I - t' ■ -s I \ ■* r Kuharfke bukve. Is uemfhkiga preftavljene od V&&ESI1OT& V@BH18KA. Popravljene, pomnoshene ir» 'd r n "i •/.!» n at i fnj o n e. V’ LJUBLJANI. jNatifuil in saloshil Joshef Ul as n ih, 1831 *“ ,a protiaj Krcinsliar. Imkvovps. pod Tranzho Nro. 12, -S v < /Ar-oSnvO^l? le farno navada, ampak tudi fpo- dobnoft je, de shenfkc kuhajo. Shenc fo fkerbnifhi sa fnaslmoft, is njih zhed- nih rok je vfe prijetnifhi, one fe sna- jo urnifhi obrazhati, imajo bolj ojfter pokuf, biftrifhi poduh sa raslozhiti, haj je boljfhi, kaj sdravifhi. — Mosh- him naj oflane uzhena sdravilfka ku¬ ha v’ apotekah. Kuharji fo prevozil brihtni hotli biti, shenfke prcmojfiri- ti; ali kaj je is tega vftalo? oni fo Snajdli umne mefhanja, ali nevarne sa sdravje; pod savilirni in komaj sa- ftoplfvimi hefedami vpelali eno fdno zhedo nesdravih jedil; s’ ptujmi ime- n i kuhinfki jesik Nemzam in t Sloven- zam smefhali; tako dalezh, de nam dan donafhni fkoraj nimogozhe unanje kuharfke bukve umeli. i IV Krajnize fe kuhanja teshko uzhe, ker ne umejo pomenka franzoskih, an- glefhkih, lafhkih in nemfhkih befedi; pofebna nadloga je po desheli svunaj metla, tam ga ni zhloveka, kteri bi fkrivno saftopne befede rasloshil ne vajenim flovenkam. T^oraj fim fi per- sadel sazhetik ene krajnfke kuhe v’ ro¬ ke dati mojim rojakinam. One imajo zhaft, de fo narejavke sdravih, dobro difhezhih, in fnashnih jedi; tedaj jih nagovorim : florite tudi ve zhatl vafhi kuhi, de jo bote v’ laftnim flovenfkim jesiku umele ali saftopile, govorile, in ohranile. Ako nifim morebiti vfe prav po krajnfko sadel, bodete ve popra¬ vile, in sa en drugi zhaf povedale, kaj imam prenarediti, kadar fe bodo te bukve v’ drugizh natifkovale. ^led¬ na vmetnoll ima Tvoje laftne befede; tudi ve imate Tvojo visho kuhinfke kva¬ ri prav imenovati, tedaj bodete nar- bolj snale mojimu flabimu perzhetku popolnamok dati. Zhemu befede kra¬ ki? Ali ni flovenfki jesik sadoki pre- moshen ? Kuhati je nekidanja lat in Tka nemfh- ka irj flovenfka befeda; kuhati fe pra- v vi: narediti jedi perpravne sa zhlo- vefhlu vshitik. Konez kuhanja je sdrav- je ohraniti, jedi fo sdravila sa sdra- ve: tedaj mora vfe sdravo biti, is zhefar fe jedila kuhajo, in sdrava vi- sha, po ktpri fe kuhajo. Savoljo tega fe varujejo pametne kuharze pred obilno mafijo, tolfhobo, in sabelo, fhpeham, fvinfkim, in fuhim mefam; sherke in shaltove ftvari odberajo in odmetajo; pogretih ne dajejo na miso; v’ kufre- nih ali bakrenih pofodah ne kuhajo, tudi ne v 1 zinaftih ali kolitarnih, ka¬ dar je prevezh fvinza v 1 mef, temiizh le v’ parflenih in shelesnih ; one ohra¬ nijo zhednoft ali fnashnoft po kuhini; fploh gledajo, de fe jedi fkosi dober poluif in lepo naredbo ne le gerlu te- mozh tudi shelodzu perporozhajo. Per fadju in kiflinah je potrebna ali freberna, ali lefena shliza in po- foda; drugi matali bodo od kiflob ras- jedeni, in sdravju fhkodvajo. — Oginj J iaj bo zhift bres dima, de jedi ne perfmodi; fuhe dreva, zhifla sherjav- z » , varna in fkopa roka per polenih, vender darovitna po potrebi, de fe jed ne zmari predolgp, ampak v 1 eno me- VI ro naprej gotova podane, in prezej na miso gre. Prevezh sherjavze ni do¬ bro; ltdor pa derv prevezh varuje, jih prevezh poshge. Gorezha mali fe ne vgafi-s’ vodo, ampak s’ folijo, ali s’ pokrivanjam in sadufhenjam r ali pa fe berfh po tlih raslije. Voda naj bo fnashna, zhida, meh¬ ka. Studenez ima terdo, fhterne meh- ko. Terda je, v’ kteri fe shajla nera¬ da raspudi, in fozhivje dolgo ne sme- zhi; ona podane mehka, kadar en zhaf vre, ali v’ fhkafu na zhidi fapi doji. Solitarjada voda dori rudezhe mefo, kadar fe v’ nji kuha, to fizer ni nes- dravo, vender vsami rajfhi drugo ne- Iblitarjado savoljo lepfhiga vida. Do¬ bra voda nima nobene farbe, nobeni- ga duha, nobeniga poltufa; kolmza naj eh zhaf doji v’ fhkafu, de fe vbrifhe in pbdfe vershe. Per lepim vremenu rajfhi vre, kakor ob deshevnim. Voda per kuhanji smiraj sgubluje, fe vun kadi; to imenujemo: fe vkuhati, fe pokuhati. Sol ima bili zhida. ' Zhe je, bolj nefnage jiolna, rajfhi mokra podane ob mehkim vremenu. Per foli je po* Vil trebna fkopa roka, nesmotena glava. Morfka zherna Tol je narbolj flana, bela manj, kuhana fol narmanj; le je treba vezh djati. Kvaf napenja ftvari, v’ ktere ga de¬ nemo, fkosi to napenjanje ali kvafe- nje dobi Itvar eno vinu podobno bit- noft; kadar gre dalaj, podane kiflo- ba; in kadar predalezh pride, je gni¬ loba. Narboljfhi' kvaf je, kadar je on Tam na narboljfhi ftopni fvojiga no- trajniga napetja; tedaj fe mora pre- zej v’ droshi narediti in fufhiti; pre- posne droshi fo prekifle; vinfke naj fe ftore od pervib mofhtovih pen, ali hifanja. Volove droshi fo le mlade do¬ bre. Varuj fe vino djati v’ jelifhno po- fodo; mleka ne devaj, kjer je popred ena kifloba bila, ako nifi pofodc po- polnama s’ pranjam ofladil. Harkolj gniti sazline, fe pokashe fkosi fmrad ; ni sdravo, ima she hud kvaf v’ lebi sa nafhe telo k’ gnilobi napenjati. Raj- fhi lakoto terpeti, kakor v’ shelodez djati, karkolj je le en malo fmrada nategnilo. Zhemu nam je lizer nof ravno nad ultmi? Vili Jed, ktera savre, je ali prezej meh¬ ka, to je, kuhana, ali pa napol meh¬ ka, to je harjena, obarjena. Vrela vo¬ da je krop, s’ tim politi fe pravi po¬ pariti , zhe je prevezh hud krop, fe sapari. Jed, ktera fe v’ pofodi nad sher- javzo shene in kadi, fe pari, to je paro, dim, ali pot is febe kadi. Ka¬ dar je pofoda pokrita, pravimo, de fe dufhi, v’ foparzi mezhf. Kadarkolj fe pari tako dolgo , dokler rumena ne po¬ dane, imenujemo, de fe rumeni. Shari fe jed nad sherjavzo na she- lesni mreshi ali rofhu, de jo shar od sherjavze zmari, ali omezhi, ali saru- meru; kakor podavim klobafe i. t. n. Pezhe fe na lami vrozhmi in ognjo- vim puhtenju, kakor podavim kruh, torta, pezhenka. Ali je kruhnja pezh pravfhina sa kruh vfaditi, jo pofkufi tako: versi v’ njo enmalo bele moke, zhe fe foshge, je pezh prehuda; zhe pa narpred rumena, potlej rujava po¬ dane, je dobra. Pezhenka fe nima pre¬ dolgo pezhi, sgubi' fok, in je kakor fuha lerta; pezhenje je per mefu manj dobro; per kruhu pa boljfhi. IX Shge fe hale v’ odperti pofodi, in moka sa preshganje in preshgano shu- po; shge fe shgano vino v’ saperti po¬ fodi, ali v’ foparzi; shge fe tudi mo¬ ha v! vrelim hropu sa shganze. Kadar eno Hvar v’ rasbelenim raa- flu ali drugi mafti sarumemfh, pra¬ vimo de zrefh, ali ozrefh; ozrejo fe pifheta, jajza, beseg i. t. n. Pezhenje na rashnu fe poliva ali s’ maflam, ali fe s’fhpeham mashe. — Kar je hofmatiga in pernatiga fe ali s’ o- gnjam ofmodf, ali s’ kropam omavsha, opushi, ali ogara. Kar je nezhedniga, fe ofnashi. — Shivali fe na trebuhu prereshejo, in istrebijo, ali istrebu- fhijo. Slovenzi trebuh imenujejo tu¬ di vtroba, tedaj trebiti fe pravi is tre¬ buha pobrati zheva, jetra, in slafti sholzh. Zedi fe na zedilu, na ref hetzu , ali fitzu; in fe ali odzedi' ali prezedi; preshme fe fhosi belo ruto. Shver- hanje ras-shene narasen, lf tim je po¬ trebna ena nalafh od Pergarja ali dra- flarja vftergana shverhla. — Safuka fe moha s’ vodo, s’ jajzam: od tega pri¬ de fuli, ali fukanzhik; tudi fe safuha ribani hruh, preshgana moha, ali dru- X ge rezili na mefni ali drugi shupi, is ^ tiga pride fuk na inefmne, kterga sol" 1 imenujejo; fe sna tudi rezhi Tok, ker v’ ta sof pride fok od mefa, od le- 1 mon, ali drugiga istlazheniga fadja. — ^ Kadar mefo podfeshefh, proftor fto- 1 rifh, ali isvotlifh, ter s’ drugim ma¬ ham ali mafhenjam napolnifh , fe pra- r vi: budlati, nabudlati, nadevali, na- { mafhiti ; mafhenje pa je budla, na- - dev, nadevka. — Navlezhe, podlezhe, ^ ali fhpika fe mefo s’ fhpeham in s’ jeglo, ali fhpikavnikam. — Mefha fe J s’ kuhalnizo shlizo, ali s’ lefenim no- sham ; kadar jajza ras-shenerh, jih ali rastepefh, ali raspenifh; maflo fevme- - 1 de, vmefha, vmane.— Kadar jed pu- ftifh kuhati, ali pa hladili, de poftane kerpkejfhi ali terdifhi, pravimo, de fe sakerpne, tojekerpka, ali kripka po¬ ftane. Difhavo imenujemo vfe, kar lep duh jedem da. Ene difhave To doma- zhe, kakor: shalbel, peterHiil, maje- rdn, vertnme. Druge fo fhtazunfke, in pridejo is unajnih deshel, poftavim: na- gelnove shebize, fladka fkorja ali zi- met, mufkalov zvet, anglejfka difhava. XI s Domazhe difhave fo bolj sdrave, in f narbolj gofpodinfke. r Kadar fe rezhe s’ lemono kifati, je y tudi vino, uli jekh dober, ako nimafh - lemon. — t Sago je v’ fhtazunah na- , prodaj. Kuharze naj berejo te žele bukve - sapored, de eno fplofhno saftopnojft - dobojo. Pamet jib bo uzhila k’ fledni - jedi vezir ali manj perprave vse ti, ka- 1 kor imajo sa vezli ali manj ludi lui- hali. t Semlerkje fe sna j o ene ftvari pre- 3 uiemti, opuftiti, druge perdjati: fku- - thnja je velik uzherhk. i Dalej imam savoljo krajnfkiga je- . , sika v’ kteri m fo te bukve pifane; . opomniti: jes lim gledal na narbolj 3 snane med flovenzi najdene befede, de 3 bi vfirn saflopen biti mogel. Kadar- . bolj ene krajnfke bukve na dan pri¬ dejo , ima fledni kaj zhes jesik goder- , ujati; enimu je prevezh po hrovafhko, . drugimu prevezh po nemfhko , in ta- . ko naprej; jes pravim: mi moramo t krajnfke flovenfke befede pojifkati fem- . tertje po desheli rastrefene, in na to , visho fkup nabrali zhiflo flovenfhino. Skufhnja me uzhi, de ni lahko flvari * XII najditi, ktera bi fe v’ enim ali faj dru¬ gim kotu prav po flovenfko ne imen- vala; zhe je pa kaj novizh snajdenih in ftarim flovenzam nesnanih rezhi , fe snajo te po unanjih jesikih imen- vati, ako bi jih mi rie mogli is ene flovenfke korenine karfhti. Moje befede v’ tih buhvah fo fko- raj vfe krajnfkiga flovenfkiga roda s 1 tim farnim raslozhkam, de fe povfot v’ nafhi desheli ne govore. Ali ima pa savoljo tega meni kdo kaj ozhila¬ ti? bom li drugam hodil imena bera- zhit, kadar jih doma najdem? ne bo¬ mo li nikoli nafh govor popravili? Ako bi ta rezh tako naprej fhla, bomo doshiveli, de fe ne bodo gorenz, do- lenz, in notrajniz eden drugiga safto- pfli; eden fe bo ponemflival, drugi bo fam na lebi oftal, tretji bo napol Lah. Kdo bi potlej krajnzam bukve pifal? Tedaj moramo eden drugimi! podati, kar ima fledni dobro zhiftiga- Kleri nemfhkujejo, pravijo: lila) kar pa gorenzi in drugi po desheli bu' dla imenujejo. Ljubljanez nudelbrct, po desheli dila; hafobfoten riba nesaflo' pi nobeden po ftranfkih krajih, kadar i i V I I s 1 z d 1 f f t k r \ XIII pa rezhem: obarjena riba, me bodo sabopfli. Take befede fo nad alej aren- fhmalz, to je jajza v’ maflu; knedel to je gnedel; burlel to je kotzhnek, ker je na fhtiri kote vresan; ajmoht to je mefmna v’ fuku ali v’ loku; rofh to je mreslia; einbund to je savesana , podviza ali potiza ; fhella kar je sajem- 1 niza ali sajemavka. ; Gorenz in drugi pravijo baklenza L namebi llafha, ker je is bakla to je . is glashovne. Namebi taler pravijo dil- . za ali krog; mavrah je fmerzhek; pu- , fhel je fnopek ali svesik. , Libra ali lunt je poviga snajdenja j barim nesnaniga, v’tem le rajfhi ver- „ shem po latinzih in lahih, ker imajo „ befede bolj lahke sa isrezhi, kakor Nem- [ zi; ravno tako bi jes rajfhi