a vendar resnice. Najprej je morala svojo obleko oddati, v zameno pa Je dobila vrači podobne cape, ki so imele na hrbtu številko. Številko kaznjenca Kristina je vrečo, ki jo je morala obleči, dolgo gledala. Videla je strežajko, da je njeno obleko odnesle, j° obesila v neko omaro in zaklenila. »Kaj postajate tu okoli?« se je ženska zadrla nad Kristino. »Hitro se oblecite, tu nismo v sanatoriju!« Kristina je kmalu spoznala, da ječa res n* sanatorij. Ko je s tresočimi rokami zapenjala zadnji gumb na jetniški obleki, ji je strežajka osorno pomignila. Ž njo je odšla do dolgem hodniku, kjer so bila na levi in desni strani vrata, na njih pa deske z veliko številko. -Tu notri vstopite in glejte, da boste dali mir, številka 265, sicef utegnete kaj doživeti! Izbijte si iz glave, da boste imeli kakšne posebk* Ce se ne boste uklonili hišnemu redu, vas bomo k temu prisilili 1 Celico marate sami čistiti in gorje vam, 'če bomo opazili najmanjšo nerodnostV“ Vrata so se zaprla za strežajko močne postave. Ključ se je zavrtel v ključavnici in Kristina je ostala sama. Poledala je okoli sebe, a ni dosti videla. Tamkaj je bilo trdo ležišče, in okno, ki je bilo samo navadna lina, visoko pod stropom in zamrežena* železnimi palicami. / In kaj še? Klop in miza. To je bil njen dom za naslednjih devet mesecev, celo večnost... Sedaj je bila pomlad. Ko bo spet prosto, bo zunaj ležal sneg, vrne* pa bo poletje s toplimi, svetlimi dnevi in mlačnimi nočmi. Prve dni bo ostala sama v celici, potem pa bo morala delati, kajt* že v preiskovalnem zaporu so ji povedali, da tu ni noben sanatorij, ampak da si mora jed in pijačo vsak sam zaslužiti. In to z delom, ki je slabo plačano. Lepljenje papirnatih vrečic in pletenje slamnatih kit za predpraž' nike... Nekaj dni kasneje so jo že navsezgodaj klicali, naj se takoj oble^e" -Številka 265, danes boste v delavnici lepili papirnate vrečice. Misli11'’ da se boste potrudili in zmogli izdelati potrebno število. Kdor nori11® ne zmore, ne dobi hrane.- . Delavnica je bila velika dvorana s številnimi mizami, za katerim1 so sedele žene in dekleta, ki so bile prav tako oblečene kot ona in k se tudi v ostalem niso razločevali od nje. Vse so nosile gladko, na kratko oočesane lase, Imele enako bled in upadle obraze in enake trudne oči, enake brezbarvne ustnice. -. Molče so sedele na svojih prostorin, le prsti rok so se premika11. Delale so z brzino, kakor da gre za stavo. Gospa Hasselheid > je Kristini pokazala prostor, kjer bo delala. levo stran ji je naložila visoko skladnico papirja. -Tako, 265, sedaj P9 glejte, kaj je vaše delo! Pokazala vam bom samo enkrat.« Kristina se je zbrala in opazovala vsak gib rok. Bilo je mehanik10 delo, ki ji je omogočalo, da je lahko razmišljala. Zaposlene so bile samo roke, misli pa so smele potovati. V duh je mogla hoditi po zelenih travnikih in tihih gozdovih, v mislih je lahk° govorila z ljudmi, ki so ji bili dragi. . A vse le v mislih, kajti oči so videle samo sive stene, ušesa pa sllS®1 samo šum papirja in dihanje množice ljudi. Grozljiv molk je vladal v veliki dvorani. Gospa Hasselheide se i s hrbtom naslonila na steno in pazila na ljudi, ki so delali pod njenih1 nadzorstvom. '. -Zakaj so te zaprli?« Je zašepetal neki glas zraven Kristine. Ta j' obrnila glavo: poleg nje je kak meter dalje sedelo’ neko dekle, stam približno toliko kot Kristina, ki je delalo dalje, čeprav |e ravnok spregovorilo. (Dal)« nrihodnji^—