rekel bro- j det, kakor ajmoht. e Per mebih fo nafhim flovenkam, Ll ktere fe pridejo kuhati uzlut, narbolj Imefhne befede, kadar v’ novizh fli- 1 hi jo, pobavim: einrirati, oblavfhira- ' v L, gori djati, abtribati, durhfhlagati; 0 bar bi fe Ar e nder lahko po flovenfko ' y re hlo: safukati, obariti, istrebiifhili, ( v mebi ali vmeti, prezediti. XIV I 4 Sposnam, de nifmo fhe per sadnji popolnamofti zhiftiga kuhinfkiga jesi- ka. Nar laglaj bi meni v 1 ti rezhi po¬ magale gofpodinje po desheli, ker f6 narblishaj per isvirku nefkasheniga flo- ■ venftva. Satoraj perporozhim in profim, de bodo pervimu sazhelku dobrovoljnoper- sanefle, moje persadevanje popravile, ter flovenfko kuho v’ eno ftanovitno ] red in verlto djale. V’Ljubljani 1 . dan rnaliga travna i 799- Valeni i n Vodo i k. K le n k Vl OSJ +* nZl GG C> O S ^ C ZJ I. S h u. p e. J • Ramena shupa s ’ hnedelni is L Sagona. ■^no, ali vezli liber (funtov), pufliga govcji- § a mefa sreshi na resine ali fhnite, jih po¬ molzi, v’ moki povalaj, deni v’ kaftrolo v ras- ^pleno maflo; perdeni ftolzheniga gvirza ali difhave; in putli, de fe fpezhe. — Drugiga govejiga mefa perftavi po navadi kuhat, sraven en malo basilike in pelerfhila; ga fpeni, in °foli. — Kadar je uno mefo v’ kaftroli pezbe- j l0 > perlivaj od te kuhane sbupe v’ kaftrolo, perfuj srihane shemle notri; pufti kuhati tako dolgo, de poftane kakor en god foI<. Po¬ tem perli en frakel beliga vina, en frakel ku¬ hane vode od zbernih zbefhenj, lupa od lemo- ne, eno trefhizo fladke fkorje ali zimeta, pu- Ai, de to vkup fhe enkrat savre. — V’ enim lonzu pofebej ras-tepi dva rumenaka, perdeni fok od ene lemone, en malo ftolzheniga zukra, in pol shlize moke; na to vli uno shupo. dobro prernefhaj, perftavi k’ ognju, in kadar vreti sazhne, je gotova sa v’ fkledo vliti, in na miso dati. 5. Lepo difhezha shupa od sehTfi. Vsami fhpargclnov, krebulize, kifliže, pe- terfbila s’ korenam in perjam, endivije, fpi- nazbe, selene, vfe zhedno operi, in drobno sreshi; deni v’ lonez, nali vrele goveje shupe; kar je sa kofilo treba; polni, perftavi od dc- lezh k’ ognju, de ne bode s’ valam vrelo, am¬ pak en malo poganjalo; zhes eno uro pokufi; ali je shupa mozh is selifh vsela. Zhe she le¬ po difhi, jo prezedi fkos fitize. t Skuhaj n» nji nudelne, ali rajfh, ali opezhen kruh, ali ras-tepene jajza. 4* Zhokoladna shupa . Sa en tri bokale dershijozh lonez vsami fhtiri kuhalnize moke, jo ras-tepi v’ merslim mleku, prezedi v’ lonez, perlivaj s’ kuhalnizO melhajozh vreliga mleka, de bo poln; pufli dobro savrcli; potlej perdeni pol lota flolzhc- ne fladke fkorje; tri zegle zhokolade, ktero ti 1 7 popred v’ vrelim mleku pregnal; pevversi zu- kra, in en droblanz froviga rnafla, to je putra; kadar je vfc vkup en malo zhafa vrelo, vli na °pczhen kruh v’ fkledo. 5. Ramena mejna shapa. Pomashi eno koso ali s’ rnaflam, ali s’ na goveji skupi pofneto mafijo ; poloshi v’ njo en ^alo sresaniga fhpeha, liofhtrunoviga mefa, peterfhilaj korenja, selerie; perli pol sajemni- z o sliupe j poftavi na shcrjavzo; kadar fe po- v ''e, in zherzhi, salivaj s’ shupo ; kadar fe je vfe sarmnenilo, nali shupe, kar je treba, pulli dobro prevreli; prezedi fkos lito; fkuhaj na ti skupi, kar zhefh; jo snafk tudi k’ ajmoktU perli vali. 6. PoJi.ua shlipa nd ril)ji ga droba , V’ eno koso deni putra, pol zhebule, fha- * ra ja, eno pero lorbarja, in ribji drob dinflat; kadar je dinilan, vsarni zbebulo in lorbar vun; drob pa v’ en pifker deni; ga nali s’ posebej kuhano grahovo shupo, in ga pulli dobro ku¬ kati. V’ ponvi raspufti en droblanz putra, ka¬ dar je rasbelen , sarumeni v’ njem f h tiri ku- kalnize moke, in drobno sresano zbebulo; s’ •'m sarofhtaj shupo, jo s’ jeliham okifaj, ofo- kj gvirzaj, perdeni fmctane; jo pulli fhe dobro vreli; potlej jo vli v’ fkledo, na kar¬ koli hozkefk. 7. Zefarjov jefhprenj na shupi. V’ en polifhki lonez vbi dvanajd rnmc- nakov, jih ras-tepi, kadar fe do pol lonza na- raftejo, nali fhe ofolene mlazhne goveje shupe do pod kraj lonza, vfe vkup s’ shverklo ali fhpredlo dobro ras-shverklaj. Nali eno kaflro- lo s’ na pol vrelim kropam, tukaj notri pofta- vi sgoraj imenvani lonez s’ rumenaki in shu- po, ga pokri s’ vreno, in pulli na sherjavzi vreti; kadar je v' terdo kuhano, fe to imenuje zefarjov jefhprenj. Is lonza ga s’ shlizo peski, de podobo od nje dobi, ga v’ fkledo pokla- daj, nanj vli ali mefno, ali pollno shupo, in daj na miso. Zefarjov jefhprenj fe sna tudi tako nare¬ dili: V’ en pifker deni dve shlizi zvetne mo¬ ke in en mafelz fmetane, dobro smefhaj, po¬ tlej perdeni dvanajft rumenakov, ofoli, spet rastepi. Pifker poftavi v’ na pol vreli krop v’ kallroli, vfe vkup na sherjavzo, de fe fkuhaj sadnizh devaj s’ shlizo v’ fkledo, kakor je sgo¬ raj rezbeno. —- Zhe pak hozhefh zeliga v’ shupo djati, morafh en drugi pifker s’putram i dobro namasati, to v ; pervim pi-fkru narejen^ i mefhanje notri preliti, in kuhat perftavili, ka- i kor sgoraj. 4 Se bo rad od pifkra lozhil. Zeli' : ga denefh v’ fkledo , nanj pa shupo. ] 1 8. S hup a od. selifh. Obloshi eno kaftrolo, ali koso na dnu s * putram, noter deni zhebule, korenja, pelei" ‘ fhila, na kofze srčsaniga mefa govcjiga, tele' 1 , »9 zhjiga , in perotnize od kopunov; vfc vkup poltavi na sherjavzo, ne pokri, nizh ne me¬ čkaj. Kadar fe fpodaj rumeni, perli en malo goveje shupc, in pulti dinltati, dokler ni sa- dolti rumeno. Po tem šali s’ shupo, pulti v dobro prevreli, prezedi v’ en lonez, pofnami malt, in vli v’ fkledo na opezhen kruh. Sre- shi kiflize, krebulze, korenja, in peterfhila na drobno, kakor fe nudelni reshejo ; te seli- fka perftavi na zhilti vodi, de savrejo; potlej jih na refhetu ozedi, in v’ shupo fkosi lito prellazhi. V’ to shupo snafh tudi djati en ltof kuhaniga telezhjiga mefa per kolti ; ali perfni hofez od koslizha, ali jagneta ; mlade pifhcta; ali kaj drugiga; in tako na miso dali. — J u¬ di je ta shupa dobra k’ drugim jedem , de fe Jim s’ njo rumena farba da. 9. Rumena shupa. i r v Rasreshi govejo malt na tanke resine; s’ njimi obloshi dno ene kose, in s’ nekterimi re- sitiami fhpeba. Sreshi eno libro folsnatiga mc- fa ne opraniga na tanke resine, ga pololzi s' noshovim robam, obloshi v’ tudi koso; en malo z hebulc, nagelnovih shebiz , kolfhize, na kol- *e sresane frove repe; poltavi na sherjavzo, Pokri, pulti dinflati. Kadar je she rumeno, potreti s’ eno peftjo moke, pulti rofhtati, in med rofhtanjam vedno mefhaj. Potlej šali s’ dobro preflano govejo shupo, in pulti do¬ bro vreti. Stolzi eno unzho inandelnov, deni dinftano mefo is kose v’ moshnar in ga Itolzi dobro med mandelni; vfe vkup deni v’ koso naša j , pulti fhe cn zhaf vreli, prezedi fl dve shlizi fmelane, tudi nekaj moke sravenj vfe vkup dobro smel ha j de poftane kakor meh¬ ko teflo, pomashi eno kosizo s’ frovim maflanii v’ njo poloshi to telto, poltavi na eno frednO sherjavzo, pokri, na pokrev deni sherjavzci pulti, de fe pozhafi rumeno sapezhe. 5 ) Ras' tekaj en malo rnersle telezbje pezhenke, kapai - ; in govejiga musga; to deni v’ koso, perverS 1 en kofzhik mafla, eno pčlt drobtin shemle 1 nekaj sresaniga lupka od lemon, gvirza, k^ par, foka od pol lemone; pulti na sherjav* 1 dinltali, pcrli en malo vina, vender ne pr^ 'czh, de ne bode preredko. Kadar je dinfta- •m, poftavi na bran ohladiti. 6) Vsami zvetnc moke" na diljo, sdrobi eno zhctert libre frovi- ga mafla na moko; v’ fredi naredi jamo, vbi ®no jajze noter, ofoli, perli vina, ali fladki- ga mleka; naredi lebo, ga svalaj, de bo sa e n noskov rob debelo ; na svaleno teko nabavi kupzhike od lega Nr. 5 . popifaniga Tekanja, l\ 6, in daj na miso. Srcshi na podolgabo, sel ja, kolerab, lafh- polem šali s’ govejo zhibo, ali rumeno shupo; g v irzaj, ofoli, iu jo na opezhen kruh v’ fkle¬ do nali. 10. Pemfka sfuipa. ja, fpargelnov, kavi, repe; 3 vfe obari; potlej perftavi naflam, in selcnim graham; tri. Olio-shupti. 1 Naloshi v’ eno veliko koso lepe goveje mafti, ali pa fhpeha; tudi sresaniga mefa te- Jezhjiga per vratini; pezhenke, ali kar pezhe- niga oftane od kofhtruna, kopuna, basanla, jerebiz; selenine., ohrovta, eno zhebulo, repe, korenja, pelerfhila s’ korenino, selene, mulh- kapleta; deni dinftat na sherjavzo, de lepo farbo dobi. Kadar sazhne pokati, perli sbupe; kadar je rumeno, nali goveje sbupe, kar je treba; pufti pozhafi vreti, dokler fe mefo, in felenje ne omezhi; potlej prezedi fkosi filo ; zhe je pregofta, perli fhe goveje sbupe, in jo daj na miso. Zhe hozhefh is nje sholzo narediti, pofna- mi vfo malt s’ nje; pufti jo ohladili, rastari notri dva jajza s’ lupinama vred ; potlej jo perftavi na mozhno sherjavzo; jo niefhaj, do¬ kler ne sazhne vreti; kadar en malo povre, jo prezedi fkosfito; fopel na sherjavzo poftavi, vedno mefhaj, pufti vreti, dokler fe ne sgofti, de fe kose prijema; glej pa , de fe ne perfmodi. S’ to sholzo snafh brodete , in druge jedi be¬ lili ; jo tudi fehoj na pot v fe ti; kadar ne do- bifh sbupe v’ ofhtariji, vsami en malo te sbol- ze v’ fkledizo , perli kropa, premefbaj; imafb dobro shupo. 12. Mandelnova s hupa. Olupi mandelne, jih ftolzi, perdeni en- malo vode med tolzhenjam, de oljnati ne po- ftanejo. Poloshi jih v’ koso s’ fmetano, en ma- ib lo fladke fkorje sraven. Kadar savro, prczedi fkosi fito, perdeni kaj difhezhiga , in zukra, dva rumenaka; dobro presheni s’ shverklo po- ftavi na sherjavzo, kadar hozhe vreti, fe vli¬ je na pifhkote, ali na opezhen kruh. i 3 . S/inpa od rude zli ih jagod. Jagode sberi zhillo; na en polizh jagod nali en frakel vina, t in en frakel vode, perfta- vi jih kuhat; kadar fo kuhane, jih presheni fkos golto " zedilo; potlej deni fpet kuhat, in en malo vina, in zukra sraven. Kadar v’ fkle- do vlijefh , deni po verhu opezheniga kruha. Ako hozhefh zhillo shupo imeti, vli ku- hane jagode na tanko ruto, in le malo oshmi, de ne pojde gofha fkosi. Nameft opezheniga kruha fe snajo tudi zukreni kruhki na shupo naloshiti, po tem, ko je she v’ fkledo djana; tudi opezhen kruh fe mora potlej naloshiti, de k’ dnu ne pade, zhe ni morebiti v’ maflu pezhcn. 14. Volova shupo.. Deni v’ en pifker en polizh beliga vola; perdeni notri zukra, difhav in lemonovih lup- kov, kolikor fe ti prav sdi ; potem pulli to v kupaj vreti. Vsami pofebej pol mafelza do- kre fmelane in deni jo v’ ponvo, de ho savre- ki. Potem deni fheft jajzhnih rumenakov v’ en drugi pifker, devaj vrelo fmetano pozhafu notri, in to dvoje dobro preshverklaj. Sadnizh vli fhe vreli vol is pcrviga pifkra na to me- fhanje, vfe fkupaj dobro premefhnj, in dem na fhtiri vogle sresanih shemel notri, kolikor fe ti prav sdi. Tako je ta shupa narejena. i5. Vinfka shupa. \ J Deni v’ en pifker poldrugi mafelz vina ir) j pol mafelza vode, perdeni notri zukra, muf', katoviga zveta , in fladke fkorje, ali zin»eta» j kolikor fe ti prav sdi; potem pulti to vkupaj , vreti. Vsami pofebej pol mafelza dobre fme- ^ tane, in deni jo v’ ponvo, de bo savrela. Po- ^ tem deni flieft jajzhnih rumenakov v’ en dru- . gi pifkfi , devaj vrelo fme ta n o pozbafu notri), in dobro preshverklaj. Sadnizh sli fhe vrelo , vino notri, dobro premef haj, in sli v’ fkledo' ] 1 j 6. Dobra preshgana shupa. Deni v’ eno koso enmalo mafla, in pulti) de fe nad sherjavizo Itopi. Deni potem toliko moke notri, kolikor je treba, in naj fe pozha- fi sarumeni. Potlej versi en malo kimclna no' tri, in nali koso s’ zhillo grahovo shupo ah pa s’ vodo. To vli potem v’ pifker, in perila" vi k’ ognju de bo dobro vrelo. Perdeni v’ pi' fker peterfhilovih korenin in eno zelo zbebu' lo, in pulti fhe pol ure vreti, de fe bo moka [ dobro fkuhala. Odvsami pene od verha shu' [ pe, jo ofoli, in deni fhe en malo popra < mufkatoviga oreha va-njo. Sadnizh ozri v’ ras' r belenim maflu na fhtiri voglatne kofzhike sresa' r niga kruha, ga deni v’ fkledo, in shupo fkos* r refhelze na-nj v’ fkledo vli. 25 117. Mazhna shapa , rnefna. Vsami eno debelo ftaro kokdfh, jo otrebi in operi, jo na kofze rasreshi, in vfe debeli¬ li k o Ili ftolzi, v’ kterih je museg. Te koko- fhine kofze in pa fhe dva funta telezhjiga ali govejiga mefa deni v’ pifker , vli toliko vode notri, kolikor hozhefh shupe imeti, in perde- ni fhe notri foli, kar je pi'av, in nekoliko pe- terfhilovih korenin, zhebule, korenja, selene, niufkatoviga zveta in nagelnovih shebiz. Pokri pifker tabo, de ne bo foparza vun mogla, in ga poftavi v’ en kotel vrele vode. Pulti to pet «li fheft ur vkupaj vreli, in nobenikrat nizh ’ niersle vode v’ kotel ne perli, salo de bo smi- ra j neprenehama vrelo. Sadnizh pifker is kot¬ la vsami, ga odpri, in shupo fkosi fitze ali refhetze prezedi. Je prav dobra in mozhna. II. Selnat 1. j. id. Narnafhen aliJllan ohravt. 1 Ohrovtove glave oti;ebi, in pertlavi fku- ‘ bat, ne premehko, de ne rafpadejo; kadar fo ^ kuhane, isreshi to fredno vun, de bodo votle, ba lete namafhiti sresbi pol libre lelezhiiiui meta na resine, sberj vun koshe in kite; na- , nio'4,1 v ’ mleku beliga kruha; ga oshmi; na- redi is treh jajz ajnriranje (to je: jih vbi v 5 fkledizo, smefhaj, deni v’ kosizo na en malo mafla, poftavi na sherjavzo, mefhaj, de gofto podane, vender ne preterdo). To kar je is ohrov¬ tovih glav isresano preshmi; dalej vsami en ma¬ lo rnusga; vfe to drobno vkup rasreshi, ofoli ? pcrdei.i tri kuhalnize kif 1 e fmetane, in dobro premefhaj. S’ tem mefhanjam namafhi ali fi- la j ohrovtove glave. Pofebaj deni fhpeha , al> mafti od goveje shupe v’ eno koso , in dva ftroka zhefna; na to poloshi ohrovtove glav« v’ koso, perli eno sajemnizo goveje shupe! pokri, pufti na sherjavzi tri zhelerti ure din' rta ti. — V’ eno drugo kosizo deni mafla n 3 sherjavzo, kadar fe rasbeli, deni moke in ri- haniga kruha notri, de fe sarumeni; potlej perli goveje shupe, in pufti dobro vreti; to je po nemfhko en ajnbren, ali preshganjC' — Kadar ohrovt v’ fkledo devafh , ga poli s’ tim preshganjam , in pufti fhe v’ fkledi n« sherjavzi vreti. — O poftnih dneh vsami na' meft mefa eno kuhano in otrebleno ribo, in nameft rnusga vsami froviga mafla, ali pa ra' koviga putra. 1 1 19. Namafheno fr ono šele. Terde felnate glave v’ sredi vun lsrefhn de bodo nekolko votle, perftavi s’ enim kofzan’ fhpeha napol mehko kuhat v’ lonzu ; kadar fo napol kuhane, jih ozedi. — Nekaj glav peV' hrani sa namafhiti, nekaj jih pak drobno sre'^ shi , perdeni ras-fekaniga fuhiga, ali lelezhji (( ga mefa;’ mefbaj nekaj milila , v’ meftoam Q maflo, vhi nekaj jajz, vkup dobro vmefhaji v to deni ribaniga kruha, fhkapleta, fhtupe, 'n.foli- vfe to vkup smefhaj, in s’ tim nama¬ zi selnate glave; nektere selnate perefa odbe- 1>l 5 de snjimi saveshefh glave, kadar fo nama- l^bene. Potlej jih deni, de fe mehko fkuhajo. ' Pomashi eno fkledo s’ frovim maflam , v’ »jo vloshi te mehko kuhane glave, po verhu j'h nekolko krisham prereshi, sa polivati na- *'edi i 3 froviga inafla, kifle fmetane, in mufh- ^ a pleta en sof; s’ tim poli glave, in jih pulti en zhaf v’ fkledi nad sherjavzo vreli. — Ob P 0 ftnih dneh naredi maflienje is rib, shab, rakov namelti m e la. 20. Na?nafhene ali filane kolei'abe. Kolerabe fe olupijo, na verhu en pokrov °dresh e, is frede fe isreshejo, in votle narede. Sr esanje posebej drobno ras-fekaj, v’ frovim fpezi; med to vbi na vfake dve kolerabe jajze in perdeni eno shlizo mleka, en malo ri- . atl iga kruha, mufkaplela, in foii; to mefhaj, *n s ’ tim namafhi svotlene kolerabe, pokrbvc ? prejo gori poveshi, in na mefni shupi fku- I ) j shupo flori gofto s’ ribanim kruham; ko- ® ra be sloshi v’ fkledo, poreshi niti prozh, poli 8 s liupo, in s’ peterfhilam enmalo obloshi. 2 1 . ,Shpaj'gelni. 4 Shpargelne operi, povesili v’ fnopke, jih ,1<1rav nolV perreshi sadaj na rituvji, in fkubaj * zbidi vodi v’ mehko. Kadar fo mehki, jih tay i, vodo odzedi, Sa polivanje vsami ru- 2 8 menaka od jajz, pol shlize bele moke, en 11 shljzo vode, to mefhaj v’ enim pifkerzu; po' tiej perli enmalo vode, na kteri fo fe fhpargel ni kuhali, tudi en kofzhek putra, mufhkato viga zveta, foli, zukra; perdavi k’ sherjavzii vedno mefhaj dokler fe goditi ne sazhne, p* nefme vreti. Potlej fe otlazhi ena limona no tri kolikor je treba, fe premefha, in na fhpai' gelne polije, kteri fe popred v’ fkledo raslosh« Polivanje snafh tudi tako narediti: polo sbi en kofez froviga mafla v’ kosizo, ga rastO' pi , permcfhaj bele moke, preden fe sarum« ni, deni ene shlize vode sraven, prcmefhaj, i" fkuhaj; kadar vre, perdeni mufkatoviga z velo enmalo froviga mafla, mefhaj, dokler fe m* flo ne rastopi; s’tim poli fhpargelne. 22 . Sele ni grah v' fmelani. Mlad seleni grah deni s’ putram, z ubra n 1 in enmalo foli v’ kosi na sherjavzo dinflot pofebej rastepi tri jajza , deni jih v’ en frak* fmetane, perdeni eno shlizo bele moke, s’ til' poli grah, pudi ga savreli , potlej je dobo' sa na miso nedi; snafh tudi karbonade n a n djati, ako hozhefh. 2.5. Krompir, de fe $’ mejam je. Krompir fe opere, v’ flani vodi fkuho olupi in na kofze sreshe. Potem nekoliko fi'0 viga mafla ali putra v’ kosi rastopi, ozri ' njem enmalo sresane zhebule, deni sdaj sres* 1 ni krompir notri, ga ofoli, pofhtupaj, in d^ 2 d Gii ali dinflaj tako dolgo do bo rumen. Potlej £ a neboliko s’ moko polrefi, ga smefhaj, pcr- h k’ njemu dobre goveje shupe, in naj fe ^kup 0 j kuha, i ; 1 2 4; Lafhka primefna jed. (SEB(il|’c[;e Sufpcifc.) Vsami kolrab , korenja, seleniga fishola, seleniga graha, endivije in kavel. Korenje, kolrabe in selen grah fe morajo popred du- ^'it ali temfat djati, druge seli pa morajo vfa- ka po fvoji vishi kuhane, in tudi vfe te rezhi na kolzhnike ali burflize sresane biti. Potem Vs »mi prekuhaniga ali obarjeniga rajska, ga deni v’ koso dindat, deni fhe sgoraj imenova¬ le rezhi notri, potrefi enmalo s’ belo moko; na j fe vfe to potem fhe en zhaf dinda, in Sa dnizh nekoliko dobi’e shupe perli, de fe bo v *e v kupa j nekaj zhafa kuhalo, in tako bo dobro. - • ' —--.-..----—-- Kuhane, Dinltane, Nadevane jedi «. ' od mefa in perutnine. 2 5. Temfani golobje. Golobje jetra, ferza in shelodze drobno ra sfekaj ; deni na - nje froviga mafla , jajzhnih 1 Umenakov, ribaniga kruha, mufkatoviga zve- > hi shalbla; mefhaj, de podane kakor rahlo tefto; s’ tim napolni golobam krofe. Polosh' jih v’ koso, polni, pufti jih pezhi, obrazhaj' dokler fe rumeno ne sapezhejo. Potlej perl> goveje sbupe, potreb mufkatoviga oreha, sre' saniga lupa od lemon, tudi kapar, zhe hozhefhj in pubi jih pokrite do dobriga temfati. Sad' nizh deni v’ fkledo, potreb s’ ribanim krti' ham , in obli s’ na maflu sarumeneno moko. 26. Tdezhje mejo na Jranzoslio visho. Nareshi vitraftiga telezhjiga mefa na ble- ke, ga pololzi s’ noshovim robam, de bo meh¬ ko ; sloshi ga v’ kaftrolo, v’ kteri je popred nekaj putra rastopleniga, vedno mefhaj , de fe telezhje mefo ne pershge. Potlej sreshi ne¬ kaj pefe na fhipe in enmalo zhebule, versi notri, in pufti, de fe rumeno sapezhe s’ te- lezhjim mefam vkup; po tim perli goveje shu- pe kar je sa sol’ treba , deni notri foli > fhtupe , nagelnovih shebiz , mufkatniga oreha, dva lorbarjova perefa, enmalo jebha; in pufti vreti, de fe mehko fkuha. 27. slafirige is telezhjiga mefa narediti. Vreshi beliga papirja na okroglo, kakoi' je fkleda velika, v’ kteri pojde jed na miso, ta papir pomashi debelo s’ frovim mallam, to je putram; vreshi en kofez prataftiga te¬ lezhjiga mefa, ga sreshi na take kofzhike, ka¬ kor fo auftrige, tolzi jih s’ noshovim berblam, raslosbi na papir, potreb s’ ribanim kruhartf in mufkatovim zvetam ; poftavi papir na rofb na d fl.ibo sherjavzo, pokapaj s’ fokam od le- ni one; kadar fo pczheni, deni papir v’ fklc- daj na miso; bodo menili, de fo auftrige. s ’ raki namajhene v ’ hreno¬ vim soja. Pvake fkukaj, otrebi vratove, jih drobno r ®sfekaj. Namozhi v’ mleku beliga kruha, v hi n °tri jajz, kolikor pifhet, toliko jajz, deni n °tri rasfekanb rakove vratove, ofoli, in vfe v Pup dobro premefbaj in presheni; potlej vsa- 111 i otreblene in podfeshene pifheta, jih filaj, Sav eshi, na rashin natakni, in pezi, kakor fe ('Jane pifheta fizer pezhejo, med pezhenjam Ph poli vaj s’ rakovim putram; ta puter fe ta¬ ko naredi: vsami shivote, noge, in fhipavni- * e od sgoraj imenovanih kuhanih rakov, jih ftolzi v ’ moshnarji, vfe vkup deni v’ koso, 5r aven eno kepo froviga mafla, poflavi na ®oerjavzo, mefhaj, kadar fe puter Itopi , deni ruto , preshmi v’ eno fkledizo fkosi ruto, p° ) e rakovi puter; kolti in kar v’ ruti ollane e prozh vershe; s’ unim preshelim putram pa Polivaj pifheta , kadar fe na rashnu pezhejo. Med tem perpravi sof sa pifheta v’ fkledi Politi. Sa ta sdf deni en malo popifaniga ra- <°vig a p U t ra v ’ koso na sherjavzo, notri deni Oafterganiga hrena, enmalo foli, dve shlizi be- o moke, nekaj fmetane, pulti vreti; kadar fo Pifheta pezhene, jih deni v’ fkledo, poli s’ 'm adaj popifanim sofarn, in daj na miso. 32 2 g. Goveje mefo u’ Jvalkih. Sreshi pukiga govejiga mefa na plofhnatc resine , potolzi jih prav na mehko s’ noshovini roham. Pofebej vsami fhpeha, enmalo peter- fhila, nagelnovih shebiz, fhtupfe, folij ih en- malo luka ali zhefna; te kvari vkup rasfekaj, in na goveje bleke naloshi, potlej jih fkup savi, safbpili, na tizhlj rashin natakni, per ognju obrazhaj , pezi , in s’ putram in je/iham poli¬ vaj. Pezhene sloshi v* fkledo, poli en sof na nje, in daj na miso. So. Vefifalfke klobafe. Vsami tri libre govejiga mefa , m eno li¬ bro goveje maki per ledvizah; goveje fc fku¬ ha , mak pa le lamo obari. Potlej fe oboje prav drobno rasfeka, sa en krajzer beliga kru¬ ha v’ goveji shupi rasmozheniga in fpet oshe- tiga sraven dene, tudi foli, fhtupe, holzhenik nagelnovih shebiz, in majeronovih pleviz. P tiga fe klobafe v’ debele makne goveje zhev* nadelajo, obare, enmalo prekade, 4 So dobre v’ sel j i ali ohravtu pogrele, ali na frovirU maflu v’ kosi pezhene. Morejo v’ kratkim po¬ jedene biti, fe ne dershe dolgo. 3i. Mnshganove fvinfke klobafe. Puko fvinfko mefo in fvinfko podlrebu- fhino fekaj prav drobno. Potlej deni sravef fvinfke mushgane, enmalo sresaniga lupai lemon, kolzhenih nagelnovih shebiz, difhavO' 1, i foli. Klobafe nadelaj v’ fvinfkc ziniva, o Ue¬ fi v’ dim Iri dni; jih pezi v’ frovim maflu, kuhaj v’ ohravlu, selji, ali repi. d 2 . t .ShpeJiovi grejovi zmoki ali Knedelni. Vsami en mafelz grela, dve na fhlirvog- We kofzhike sresane shemle, eno res ali unzho r «spufheniga fhpeha, seleniga peterfhila sresa- n iga; na vfe to eno sajemnizo vrele goveje shupe dobro premefhaj, hitro sakri, de fe sa- z nlme ; potlej ofoli, viti pet jajz notri, vfe premefhaj; is tiga delaj zmoke, jih kuhaj pol l, re na goveji shupi; deni v’ fkledo, poli s’ e 'unalo goveje shupe, naloshi okrog ene resi- n e mladiga prefhizha, in potreti s’ drobna- fiam ali fhnilleham. 33. Volovfki jesik v' goshuvji, ali v ’ robidnizah. ( Sknhaj volovfki jesik v’ ofoleni vodi, Poli e j ga olupi, po fredi ga narasen prereshi. ^°febej vsami eno peli goshuvja ali hezhepezh, fkuhaj mehko, presheni fkosi tilze, sraven deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo } ( 'fiha, lemonoviga lupa, Ilolzhenih nagelnovih s fiebiz in zukra; deni v’ koso kuhat in sraven Cn kofez frovijra mafla. T-a sof vli na jesik v ’ fkledo. 34» Kraljevo goveje mejo (boeuf rojafe.) Vsami en kof govejiga pratnaliga mefa, navlezi to je nafhpikaj s’ fhpeham, kteriga 3 34 fi podolgafto rasrcsal, in povalal v’drobno sre- sanim peterfhilu, zhefnu, fhtupi in v’ foli. To navlezheno inefo deni v’ l0 1 obe j fe naredi sof ali polivanje is olivk, ali (a par, ali brinja, in nanj polije. 37 . Jerehize v' lafliki polivki. U - Pezi jerebizo na raslmu tako, de ho meh- a >n fozhna. Pofebej deni v’ eno koso olja, Ua tim olji fekane jetra in shelodez od | e, ’ebize, potlej perli jefiha, vina, in shupe; ^ a< * n r to vkup savre perdeni sresaniga drobna- ^ a ’ difhave ali gvirza, limonovga lupa, prezedi s j. Polivko fkosi fito v’ eno drugo koso, rasre- • 11 '°žhtio pezheno jerebizo na zheterti, deni r° v to polivko kuhat, perdeni fardele , in j°''£a mafla. Kadar je mehko, deni v’ fkle- ’ 08 orni notri foka od lpmonc, in daj na miso. 3 * 56 38. Sajz, ali Jereb v' oljnati polivki. Sajza, ali Jereba na raihnu foknato pezhe- niga deni v’ koso, v’ kteri fi perpravil vrelo polivko is olja, vina, lemonoviga lupka, zhe- bule, zliefna, fekaniga plezheta, difhave, in perlite goveje shupe; v’ tim naj fe do mehki- ga kuha; sadnizh pertrefi in permefhaj enma- lo moke, pufli vreti, in v’ ti polivki daj na miso. 5g. Pifhela, ali golobje v' zherni polivki. Kadar jih sakolefh , preftresi kri v’ jelihn v’ eni fkledizi in kri s’ jefiham vkuj) pome' fhaj. Pifhela ali golobe deni v’ koso s’ froviifl maflam , de fe navsamejo, sraven enmalo pe- terfhila in difhave; pofebej flori eno preshga' nje s’ enmalo zukram , to deni zhes pifhela al' golobe, perli rumene shupe, zhorniga vina) pufli pifhela ali golobe notri kuhati, sadnizl 1 deni sraven kri v’ jefihu, foli, in foka od le' inone, pufli fhe enkrat savreti, daj na miso. 4o. Tclezhje s ’ kumarami rumenili. Telezhjc mefo rasreshi na majhine kofz«! operi, deni v’koso, ofoli, perdeni en kof frovig ? mafla, inufkatoviga zveta, ene resine lemon® 1 enmalo shupe, ali pa vode, in frove lupleO* na kolefza sresane kumare, klere fhe nimajo pefhčk, vfe vkup pufli v’ kosi na sherjavzi rumenili, dokler ni mehko. Potlej pertrefi d roli' tin od beliga kruha, in deni v' fkledo. 3 ? 4 x. P oljki /esik. Mehko kuhani jcsik olupi, po fredi po- dolgim ga prereshi, poloshi na mresho ali r °fh, po trieli s' beliga kruha drobtinami, pezi do rumeni ga na sherjavzi; v’ kosi naredi po¬ sebej preshgonje, perli shupe in jefiba, dva Jota zukra, zibeb, vajnperlov, mandelnov sre¬ čnih, in difhave, to pulti savreti ; tukaj no- h’i poloshi sarumeneni jesik, naj fhe savre5 potlej je dober sa na miso dati. 42. Kopun s ’ aujtrigami. £ Spezi kopuna na rashnu; pofebej naredi Polivanje v’ kosi od froviga mafla ene unzhe, dveh lotov bele motke in flitirih rumenakov- lr >aflo rasbeli v’ kosi, potlej vmefhaj moko in r Unxenake; perli eno sajemnizo goveje shupe, in e omalo beliga vina, perdeni tri resine lemonoviga f oka, ftol zheniga mufkaloviga zveta, in petde- Jot is lupin potegnenih aultrig, ' sadnizh deni h Otri, kar Te od kopuna v’ pezhno ponvo na- tezhe. Ta polivka le na sherjavzi v’ kosi smi- le ) mefha , dokler vreli ne sazhenja; takrat fe dene v’ eno fkledizo pofebej, in da na miso, de ) e s’ shlizo jemlejo na kopuna, kteri fe pofe¬ bej pezhen v’ fkledi da na miso, in tam i*asreshe. 43 . Kopun j ’ aujtrigami nadevan in pezhen. Nekaj froviga mafla sgrej v’ kosi nad sher- )avzo, notri deni tridefet auflrig is lupin is- lezhenih, ribaniga kruha, in mufkaloviga zve- 5 <5 ta ; vfe to pa nefme prcvrozhe biti , ampak le ennialo isgreto. To smefhaj in v’ kopuna na¬ devaj, ga safhi, s’ fhpeham navlezi, in na rashnu pezi. Pofebej Itori eno polivavko: vsa- mi en kofez froviga mafla, dva lota moke, eno sajemnizo goveje shupe , enmalo beliga vi- 1 na, fok od ene leniorie, in petdefet auftrig; vfe r deni v’ eno koso na sherjavzo, kadar to vkup i vre, deni notri pezheniga kopuna, de enkrat 1 savre; vsami ga vun v’ eno fkledo, pofebej vsa' mi v’ eno ponvo fhtiri rumemke, na-nje de* ni enmalo gorke polivavke, smefhaj in v’ po¬ livko permefhaj de ennialo vkup savre, ter to vfo polivko zhes kopuna v’ fkledo vli. 4 4 • Raza o’ hrenu. Razo deni v’ frovo maflo v’ eno koso na sherjavzi pezh, de rumena poftane, pa mora popred ofolena biti. Kadar fe rumeno sapezhe, perli enmalo goveje/shupe, in perdeni ene ko- lefza od lemone, de fe v’ kosi prekuha. Ka¬ dar je mehka, fe notri perdene drobno riba- niga hrena, en kosarz beliga vina, ena merva jefiha, lemone , mufhkatoviga zveta, in en drob- lanz v’ moki povaleniga froviga mafla. To fo enmalo pokuha, in v’ fkledo dene. 4-5. Prekajeno kravje vime. Vime fe tri dni foli, in narvezh fhtiri dni v’ dim obeli, de poftane rumenkafto. Pot¬ lej fc Ikuha, na kofze sreshe, in v’ kuhano repo dene. 46. Divja raza s 1 polivko od fardel. Divja raza fe navlezhe s’ neklenni nagel- Uoviml shebizami, pezhe na rashnu , poliva s’ frovim maflam; fardele fe ofhohtajo, v’ pezhno ponvo denejo , ktera pod razo doji , de fe v’ n jo nateka,, in s’ tim fe raza med pezhenjam P°gofto po'"'a. Kar polivke oftane, fe zhes ra- z ° v’ fkledi polije, in na miso da. 4 7 . Dobra jed imenvana: Sromak. Vsami en bokal froviga mleka , sa en krai- z °»' beli ga kruha, naroozhi ga v’ tim mleku, no- ts 'i vbi devet jajz, pcrdeni tri shlize moke, vfe dobro smefhaj. Sreshi pol libre fhpeha na tanke bleke , eno libro fadja ali jabolk tudi na fhipe s, esbi, pomashi pezhno ponvo s’ frovirn ma- ®' a m, obloshi na dnu s’ flipebam, potlej s ? ja¬ bolki, potlej fpet eno lego fhpeha, pa eno ^®dja, dokler ni vfe raslozheno. Potlej fe na v erh vlije mleko s’ kruham, jajzmi, in s 1 rno- °> kadar fi vfe dobro rastepel, in pregnal, oenilerhje na verh naloshi kofzhike froviga ma- Sadnizli pbltavi v’ pezh , kjer fe kruh pezhe. 48. Goveje mcfo s ’ krompirjam. Vsami kubaniga govejiga mefa en kof; P°l°shi ga v’ koso ; deni sraven enmalo fhpe- ,a 5 fuhiga fvinfkiga mefa, peterfbila, korenja, l^lezhjiga mefa. ene sem a popra, mufhkalo- Vl fi a zveta , in nekoliko foli; vli na-nj dve sa- Dmnizi ali fhefli govejo shupe , in poftavi po- 4 « lem koso na sherjavzo, de fe ho mefo v’ tefno- i)i ali v’ prefhi dinftalo, pa dobro pasi, de fe mefo ne bo prifmodilo; zhe fe tedaj shup® vkuha, je fhe eno sajemnizo perli, de bo me- fo smiraj v’ foku obalo. Med lem deni en kof froviga mafla ali putra v’ drugo koso, in ga na ognju raslopi; ftrefi nolri '» malo bele moke, in jo sarumeni; potem deni nekoliko kuhanih in olupljenih krompirjov v’ to koso> de fe bodo en zhaf dinbali; vli na-nje neko¬ liko mefne shupe in foka is perve kose, in na) fe fhe enrnalo kuhajo; sadnizh deni krompir v’ fkledo, poloshi mefo is perve kose na-nji in ga poli s’ fokam, v’ kterim fe je dinbalo. 49. Telezhje mefo s' fUpeham. Sreshi nekoliko telezhjiga mefa v’ tanke resine ali fhnite, ras-fekaj enmalo fardel, in nareshi podolgallih nudelnov is fhpeha, kakorfh' nih je sa navlezhenje ali fhpikanje* treba. Po loshi na vfako telezhjo resino nekoliko fardel in fhpchovih kofzov, jo vkup svi, kakor fe ko- lazh svije, in jo safhpili, de fe ne bo rasvil®'- Tako naredi s’ vlimi resinami. Potem fhe fhpe¬ ha v 1 eno koso nareshi, deni nolri eno zhebu' lo in svile telezhje resine, in to naj fe vkup#) dinlta, pa smeraj enmalo goveje shupe notf’ perlivaj, de bo v’ foku ali shaftu obalo. Sad' nizh lo jed enmalo okifnj, s’ moko na tank 0 potreb, de fe bo lepo snrumenila, in ribanig 3 kruha na-njo deni. 4i e IV'. Soli ali Polivke. 1 1 3 čivkajo doto Krat boljfhi, kakor jed, Ii’ kferi fe da;ne- ) knj j' m o jih B he popifali, sdnj bomo flie druge iizhili, , btere fo p er vlake forte jedili dobre. j So. Polivka, ali sof, dobra per vf eh jedeh. , kasbeli froviga 'mafla v’ bosi na sherjavzi, P e rrhefliaj ribaniga bruha, pulli de fe dobro Sai 'umeni, perli goveje shupe, in vina, perde- nagelnovih shebiz , zukra, drobno s resa ni ga * u pka od lemon, in na kolefza srcsanc lemo- i ,le vfe to naj fe kuha, de fe enmalo sagofti. 11 • Polivka od kapar k 1 peihenimu meja ali pezhenim ribani. Mefhaj v’ bosi enmalo mobc, dva rume- " a 5 en bofez froviga mafla, de fe dobro vshe- J le 5 perdeni mufkatoviga zveta, eno pero od 0r barja, podolgim resanga lupba od lernone , k p drugim ribam. ^ 53. Polivanje od far del in anjirig. 1 1 Rasfekaj fardel na drobno, deni v’ koJt> s’ frovim maflam, mefhaj nad sherjavzo; ka- ( dar fe raftopi, prepufti fkosi fitze v’ eno dru- i go koso, sraven deni foka od lemone, ftolzhe- niga mufkatoviga zveta, fhtupe , in dobre go¬ veje shupe, ali pa vina namefli shupe, in ri- baniga kruha. Yfe to mefhaj nad flabo sher¬ javzo, perli shupo, ktera fe natezhe v’ pezhnO ponvo od pezhenke, in sadnizh deni sravefl islezhene auftrige , pufli dobro savreti, in s’ to polivko kopuna ali druge pezheue jedi po¬ li , kadar jih v’ fkledo devafh. 54. Draga polivka od fardel . ^Srovo maflo, shliza moke, rumenak od jajz, prav drobno fekane fardele, mufkatoV »vet, lupek sresan od lemon, goveja shupa* malo vina in jefiha fe p er da vi v’ kosi na sher¬ javzo; mefhaj dokler fe ne sagolli, oslimi, le- , '»ono notri. Ta poli vita je ilobra It’ vbili pc- , shenim jedem, tudi lt’ ribam. ' 55 . Hren. Naftergaj, ali naribaj ga, ah sresaniga na . ^°lefza ftolzi , perltavi ga na shupi v’ boso i *‘ U W, perdeni ribaniga kruha in froviga ma- rii *- Kteri ho7.be , de bode hren hud, ga ne- S dolgo huhati, tudi ne prevezh mafla vanj ^ jati. Hren fe tudi frov sriban, s’ jefiham po- d, in s’ enmalo 7. ultra m premefhan na miso ^ niefu daje. Zhe je hren prehud, fe sna dalje kuhati, ° n nialo vez.h moke permefhati, in mleka ene ^dize perdjati. 5 fi. Mersla selena polivka, ali soj'. Terdo kuhanih jajz rumenake rasmeli na '’°bno, potrčfi s’ z ultra m, poli s’ jefiham, P® r mefhaj drobno sresaniga drobnaka; daj na ''dso k’ mefu. 57. Gorka selena polivka. Stolzi pjeterfhila in krebulze v’ ftopi ali J^oshnarju, de folt da; deni froviga mafla v’ Jj° So na sherjavzo, kadar je topleno, deni flol- en° selen je s’ foltam vred notri , pertrefi l| °ke, smefhaj, pulti de fe ozre, perli goveje s - l 'P e j pulti dobro fkuhati. Potlej prezedi fko- Jlto , 'ofoli, perdeni mufkaloviga zvela, in foka od (lolzhenc fpinazhe, pulti enmalo po- vreti ; je dobro. F v f 58. Polivka od mifhelriov. Operi mifhelne s’ vinam, deni v’ koso s’ < zhebulo in frovim maflam na sherjavzo, de fe lupine odpi'ejo. Potlej naredi eno presbga- 1 nje na nemfhko visho, is tiga polivanje, de¬ ni nekaj kapel olja notri; fe vlije na mifhel' ne, in pulti jih do dobriga fkuhati. 5g. Navlezhena polivka. Tri rumenake d.feni v’ kosizo, tudi foka od lemone, en kofez froviga rnafla, enmalo mu- fkatoviga zveta, foli, drobno sresaniga drobna- ka, in moke; vfe to dobro mefhaj, vli dobre goveje shupe gori, poftavi na sherjavzo, me¬ fhaj bres prenehanja, dokler vreti ne sazhne > in takrat je dobro. 6o. Soj' is kumar. Vsami enih fedem kumar, jih olupi, sre- shi, dobro ofoli, in jih pulti en zhaf v’ foli leshati. Med tem rasbeli v’ kosi nekoliko ma¬ hi, in deni notri tri shlize moke, de fe bo sarumenila. V’ to preshganje deni drobno sre- sane zhebule in seleniga peterfhila, tudi sre¬ saniga, in pulti, de fe bo enmalo napelo; po¬ tem deni notri dve velike shlizi fmelane, in naj fe fhe enmalo napne. Sdaj kumare dobro oshmi, jih deni v’preshganje, perdcni k’ njin 1 45 popra ali fhtupc, mufkatoviga zve ta in difha- v e ali gvirza, in pulti kumare dolgo zhafa din- bati, de ne bodo vezli tako mozhno difhole. ^adnizh perli na-nje eno polno sajemnizo ali Hieflo goveje shupe in en majo jeliha, in naj dobro vrejo, de fe sagolte. V. Jajzhne, in mlezhriate jedi. 61. Maflene jajza. Dvanajft jajz v’ terdo fkuhaj, olupi, na °beh konzih enrnalo belak perreshi, na ritki °dreshi belak toliko, de bolh rumenak vun v seti mogel; isdolbi vun rumenake, belak pa ,1a j zel in votel oltane. Potlej deni rumenake, perrefke od belakov, fredizo od shemle v’ mle- ■ u namozheno, in osheto, eno unzho rakovi- 8 a putra, tri žele jajza, in drobna sresane rako- Ve vratove v’ moshnar; ftolzi vfe v’ moshnnrji, of °H, in smefhaj s’ fheft shlizami kifle fmeta- I)e> Pomashi eno zinallo fkledo s’ fmetano in ,>a kovim putram; po tim raslezi po fkledi to *** e fhanje. Deni gori namafhene jajzhne be- a ke, kteri fo mafheni s’'enim mafhenjam ka- fi ° r ga bom potlej popifal, belake fpet sama- , ' 1 s ’ poprejfhnim mefhanjam, na verhu poli s hiflo fmetano, femterkje poloshi drobtine Pj’tra, potreb s’ riba nim bruham, obdeni s’ P ehovim obodam , pokri s’ pleham, deni šgo- 4(i raj in fpodaj sherjavze, lepo sapezi, daj na miso. Mafhcnje sa bclake fe takonareja: dinflaj sresane kukmake, ali druge gobe v’ rakovim putri s’peterfhilam, perdeni drobno sresanih ra¬ kovih vratov, enmalo v’ flani vodi kuhane od kodi sbrane ribe, ofoli, naflergaj enmalo mu- fkatoviga oreha notri ; s’ tim narnafhi votle bčlake. 62. Namafhene ali Jilane jajza. Tcrdo kuhane jajza olupi, prereshi po fredi, sberi rmnenake vun, jih rasdrobi. Na de fot j a jz vsami sa en jajze velik kofez pulra, pulti ga v’ kosi raslo jj iti , sdroblene rumenake deni noter, foli, mufkatoviga zveta, tanko sre- saniga peterfhila ; odltavi od sherjavze, de fe enmalo ohladi, potlej vmefhaj f h tiri shlize ki- fle Anetane; pomashi eno fkledo s’ rakovim putram, deni v’ fkledo tri shiiz« kifle Aneta- ne; naloshi votle belake de votlina nakvifhko doji, napolni jih s’ sgoraj popifanim nareje¬ nim rumenakam, deni verh vfakiga jajza en¬ malo Anetane, in pulra, potrefi s’ ribanim kruham , daj sherjavze sgoraj in sdolaj, sope- zi rumeno. 63. Dampfi'nudelni. Eno unzho froviga mafla in en mafelz Anetane fe na sherjavzi sgrej«, sraven fe per- mefha fhtiri shlize volovih drosha, ofem jajz vbije, perdene enmalo zukra in mufkatoviga 47 tveta; is tiga le (lori teAo, pa ne prcterdo. Kadar tcAo gori pride, delaj hlebzhike, jih poftavlaj na s’ putram pomasani in s’ drobtina¬ mi po tre feni papir, tiga poAavi v’ tortno ponvo, pokri, sdolaj deni flabo sherjavzo, sgoraj pa mozhniflii, de fe fpezhejo hlepzi. Kadar fo mmeno pezheni, naredi ml.ezhno shupo na-nje po ti vishi: vsarni en mafelz mleka, deni va- "j en rumenak, rashverklaj ga v ti vodi, sra- Ve n tudi deni en noshov oj A bele moke, eno s l>lizo roshne vode, zhe jo imafh; sresan le- monov lup, zukra, fladke fkorje; vfepoAavi ^ kosi na sherjavzo, mefhaj dokler ne snzhne y r eti. Potlej deni pezhene hlebzhike v’ fkledo, )'h p 0 li 5 ’ mlezhno shupo, in potreti s’ enmalo ^krarn, in fladko f kor j o. 64« Navajene j a}za v ’ majla. V’ en lonez , kteri en bokal dershi, deni ohri shlize zvetne moke, en mafelz ali fme- ali froviga mleka, mefhaj dobro, potlej »olri dvanajA jajz, rashverklaj vfe dobro, i pornashi koso s’ maflam dofti na debelo 1 s goraj imenvano rezh notri, pokri, deni s S°i’aj in fpodaj sberjavze, de fe rumeno sa- P e zhe; daj hitro na miso, de vkup ne pade. le sna tudi na plehu med plebdvim obo- . naredili; vfclej fe po verbu denejo maj- * Ctl * kofzheki froviga mafla. 65. Nadevani fmerzhiki, ali mavrahi . Velike fmerzhike operi, ofolene pulti en zhaf flali, de odmeknejo. Pofebcj olupi ku¬ hanih rakov, naredi is lupin rakovo maflo; vra¬ tove in mefo is fhipavniz, peterfhila, nekaj namozhene fredize od heliga kruha, tri jajza v’ rakovim maflu ainrirane, to vfe sreshi na drohno vkup, deni vfe v’ eno veliko fkle- do, vsami sraven dve shlizi frnetane, eno jajze, foli, in mufkatoviga zveta ; smefhaj vfe fkup dobro. • Potlej prereshi fmerzhike ne popolnam narasen, ampak na polovizo, in jih s’ to re- sanzo nadevaj. Deni v’ eno fkledo enmaio fine' tane, rasloshi na njo nadevane fmerzhike, po- verhu deni fpet frnetane, ribaniga kruha, in rakoviga mafla, pokri, daj sherjavze sgoraj in fpodaj; pufli, de se sakuhajo. 66. Rakove klohaje. Naredi in svalaj teflo, kakor sa nudelnc. Nekaj rakov fkuhaj v’ flani vodi; olufhi jih. is lupin naredi rakovo maflo; pofebej vsami oluplene vratove, v’ mleku namozheno in o- sheto fredizo heliga kruha, rasfekaj na drob¬ no; mefhaj sa eno jajze debelo kepo rakoviga putra, vanj permefhaj popred imenvano resan- zo, tri jajza in foli; vfe dobro fkup smefhaj j in s’ tim pomashi svalano teflo sa en noshoV rob debelo; potlej prereshi teflo krisham na f h tiri dele. vfaki del deni vkup kakor eno okroglo k.lobafo. Savi, mashi fkledo s’ rako¬ vim maflam , deni enmaio frnetane v’ njo, go 49 ri poloshi rakove klobnfe, po verhu tudi en- rnalo fmetane, ene kofzc rakoviga mafla, ri- baniga kruha, pokrl, daj sherjavze fpodaj in s goraj, sapezi , de bodo foknate in rumene. • 67 . Klobafe is rajska. Naredi in svalaj tedo, kakor sa nudelne. eni kosi pudi mleka savreti, deni notri raj- s ^a kuhat (na tri mafelze mleka eno unzho) de ,J o mehe^k in god. Potlej ga deni v’ fkledo, in Iroviga mafla sa velikod eniga jajza, tri jajza ttotri vbi, perdeni zukra in fladke fkorje sraven, Peemefhaj vfe vkup dobro. Pomashi to na sva- *«no te do po debelodi eniga noshoviga roba, rfl sreshi ga na fhtiri dele krisham, savi fkup ^akor polizo. Pomashi eno fkledo ali koso s’ k°vim maflam, poloshi svite klobafe v’ njo; fftshverklaj tri jajza v’ en mafelz fmetane, vi 1 8 0l ‘i, pokri, daj sherjavze sdolaj in sgoraj, in Sfl pezi, do bodo rumene in vender foknate. 63. Bnzhe n’ mleka kuhane. Olupi eno buzho, pezhke poberi vunin 1° na podolgade resine sreshi. Kuhaj jih v’ °>olcni vodi; pofehej fkuhaj pol libre rajsha ^'di v ’ i n ga ozedi. Kuzho pretlazhi fko- J S1 fitze v’ rajsh , perli mleka, deni notri en ‘j°fez froviga mafla, in fkuhaj do dobriga. Ka- ! okoli na kraji ga s’ jajzam pomashi, od drO' giga svalaniga te da vreshi en perd fhirok p»^ 53 ga obloshi okrog na s' jajzam pomasani kraj, to deni na papir in na pleh ; pollej deni na Iredo en fafh ali namafhenje ali pd teleta, ali °d golobov, ali kar imafh; po verhu poloshi drugo polovizo svalaniga tefta, de vfe pokrije, in pomasbi s’ jajzam sgoraj imenvani paf, de f e sgorno teko s’ njim fprime; po verhu fpet s’ jajzam pomasbi vfe; naredi na vcrh is lefta eno rosbo : in jo pezi ali v’pczhi, ali v’ bufreni kosi pet zhetert ure, to je dokler ni lepo rumena. V I L B a n d e 1 z i. 76. Mandelnovi lolii, ali rnandtlpegni. Olupi eno unzho savrelih mandelnov, Itol- 21 jih s’ fhekitni loti prefijaniga zukra, potlej n tefhaj pol ure s’ tremi belaki od ja j za; pollej l fi nionoviga lupka drobno sresaniga deni notri. l’leh fe sgreje, s’ vdiham poniashc, enmalo "brifbe. Is uniga mofhanja Udri podolgalle bleko, jih haloški na ploh, deni v’ pezli, de 1® rumeno sapezhejoj pollej jib lepo vsdigni s lopalzo , zbes valjar sakrivi; takrat fo man- debiovi loki dodelani. .OJ * 77» Bandelzi od volovih droshi. Eno unzho froviga mafla in eno unzho kuhaniga mafla raslopi v’ enim lonzu, potlej perdeni dve shlizi mleka, smefhaj. Dalej vbi notri tri žele jajza in devet rumenakov, vfe dobro premefhaj; po tim perdeni tri shlize vo¬ lovih droshi, foli kar je prav, pol libre bele mo¬ ke, in en frakel mleka; rnefhaj vfe tako dolgo, dokler ne bode nizh vežh fhtrukelzhafto. Ban- delze pomashi s’ maflam , nali jih na polovi- zo; poftavi k’ pezhi, de pozhafi s-hajajo; sgrej tortno ponvo, deni notri bandelze, sgoraj in sdolaj sherjavze, k’ sadnim pograbi sheriavzo prozh, de fe sgoraj cnmalo bol sarumene. 78. Dvakrat pezheni loki, ali bifkotenpogni. Shtiri žele v’ lonez vbite jajza, in pol li¬ bre prefejaniga zukra rnefhaj eno zelo uro; potlej permefhaj eno unzho lepe zvetne moke, in eno unzho moke od fhterke; pa ni treba vezh dolgo mefhati. Potlej vreshi poltretji perll fhiroke Ideke od oblatov, namashi gori sa en noshov rob debelo tiga imenvaniga leda, nalo- shi jih na pleh, in enmalo fpezi , de ofhne- jo bledi. Potlej zhe hozhefh , jih rudezhe far- baj, na dolgo sresunih mandelnov in pifiazij gori natrefi, in fhe v’ drugo cnmalo v’ pon¬ vi pezi, ali pa v’ pezhi. 79. Baridelzi od rakov. Dvajfet rakovih vratov olupi, sreshi, per¬ deni enmalo v’ mleku namozheniga in oshetiga 55 kruha. Mefhaj eno unzho froviga mafla, per- deni eno vbilo jajze, in dva rumenaka; med vfe to deni sresane rabe in namozheniga kril¬ ca, in fkup smefhaj. Bandelze pomashi s’ ra¬ kovim putram, in jih na polovizo napolni; fpezi jih v’ tortni ponvi, kadar mozhne pene shenejo, fo sadbfli pezheni. <>o. Pesni od na shebize sresanih mandelnov. Eno unzho mandelnov sreshi podolgim, kakor na shebize; pofebej flori is ene unzhe z ul« ra in dveh fpenenih belakov en zukren led, mefhaj ta led pol ure; potlej deni noter Cvetne moke dva lota, in na shebize sresane 'uarnlclne; to smefhaj fkup, sreshi oblate na po dva perfta fhiroke bleke, namashi na-nje h ga tcfla, pofoshi jih zhes plehove korita, tyezi lepo rumeno, naredi gori led, pufli ga pofufhiti in daj na miso. 81. j P refhulni bandelzi. Naredi mafleno tefto ali putertaig, tanko Sv alaj , is tiga tefla flori eno podlogo v’ ban- 'lelze ; sreshi na drobno prefhule ali fuhiga Ivinfkiga mefa, naredi is moke in od eniga r umenaka leflo, ga svalaj, sreshi na tanke nu- uelne, jih na kropu fkuhaj , ozedi, ohladi; s >Uefhaj kuhane nudelne s’ drobno sresano pre¬ obuto ; deni v’ flcherni bqndelz nekaj od liga ^efhanja. Po verhu fpet pokri s’ putertaigam, 1,1 ga pomashi s’ jajzi, fpezi v’ pezhi ali v’ tortni ponvi. 4 So dobri. J! 2 . Majleni bandelzi. Rastopi eno unzho froviga mafla, notri vbi fheft jajz , fhtiri shlize fmetane deni sra- ven na sadnje, de fe ogreje, tudi tri shlize opranih volovih droshi, foli, in devet lotov zvetne moke; to vfe smefhaj dobro vkup. Po- mashi bandelze s’ maflam , napolni jih na po- lovizo, pufti jih na gorkim Vhajali ; potlej jih fpezi v’ tortni ponvi. 83. Grahovi bandelzi. Kuhan odzejen grah presheni fkosi fito; grah more fuh bili, de gre fkosi kakor mo¬ ka. Potlej deni notri fheft lotov zukra , fheft rumenakov, in mefha'j vfe fkup tri zheterti ure; po lirn versi notri sresaniga lupka od le- rndn. Pomashi bandelze, polovizo napolni, pe¬ zi v’ tortni ponvi pozhafi. 84. Rajshovi bandelzi. Dinflaj eno unzho rajsha v’ enim polizhu mleka, potlej naj fe ohladi; mefhaj eno un¬ zho froviga mafla v’ eni fkledi, potlej perme- fhaj notri ohladeni rajsh , in vfe vkup en zhaf mefhaj, Pofebej mefhaj pol' ure dva jajza, fhtiri rumenake, in prefejaniga zukra pol un- zhe. Vfe fkup deni, in pomasane bandelze napolni, in lepo fpezi. »7 85. iSirni bandelzi. En dobpr mafelz mleka, ofcm jajz notri vbitih, ene kaple jeliha perftavi k’ sherjavzi, de fe vfiri. Potlej odzedi tiradko. Mefhaj v’ fkledi pol unzhe froviga mafla na prav rahlo, Pertnefhaj dva žela jajza, dva rumenaka., sre- saniga lemonoviga lupka, enmalo zukra ribaj °b lemonovo kosho, ta zuker deni notri, in druge difhave, ali gvirza. Naredi podlogo v’ bandelze is mafleniga teka; une rezili vkup smefhane s’ firam napolni v’ bandelze nad te- 56, in jih fpezi. 86 . Bandelzi od ribaniga kruha. Deni v’ en lonez eno unzho prefejaniga zukra, fhtiri žele jajza, fhtiri rumenake; me- fbaj pol ure, de fe vfe lepo sagofti; ako Unafh, deni potlej notri dva lota sresanih pi- kazij, in lemonovih lupkov sresanih; tudi fhti- vi lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s’ 'vvaflam, nadelaj jih ne zlo do verha, po zha- b na majhcni sherjavzi fpezi. VIII. Ajmoht. 87 . Pifkela p Jhpargelni u’ seleni polivki. Pifheta olrebi, ozhcdi, nafhpili, noge s’ fhpago sveshi, s’ vrelim kropam poli; potlej 58 v’ merslo.vodo.cn zhaf poloshi, sadnizh v’ ko¬ so deni. Pofebej obari lepe seleno fpinazhe, jo odzedi, s’ merslo vodo poli, oshmi, in v’ moshnarji ftolzi; dalej jo deni v’ eno koso pofebej, sraven drobno sresaniga beliga kruha, dobre goveje shupe gori, de fe vkup kuha na sherjavzi, perdeni difhave in foli kar je prav; potlej presheni fkosi lito v’ eno fkledo, in to prezejeno polivko sli na pifheta, ktere fo v’ fvoji pofebni kosi, jih poilavi na sherjavzo, de pozhafi vrb. t She pofebej obari fhpargelnov na kropu, de enmalo savro. jih odzedi na fitu , s’ merslo vodo poli, potlej k’ pifhelam deni fhpargelne; in naj fe vfe fkup do dobriga v’ kosi fkuha. IX. Poftne in moltnale jedi. 88. Sirni nudelni na maflu zver ti. Vsami eno unzho froviga mafla in nekol- ko fladkiga Ura; drobno vkup smefhaj, vbi eno jajze notri, in pet rumenakov, pa vfe po- pred dobro raflepi; tudi perdeni dve shlizi volo¬ vih droshi, en frakel fladke fmelane, ofoli vfe; in naredi s’ moko is tiga vfiga teflo na dili, ga svalaj; potlej reshi po perilu debele, in pol perila dolge nudelne; dilo pogrej, jo s’ moko potrefi, deni gori sresane nudelne ali bazelne, pokri s’ gorkim pertam, pufti jih ’s - bajali. 5 9 Potlej jih na maflu zri, pa ne prevezh malino. Kadar jih na miso dafh, potrefi s’ zukram. 89. Povili rakovi nudelni. Eno libro mohe vsami v’ eno veliko plit¬ vo fkledo, deni na njo en mafelz mlazhne fme- lane; vbi fhed jajzhnih rnmenakov, in sraven dve shl izi volovih drosha, rallepi vkup, in Hcosi fito prezedi v’ fkledo na moko ; potlej Kori tedb, v ga dobro pregnedi, pufli de v’ fkle- di enmalo ’s-haja; potlej ga na dilo vun vsa- ^i, ga svalaj, radopi eno unzho rakoviga pu- lt 'a, s’ njim pomashi svalano tefto, potrefi go- 1-1 sresane rakove vratove, rasreshi na bleke s’ kolefza m, bleke povi, in jih pulli fhe enmalo gorkim Vhajati; deni en perll debelo fme- tane v’ eno prodorno koso, kadar fmetana vre, vjoshi povitke lepo po verdi notri; pomashi )ih . sgoraj s’ rakovim putram , pokri, daj tudi s g°raj sherjavze. go. Eakovi f/itrukli. Deni na dilo eno ne prav polno vevnizo Cvetne moke, ofoli jo, vbi eno zelo jajze go- ri » naredi prav mehko iedo s’ mlazhno vodo, db fe bo vlezhi podilo; gnedi ga, de ho me¬ hurje delalo, pokri potlej, s’ gorko fkledo ali J <°so, naj pozhiva, tako dolgo de malhenje a K filo naredifh. Mafhenje dori tako: sreshi >'alli, flori tefto, ga dobro sgnedi, svalaj sa P e rft debelo, rasreshi s’ obodzam sa krofe, ali P a s’ nosham na bleke; pomashi koso s’ ma- potrefi jo s’ ribanim kruham , vloshi ,l ndelne na tefno, pufli jih ’s - ha jati , poli s’ to plenim maflam, pokri, pezi na sherjavzi fpo- J^j in sgoraj. 64 gg. Pezhenigrefovinudelni. (©cbncfctlf ©ricenubcln-) Eno pcftmafla rasbeli v’ bosi, deni pol fra- kla grefa notri, pubi de fe rumeno shge, kadar je rumen, vli notri en polizh vreliga mleka, p udi vreti, de fe sagodi; potlej odllavi, vli v’ fkledo, de fe ohladi, in ga mefhaj de ne bode fhtru- kelzhaft. Kadar je hladno, vbi notri 4 jajza, in 4 rumenake popred dobro rastepenc, perrnefhaj 3 shlijse volovih droshi, in bele moke, ofoli j moko tako dolgo pcrdevaj, de fe teilo naredi- Pofkufi pa na to visho, kdaj je moke sadodi: namrezh omozhi perft v’ jfuhi moki, vtakni ga v’ tedo, kadar fe tello vezh ne perjema mozh- naliga perba, je snaminje, de ti clofli moke v’ tedo djal. Gnedi ledo en zhas s’ kuhalnizo v’ fkledi; potlej ga deni na potrefeno dilo, ras- tegni ga s’ rokami po dolgim, reshi en perd fhiroke nudelne, pogerni en pert na eno dru¬ go gorko dilo, potreti jih dobro s’ moko, ras- loshi nudelne na iplofk gori na-njo, podavi na en gorek kraj, jih pogerni, pudi jih en- malo ’s-hajali; potlej vfakiga s’ nosham po frc- di enmalo nareshi, jih zri v’ rasbelenim ma- fluj kadar na mifo dafh, potreti s’ zukram. loo. JDroshni krofi. Deni v’ fkledo eno libro pogrete moke* dvanajd rumenakov, en frakel fmetanc, tri shlizc volovih droshi, ofem lotov dopleniga froviga mafla , ofoli vfe, in sgnedi tedo, svalaj, reshi s’ glasbam, ali plehatim obodzam, snafh na¬ bijati v’ fredo s? zukram kuhane marelzc, ah 1 65 en drugi falsen; pufli l in lemonoviga lupka. Potlej deni jabelka n °tri, pokri, pubi jih kuhali, de fe mehki ? ‘hutijo,^ kadar s’ kuhalnizo- potipafh 5 vender, P r eden fe raskuhajo. Pokladaj jih po vcrfli v’ Skledo; potlej pubi polivko v’ kosi fhe enma- ^ povreti, jo sli zhes jabelka, pubi vfc ohla¬ di j je falata dobra. 8 o 137 . Repunzlova Jnlala. Zhedna oprana falata fe vloshi v’ Tkledo, v’ fredo fe poitavi en kulisa kavlifior. Ter- do kuhanih ja jz olupi, helak poTebej drobno rasTekaj, in rumenake poTebej; tudi drobno .ras Tekaj kuhane pefe , s’ tim Teka n j.'« m naredi kiipzhikc po falati Temterkje po lepi verni, en- ga sa drugim; ofoli, daj olja in jeliha The pO' pred, preden Tekanje gori rasloshiTh. XIII. Torte. i38. MandeJnova iorla. Vbi v’ en pozinjen lonez Thelt j a jz, in Thelt rumenakov, poitavi lonez na en trinog nad majheno sherjavzo, raslepi jajza nad shei" javzo, in pulti, de enmalo mlazhno poltanc- Potlej prezej vsami od ognja, raslepi jajza, de poltanejo prav golte; deni potlej notri pol h' bre prefejaniga zukra, in od ene lemone dr°' bno sresaniga lupka, meThaj fkpp de Te sgolUj potlej deni notri eno libro ali en lunt drobu 0 llolzhenih mandelnov, meThaj tako dolgo. ne bode nizh svalka ali Thtrukelza. Dalj c na plitvi zinjalti fkledi rastepi belak od Theft jajz kleri To oTlali, s’ le Teni m nosham, de Te Tp e ' nijo; in notri v’ lonez pcrmeThaj; tako je O' meTa sa torto ftorjena. Obod in pleh dobi' 0 «1 pomashi s’ frovim maflam, in s’ ribanim bru¬ ham potrefi, vli omefo nolri; pokri, daj'sgo- >’aj in sdolaj pozhafi majhine sherjavze. Ka¬ dar je torta pezheria , obresbi s’ nosham okoli oboda, de fe obod od torte odlozhi; potlej jo podreshi od pleha. Pokri plitvo fkledo s’okrosh- nikam ali talerjam; preverni torto s’ obodam in pleharn vred nanj. 1 3g. Navk , kako fe v ’ zaker hodi s' modlarn , in pofodo sa torte in su kuhanja . Vfa pofoda pleha ta, kofitarjafia, kufrena , J n mefingafla ima zhedna, fuha , in pred rujo varna ohranjena biti. Kadar ene ali druge po- Aebujefh» jo pomashi s’ maflam frovim ali huhanim , potlej potrefi s’ drobtinami, kar fe jih perjeti hozhe; potlej snafh pezhi, zreli, in Ootri devati, kar hozhefh, pojde vfe rado vun. 14 o. Visha zukreni fneg na torto naredili. Deni v’ lonez eno unzho prefejaniga zu- kva, belak od eniga jajza, cnmalo rosline vo¬ de; mefhaj fkup , de fe sgotii. S’ tim snkfh fneg narediti, na 'karkoli hozhefh. Kadar je * 0l 'ta she cnmalo ohladena, jo s’ tim zukrcnim Legani obli ali prevlczi , in proti ognju dcr- ®^i, de fe pofufhi. Tudi snafh tako fneg' per- Pvaviti : rastepi 2 ali 3 bclake, dc fe fpenijo, v oiefi notri prefejaniga zukra, perlipaje po ma- med mefhanjam , ne pa vfe na enkrat; 1,1 mefhaj le na. eno tiran; de pofiane prav f?°lio. Ta -fneg ne tezhe doli, je dober sa vi- . (j * «2 foke torte in oltane gori, kamerkoli g a pre- vlezhefh; potlej jo snafh potrelli s’ prefejanim zukram , in jo pofufhi v’ pezhi. — Ako ho- zhefh rudezho farbo imeti, deni notri me- fbanje alkermes, sa rumeno shefrana, sa ru- javo zhokolade ; vfe popred na prah ftolzheno in permefhano. Sa seleno farbo deni defet sern kafčta v’ pol jajzhniga bclaka namakat, v’ zhafu enmalo premefhaj bode v’ eni ali dveh urah selena farba, ktera fe med zukreni fneg per- mefha, 141. Od obodov ali obrazkov is pleha sa torle • Ti obodi fo dobri sa vfe torte, in tudi sa druge Avari pezhi. Obod naj bo faj fhtiri perAe vifok, in na okroglo proAoren; konzi nimajo biti vkup slili, ampak proAi sa bolj ali manj llifniti, kakor ima vezhi ali manjfhi torta biti- Na tim Aifnenim mehu fe samashe s’ enim na vodi ftorjcniin teAam is moke; fe preveshe s’ nitjo , de ne odjenja. Obod fe dene na plehj na dno en okroglo vresan papir; obod in pa* pir fe s’ maflarn dobro pomashe, s’ moko ah s’ drobtinami potrefe. Pezhena torta fe ob obo¬ du s’ nosham podreshe, obod prozh vsame, in tudi papir odlozhi. Sa torte snajo tudi drugo forte modli bili, kateri fo nalafh narejeni ah po podobi ene dinje, ali s’ vollino v’ fredi, ah kakorfhnekoli podobe fe sa fhartelne delajo- Obod nefme nikol poln biti, temozh fe proAor puAi, kar fe ve, de bo torta fe narafla. 85 i/|2. Zherna krnim j a torta is zhokolade. Vsami 8 želih jajz, in lo rumenakov, jih ras tepi, tlc bodo gohi, kakor kafha; notri de¬ ni pol libre prefejaniga zukra, in fpetsmefhaj: potlej pol zegla drobno sribane zhokolade, eno Unzho holzhenih mandelnov, enmalo nagelno- vih shebiz, fladkc fkorje ali zinieta, mufka- toviga zve ta 5 vfe to mefhaj; sadnizh fh tiri lo¬ te sribaniga ajdovnikn , ali ajdoviga kruha no- h'i permefhaj; in fpezi v’ obodu. 143» sljdovnihova torta, drugazhi. V’ fkledi vmefhaj dobro poldrugo unzho froviga mafla, potlej vbi notri 14 rumenakov eniga sa drugim med vednim mefhanjam smi- r aj na eno hran; potlej vmefi lepiga prefeja- ftiga zukra pol libre, vmefi ga pozhafi per pefhiza^h, tudi dve pclli olufhenih (lolzhenih Mandelnov, fladke fkorje enmalo in lupba od Jemo n. Po tim rastepi belak od ja jz na pene ’n tudi notri vmefhaj; sadnizh vmefi notri per 1'efteh ajdoviga sribaniga kruha tri unzhe, fhe e,1 malo mefhaj, in prezej pezh deni v’obodu, *Ii v’ modlu, kakorfhnim hozhefh. 144 . Torta is bele fhlerke. Od 8 jajz vbi rumenake v’ en pozinjeni °nez, belake pa v’ eno plitvo fkledo pofebej. hnmeriake rastepi na tanko, potlej eno libro Prefejaniga zukra pomalim per pefhizah smi- ’ a J na eno hran notri vmefi , zhe imafh eno shlizo roshne vode notri deni, tudi cnmalo flol- zhene krefhe ali kardemona. Belak od jajz po- febej v’ plitvi fkledi penafio rastepi, in sraven notri smefhaj. Sadnizh fe lepe prefejane fhter- ke pcr polnih pefhizah pozhafi vmefi; in v’ obod dene, ter v’ pezh. i 45 . Prepezhenki, ali bifkoti is torte. Vbi 12 rumenakov, mefhaj jih v’ globoki parfleni fkledi, sribaj ene tri lufhine od lemo- noviga lupka, deni jih v’ rumenake, in enma-. lo roshne vode, zhe jo imafh; potlej eno libro prefejaniga zukra per pefteh notri vmeli. Po¬ tlej mefhaj, de fe sazhne enrnalo vsdigovatij tedaj rastepi oftalfhih 12 belakov v’ pene, jih notri sameli; sadnizh perfipaj per pefhizah eno libro prefejane fhterke, pozhafi mefhaj; in prezej v’ en pcdolgafi model deni pcr malini pozhafi pezh; potlej sreshi na resine , deni fpet v’ pezh te resine na enim plehu, de fe prepc- zhejo; in to fo prepezhenki ali tortni bifkoti' 146- Pejkajta lorla. Vmefhaj eno libro froviga mafla s’ dvema rumenakama, de poflane kakor goda fmelanaj potlej vbi notri tri žele jajza , perdeni sriba- niga lemonoviga lupka, in eno libro prefejani¬ ga zukra. Vfe vkup mefhaj na eno Aran, sad¬ nizh eno libro prefejane lepe fhterke vrnefij in deni v’ obod pezh. 85 14 7 • Pefkajia, ali kruhnja lorla , dragazhi. t Sredizo ajdoviga I0 pozhali fpezhe. Jo polreli s’ zukram, dok¬ ler fe pezhe; ali pa zukreni fneg gori naredi. i54. Kojianjova torta. Sreshi drobno i 4 pezhenih oluplenih ko- ifanjov. Mefhaj poldrugo unzho froviga mafla s eno unzho Itolzhenih mandclnov, s’ 18 loti P r efejaniga zukra, tremi zelimi jajzi, in pele- 8 » rimi rumenaki, s’ lemonovimi lupki, in s’ kofta- njarn. Deni vfe na pomasani pleh in obod. i55. Krompirjova torta. t Skuhaj krompir, tako de ne bo raskuhan, ga olupi in na ribeshnu sribaj. Deni fheft jajz v’ eno fkledo in jih dobro rastepi; ftrefi en funt ftolzheniga zukra notri, in potem en funt sribaniga krompirja, in vfe to pol ure dolgo mefhaj, de bo prav dobro premefheno. Potem pomashi tortni model s’ frovim maflam ali putram; ga potreli s’ lepo moko, kolikor fe je hozhe prijeti; deni va-nj enmalo drobno sribaniga ali sresaniga lemonoviga lupka, in potlej deni popred imenovano tortno tefto notri. Prczej ko je model napolnen, ga poftavi v’ pezh, de fe bo torta lepo rumeno fpekla. i5b". Toria s' frovim maflam . Vsami pol funta moke, pol funta froviga mafla ali putra, eno unzho ftolzheniga zukra, in lupka od pol lem one. Vbi na vfe to dva jajza, mefhaj dobro in naradi tefto. To tefto potem sgnedi, mu daj podobo, kakorfhino ho- zhefh, in fpezi v’ tortni ponvi, ne prevezh rasbeljeni. 1 5 7 . Tanka toria. Vsami belak od fheft jajz, rastepi ga de bo kakor pena , deni ga v’ en funt ftolzheniga zukra, in mefhaj eno zelo uro. Deni po tem 8 9 sraven eno unzho lepe moke, in naredi tefto,. pa vezh ne mefhaj. Potem pomashi kofitar- jafto fkledo ali plato s’ frovim maflam; rasfhi- ri to tefto po nji, dene bo debelifhi, kakor kadar fe sa nudelne rasvalja; vsami eno unzho ftiandelnov in piftazij, in jih podoigafto sre- slii; te resine na tefto poloshi, de fe ga na ver- hu primejo, in poftavi v’ pezh de fe lepo fpe- zhe. Kadar je pezheno morafh prezej gorko is kofitarnize vseti. XIV. Ribe. 158. Duf/iena, ali dinjtana riba. ne, pufti fhe fkup savreti, je dobro. i5c). Nadevana f/uika.' Druge majnfbi in flabifhi ribe otrebi od Wti in od kosbe, rasfekaj jih, in permefhaj v eno unzho mafla, tudi tri rastepene jajza; e ne Uroke zhefna, sribaniga kruha, mufkatovi- ga zveta, sresaniga pcterfhila, in foli. To sme- fhanje nadevaj v’ eno veliko ofhohtano ali ofhu- pano in istrehleno fhuko; kar liga mafhenja ottane, podelaj in svalaj na mnjhene zmoke. Potlej deni fhuko in zmoke v’ eno podolgafto ponvo s’ frovim maflam na sherjavzo, de fe rumeno fpezhe. Sadnizh perli eno rezh vina, perdeni lemonoviga lupka, mufkatoviga zvveta, ribaniga kruha; pufti en zhaf vreti, in daj v’ fkledo; vfe fkup ribo, zmoke, in polivko. 160. Karpi v' zherni polivki Prereshi ofhohtaniga karpa po herbtu, vli vanj jefiha, in pufti kri in jelih tezhi v’ eno fkledizo, otrebi sholz od jeter, drob deni fpet v’ karpa, ga ne fmefh nizh prali, temozh ofo- li, na kofze sreshi, pufti en zhaf v’ foli le- shati, pomashi koso s’ maflam, poloshi notri ribo, na njo lorberjoviga perja, fhatraja (J?ut s tclfrout), zhebule, peterfhilovih korenin, korenja, ftolzhene difhave, shefrana , enmalo zeliga ing- 1 verja, nali pol vode pol jefiha de ribo vtopi; pufti na sherjavzi vreti ene pol ure. Potlej ri¬ bo deni vun v’ fkledo; naredi eno rumeno preshganje, sabeli shnjim polivko od karpa v’ kosi, kjer fe je dufhil ali dinftal; zhe j e pregofta, perli enmalo grahove shupe; potlej vli notri v’ jelih perftresheno ribjo kri, pufti savreti; potlej jo na karpa fkosi lito prezedi; pufti fhe fkupaj vreti, in pertreli sresaniga al* zeliga lemonoviga lupka. 9 » i6i. Karp K far delnim Joku. Ofhohtan karp fe olrebi, na kofze sreshe, e nmalo v’ foli pufti; koso s’ maJflam pomasfn, deni v’ njo peterfhilovih korenin, korenja, zlie- kule, lorberja, fhatraja, ftolzhene difhave, in r ibo; nali zhes njo na enake tlele vina , jefiha *n vode, pufti jo pokrito pol ure dufhiti na- sherjavzi; operi tri fardele, sreshi jih s’peter- ^>ilam in lemonovim lupkam, prav drobno ras- beli froviga mafla sa velikoft eniga jajza v’ eni kosizi, pertrefi dve shlizi moke, premefhaj, kadar fe rumeno sazre, deni fardele notri, sme- [kaj. Kadar je riba sadofti mehka, jo vsaini ** kose v’ fkledo; fok od nje prezedi v’ kosi¬ jo na fardele ; oboje fkup vli na ribo. 162. Karp v ’ polivki, ali v' Joku. Ofhohtaniga karpa otrebi, na kofze sre- ^i, v’ zhifto vodo en zhaf poloshi, ofoli; dc- 111 v’ eno koso froviga mafla, drobtin, podol- gafto sresaniga lemonoviga lupka, sresaniga ros- ^arina, lorberjoviga perja, eno zelo zheblilo ® nagelnovimi shebizami natakneno, kapar, ribo karpa gori; kakor fi pod ribo djal, * a ke ftvari tudi po verhu nje natrefi, pokri, Pufti en zhaf na sherjavzi dufhiti; potlej en Pdni kosarz vina perli; fok od pol lemone; J®fiha kolikor je treba kifati, redke zhifte gra¬ hove shupe; fpet pokri, de fe dufhi; sloshi t’ibo v’ fkledo, fok pa na njo prezedi. 9 2 163. Pezhena Jhuka. Ofhohtana ali ofhupana fhuka in istreble- na fe ofnfhi s’ belo ruto, povala v’ moki, in v’ podolgalli ponvi na enmalo Jfroviga mafla pezhe. Kadar je na eni tirani pezhena, fe na drugo preberne, in zhe je treba, s’ maflarn pomashe, de ni fuha in fe ne sashge. 164 . t Shuka v>\ hrenu. t Shuko fkubaj, de bo vifhnjova; polivko hrenovo sazhni delali, kadar je riba perftavle* na. Delaj jo na to visho: sa kolikor ludi je riba tolikrat po dva lota putravsami, ga rasto- pi, moke permefhaj, kadar fe moka sazhne rumeniti, perli vode, kar fe tebi sdi. Potlej • perdaj enmalo jsfiha, zukra, natlerg^niga hre¬ na, tlolzbene fladke fkorje, nagelnovih shebiz-j in Jemonoviga lupka. Kadar je riba fkuhana* in v’ fkledo djana; fe pollavi nad en pifke>' ali kotel s’ vrelim kropam, riba fe potrefe s’ nafterganim hrenam, tloji pol zheterti ure nad kropam, de hren v’ ribo vlese s’ fvojim du¬ ham ; potlej fe una pofebej narejena polivk* vrela zhef sli je. i65. t Slokfifh s ’ fhuko nadevan. Dve libri ali dva funta tlokfifha fkubaj > ofoli, pofebej kuhaj fhuko v’ ofoleni vodi j kuhano sberi in vfe kodi odtrebi, sraven deni petcrfhila, moke, zhefna ali luka, enmalo v mleku namozheniga in osheliga kruha, dva ain-

in nad sherjavzo na mreshi pezi. Zhes fulza snafh tudi eno polivko narediti: otrebi nektere far- dele, jih tanko rasfekaj, deni v’ kosizo, na nje deni en kosarz vode, in en kofez froviga mafla, oshmi gori fok od ene lemone, pufti kuhali na sherjavzi. Pezheniga foma deni v’ fkledo, in ga s’ tim polivanjam obli. 168. Lifka v ’ rujdvim polivanji. V’ kosi pufti savreti jefiha in vode, in eno zhebulo, s’ tim vrelim kropam otrebleno lifko dvakrat popari, de duh sgubi. Potlej jo nafhpili, in nafoli. Pomashi eno koso s’ maflam, deni v’ koso eno zhebulo, enmalo korenja, pcterfhilovih korenin, selene, moke, lorberjoviga perja, fhatraja, ingverja, delet sern zeliga popra, difhave, dva žela mufkato- va zveta, od lemone lupka; na vfe to poloshi lifko, pokri, deni na sherjavko , vzhali jo o- berni, in kadar je rumena, jo s’ moko cmna- lo potrefi, fhe enmalo na sherjavzi pufti, pot¬ lej vli eno sajemnizo grahove shupe, ali dru¬ ge na njo, naj savre. Po tim vsami lifko vun v’ drugo koso, prezedi na njo fok, in ftlazhi pol lemone gori; pufti fhe en zhaf vreli, daj v’ fkledo lifko in polivanje. Kdor hozhe, sna tudi perdjati kuhaniga krompirja, islufhenih mifbelnov, olivk, in auflrig. i6g. t Shnka v' lemonovim Joku. ■ ■ t Shuko sreshi na kofze, deni jo v’ koso, na njo en polizh jefiha in vode, zhebule, le- naonoviga lupka, difhave, kuhaj jo notri. Pot¬ lej kosho odberi, fpufti sa velikoft eniga jaj- za mafla v’ eni kosizi, p er tre ti dve kuhalniz; moke, pufti zreti, šali s’ grahovo vodo, tudi perli foka od kuhane fhuke in foka od notri °shete leinone, perdeni sresaniga lemonoviga lupka, mufkatoviga sveta, emnalo shcfrana, In fhe enmalo froviga mafla; to vfe naj dobro vre; s- tiin poli fhuko, in pufti fkup enkrat savreti. 3 7o. Kctrpi ali karfi v\foparzi kuhani, to je dempfani. Kadar karpa sakolefh, perftresi kri v’ je¬ kli* Potlej ga sreshi na kofze, perftavi ga v’ k°si s’ zhernim vinam, enmalo jefiham, ftol- z henim prepezhenim kruham, drobno fekanim 2 hefnam, resinami od lemonoviga lupka, Uni¬ čenimi nagelnovimi shehizami, enim kofzam v moki povalaniga putra, enim 'kofzam zu- l ' s’ raspufhcnim maflam, llazhi fol Moknati kolazhi. Na dilo vsami eno unzho prefejaniga zu¬ kra, 6 lotov zvetne moke, sresaniga lemeno- viga lupka, difhave ali gvirza. Rastepi eno zelo jajze, gori vli, flori tefto, is tefta delaj vfake Torte podobe v’ plehatih modlih. Mo¬ dle potreti s’ moko, ktera je s’ zukram me- fhana; vtifkaj tefto v’modle, pokladaj na pl eh, in deni pezh. 180. Bifhkoti , ali prepezhenki. Vsami eno libro zvetne moke, eno unzho prefcjariiga zukra; fhtiri belake raslepi v’ en- inalo mlazhniga kropa; deni v’ to zuker in rftoko, mefhaj dobro Tkup; naredi is tiga tefta podolgafto fhlruzo, deni jo na pleh v’ pezh. Kadar je pezhena, vsami vun , rasreshi biThkote, in jih fpel v’ pezh nasaj poftavi, de f e sarumene. 181. Zefar/ov kruh. Vsami fheft jajz, fheftnajft lotov zukra, ftiliri lote ftolzhenih mandelnov in lup od ene ' e nione; mefhaj to pol ure; deni potem ofem l°tov lepe moke sraven in naredi tefto; deni l, ga tefta v’ papirnafte modle, in pezi pozhafu. 182. Piumenakovi kroji. Vsami eno unzho mandelnov in eno unzho z, d ali falsen. 198. Zeplenke v' sholzi. Od lepih zeplenih zhefhinj poreshi režic na polovizo; potlej ftolzi drugih flabifhih zhe¬ fhinj s’ pezhkami vred, vli enmalo vode n® te rastolzhene; potlej preshmi fkosi ruto; ta fok deni v’ kotlizh, perdeni en kof zukra» nagelnovih shebiz, fladke fkorje, lemonoviga lupka, vfe to naj vre, tudi fe zeplenke puft e notri savreti žele, pa vender, de fe ne rasku- hajo. Potlej fe vun vsamejo, v’ kotlizh pa perdene raspufheniga mehurja od bisene, pufti dobro vreti; sadnizh notri daj enmalo rastepeniga belaka, de fe vzhifti, potlej fe fkosi ruto prezedi, vlije zhes zeplenke, poftavi hladit« »•* 1 199. Mlezhnala sholza. Pufti savreti en bokal fmctanc, od te vsa* mi nekoliko v’ en lonez, kadar le vbladi, vbi 107 noter fhtiri žele jajza, in ofem belakov, ozu- Uraj de bo fladko; perli vfo uno fmetano, do¬ bro fkup mefhaj, poltavi na sherjavzo, p udi de fe sagolti, pa smiraj ponialim mefhaj, ka¬ dar vre, de fe ne pershge , ali fvalkov ne Ito- ri; preshverkaj dobro, vli v’ fkledo , pulti na hlad nim llerditi, potreli s’ piltazjami. 200. Sholza is fmetane. V’ lonez deni en mafelz fmetane, tri žele jajza, en rumenak, zukra sadclti, in ob zuker nafierganiga lupka od lemon; vfe to prav rash- v erklaj v’ lonzu, poltavi lonez v’ vreli krop tri z heterti ure, nali potlej v’ fkledo, potreti s’ zuk- ram, in po verhu sarumeni s’ rasbeleno lopato. 201. i Speneni ftieg u’ mleka. Savri v’ kosi en polizh mleka, pofebej ras- * e pi jajzhnih belakov v’pene kakor fneg; kadar *nleko vre, devaj fneg po shlizi notri, kar je Prodora po verhu , pulti savreti, sli v’ fkledo, P°freli s’ zukram in fladko f kor jo, ali zimetam. 202. Brefkve w’ sholzi. i Brefkve olupi, prereshi na dvoje, poberi Vu n pezhke; rasloslii karhle v’ fkledo, natakni ® piftazjami, oshmi lemone gori pa nje, de Prefkve bele oltanejo. Potlej oltergaj rumeni "p od fhell lemon na zukru, to in petnajlt °tov llolzheniga zukra deni v’ globoko fkledo, P«rdaj raspufheniga mehurja od biseneNro. 190- io8 gori na zuker, in na fok od unih fiiefl ftlazhci nih lemon. Kadar fe zuker ftaja, fe prezed- fkosi gofto rulo; te sholze pervizh polovizo vil hia brefkve, kadar fe ta fterdi, vli fhe drugo polovizo gori. 2o3. Vkuhane zhefhple , ali zhefhplov Jalsen< Pulti frove zhefhple tako dolgo v’ vodi fia¬ ti, de rumene poftanejo, vodo premenuj, potlej jih fkosi fito pretlazhi; deni eno libro tiga pre- tlazhenja, in eno libro prefejaniga zukra v’ mefingaft kotlizh, kuhaj, vezhkrat mcfhaj med kuhanjam. Potlej fe hranijo. 2 o4* Kutine u’ sholzi. Kuhaj eno unzho zukra na enim fraki« vode, kadar vre, pofnami pene, sraven de« 1 sadnizh lupke od ene lemone. Potlej sresbt tri ali fhtiri kutine na dvoje, odberi pezhke, pufti pofebej na vodi fkuhati, pa ne premehko j jih vun deni v’ merslo vodo, olupi, in de» l v’ vreli zuker, ftlazhi notri fok od ene lemo- ne, naj fhe en zhaf vre, dokler nifo dofii mehke; po tim jih vun rasloshi v’fkle vil kropa nanj, pulti v’pokriti pofddi Hali, de Te ne iskadi; pa naj le tako dolgo Hoji, dolile*' mehko ne poltanc; in le toliko kropa, de j e zvetje vlopleno. Potlej poberi vun, operi T mersli vodi. Naredi is zukra in vode na sher- javzi en golt lok, in ta zukreni fok vli ohla- den na pomeranzhno zvetje5 naj en dan ftoji? odzedi fok, perdeni zukra, ga fpet k haj; in ohladeniga fpet vli na zvetje. To delaj take dolgo, dokler je treba, de zuker dobro pre- vsame zvetje. Preden sadnizh zukreni fok na- lijefh, oshmi na zvetje fok od lemone. 2i 4 * Marelze u’ znhru hranili. Perreshi marelzam rezle, operi jih, deni marelze v’koso, sraven perdaj vina, vode, zii' lira, in fladke fkorje ali zimeta, tudi IemonO' viga lupka; perltavi, kuhaj do mehkiga; pot¬ lej poberi marelze na lito, de fe otezhejo, fok v’ kosi naj fe kuha, de bo golta sholza; m<*' relze deni v’ pofodo, fok gori na nje sli, lfi hrani. Tako fe tudi dela s’ vifhnjami, Jbref' kvarni3 in drugim takim fadjam. 1 113 XVII. .Smetane in fnegovi. 21 5 . t Smetana rudezhih jagod. Deni v’ en bokal fladke fmelane, eno un- *ho zukra, in pufti vreti, potlej enmalo fladke fkorje, in mehurja od bisene; pufti de fe na¬ pol vkuha; potlej pretlazhi fkosi lito en po- Ii*h rudezhih jagod, in jih smefhaj s' gorko 'kuhano fmetano; pokufi, zhe ni dofti fladko, pcrlreli zukra; potlej deni v’ pifkerze,ali fku- delze, in ohladeno na miso. 216. Kafetova fmelana. Kuhaj s’ zukram fladko fmetano, versi Potlej notri eno unzho ne prezherniga, am¬ pak lepo rujavo shganiga liafeta; pokri, pufti °kladiti, presh mi fkosi ruto, de kafe prozh P'ide; daj na miso. 217. Blanc mange, hladna sliolza. Pufti dolgo kuhati fhliri telezhje noge, de ^°do gofto slioJzo dale; potlej odzedi sholzo, v n jo deni pol lota fladke fkorje, in toliko na¬ bilo v ih shebiz, perdaj od ene lemone Iupka, Pokri, kuhaj Cno uro. Potlej smefhaj pol libre o- ofhenih tanko ftolzhenih mandelnov s’ enim po- ,z kam fladke fmelane; prezedi oboje fkosi ^u- ■ • - 8 to, in deni to in sholzo fkup, tudi eno kaple pomeranzhne vode. Sadnizh fe nalijejo fku- delze ali lonzhki sa smersline perpravleni. To ferkanje je poleti dobro sa ohladili fe. T' ' ' ' 1 218. Lemonovo mleko. En bokal froviga mleka, 12 rumenakov* od ene lemone drobno na zukru odergan lu- pek, in nekaj zukra fkup smefhaj in hladno shverklaj. Potlej podavi na sherjavzo v’ lonzn? shverkaj v’ eno mero. Kadar sazline vreti, sil v’ fkledo, potrefi s’ drobno sresanimi pidazja- mi, in pudi fe f-hladiti. t Se hladno na miso da- 219. Jajzhniga belaka mleko. Per lemonovim mleku Nro. 218 odane 1 3 belakov, ti fo dobri sa belakovo mleko; te 1 3 belake rastepi in rasshverkaj v’ enim bokalu mersliga mleka in enmalo zukra notri. To & podavi nad flabo sherjavzo, fe shverkla, dokld' vreti ne sazhne. Potlej fe vsanic od ognja, v fkledo vlije,, in potrefe s’ mandelni, k ter* olupleni in na podolgade shebize sresani. 220. Belakov foh. V’ en polizh froviga mleka deni devet jaj 3 in nekaj prefejaniga zukra, vfe fkup dobro ra s ' tepi ali rasshverkaj, podavi na flabo shcrjavzO’ shverkaj vedno , de fe sazhne napenjati. Od' davi, vli v’ fkledo, potrefi s’ zukram in fladk 0 fkorjo, daj merslo na miso. 115 221. Demonov fok. Olupi dve lemoni, jih fiergaj na kergav- rtiku ali ribeshnu nad eno fkcdo; eni tretji le¬ moni fiergaj farno unajno rumeno kosho doli^ Potem fok vun istlazhi tudi v’ fkedo, prezedi, de ne bodo pezhke in predebele koshe notri °tlale; potlej deni notri zukra, de bo doki flad- «o; perdeni enmalo vina, vender le malo, de 'fe bol enimu mdzhniku podobno okane. Ka¬ dar v’ fkledo na miso dajefh, potrefi s’ podol- gallo resanim lemonovim lupkapi. 222 . Dober Jneg. Detet rumenakov, roshne vode, in prefe- l a niga zukra smefhaj v’ en polizh mleka, po- ftavi v’ kotlizhu nad sherjavzo, de poflane vro- in gofllalo, med tem smiraj mefhaj, in P°tlej sli v’ fkledo. Pokavi en polizh mleka Pofebej na sherjavzo, de vreti sazhne; belake, * u kra, in roshne vode rastepi mozhno , sli v’ "Ohano mleko, mefhaj, pulti vfe fkup savreti; Potlej dobro rastepi, fneg devaj po verhu uni- Sa rumeniga v’ fkledo. V’ mef deni kuhanih °^'eblenih zibeb. Pokavi fkledo na hlad, sad- ^'zh potrefi s’ zukram in fladko fkorjo. Ako ^°zhefh manjfhi fkledo narediti, vsami vfake ' ai ’i en del manj. 2 25 . Jajzhna pena. j t Shek belakov rastepi na pene. Perkavi mle- kadar vre, devaj po shlizi pene notri, in 8 * fpet vrni jcmli; pa fpet devaj, in jcmli, de vfe verh mleka prekuhafh. Potlej rumenake v’vre¬ lim mleku rastepi, sli v’ fkledo, pene po ver- hu nafta vi, in potrefi s’ zukram in fladko fkorjoj ali zimelam. • , XVIII. Smersline. 224« Nauk od smersnenja. Smersle mlčzhne in od fadja jedi fo do- nafhni dan zlo navadne; noben pofebni god bres njih ne mine. t So pa drage , zhe fe p® 1 " kafeterjih kupujejo; tedaj je boljfhi nauk dat’? kako fe snajo doma narediti. K’ tim je na>" pred ena koftlarjafta pofoda s’ pokrovam p°' trebna, pokrov mora natefnim gori iti, de fl a ' ni led notri ne pada, ali flana voda ne vles®> kar bi dober duh fkasilo. Poldrugo uro, pi‘ e ' den fe smerslina ludem na miso da , fe def> c omefa, is ktere fe smerslo ferkanje dela, v’ t0 j kofitarnizo, in s’pokrovam dobro sapre. Zd’ e popred notri denefh, bo omefa fvojo mozh sg°' bila, odmeknila, in ne bode hotla rada fp et smersnili. Led fe tako perpravi: en fhknf ^ e ' du rastolzi na drobne kofze, in mefhaj s’folij 0 ’ s’ folijo nikar ne bodi prefkop; naloshi eno l e go ledu, in s’ foljo dobro potrefi; poftavi p° fodo notri v’ fhkaf, obkladaj s’ ledam, in vf a , ko lego s’ folijo jfotrefaj, tudi pokrov oblo^ 1 ’ 1J 7 s’ ledam. t Sleherno zhetert ure odmafhi po¬ krov, in premefhaj omefo, de jo od dna per- sdignefh; fizer bo sdolaj na dnu prevezh smers- nila, sgoraj pa mehka ollala; tako prekopuj fledno uro fhtirkrat, dokler ne vidifh, de je na vfe kraje glih smersnila. De nizh ledu no¬ tri nepade, kadar prekopat grefh, obdaj oko¬ li eno belo ruto, de varuje; preden pokrov fnamefh. Kadar hozhefh srnerslino vun vseti, oplakni eno belo ruto v’ kropu, s’ vrozho ru¬ to ob vi pofodo, de bo ob kraji odjenjalo, in de smerslina v’ fkledo vun is kofitarnize pade. Potlej jo rasdeli s’ shlizo v’ kosarze ali v’ fhku- delze, ali nalafh perpravlene pofddize sa vfa- kiga zldoveka pofebej; smersle jedi od fadja fo lepfhi v’ ftaklenih ali v’ glashovnatili ko- I s arzih; mlezhne pa v’ kamnitih ali porzelana- ftih. — Tudi fe morajo smersline od fadja v’ porzelanuftib ali par/lenih pozinjenih pofodah hladili, preden fe smersovat devajo; sakaj fa- ^je ima v’ febi eno kiflobo, klera zinjafle po¬ hode rasjeda, in neperjeten duh jedem flori. —*■ Led fe na gladkih zliifto obrifanih kamnih * enim polenam tolzhe. — Mefha fe smersli- ,la s’ enim lefenim nosham, kteri je nalafh i tako vresan. — ( Shkal naj ne bode prefhirok, *nipak en nalafh florjeni veder, vifok, in te- , de prevezh ledu neposhre, de je le tri Perfle ledu okoli kofitarnize. I. Mlezlme smersline. 220. Smer slina s ’ vanilijo. Dobro fkup smefhaj tri polizhe fladke fme- tane, eno unzho prefejaniga zukra, eno bilko vanilije drobno ftolzhene, en noshov ojft ftol- zheniga mufkatoviga zrela, filno drobno, in tanko sresaniga lemonoviga lupka. Poftavi na sherjavzo, de vre. Med tem rastepi 12 bela- kov, enmalo vode sraven devaj, tako dolgo 5 de fo pene; te pene permefbaj v’ fmetano, naj fe kuha fkup. Varvaj pa, de fe ne vfin fmetana, ali ne sagrise; tedaj terdno mefhaj med kuhan jam. Kadar fe gofto vkuha, podavi hladit. Potlej deni v’ kofitarnizo, hakor je re- zheno Nro. 224. 226. Allezhna smer slina. En bokal fladkiga mleka, eno unzho zu- kra prefejaniga, pol lota žele fladke fkorje* in tanki lupek od ene lemone, poftavi na sher- javzo, mefhaj, de fe ne sagrisne. Raftepi v pene defet rumenakov, deni pene in vshverkaj jih med mleko, naj fe fkup kuhajo, in sini' raj premefhuj. Kadar je golto, ohladi, deni smersovat. 227. Lemonova smerslina. Savri 4 bokale dobriga mleka; notri deni eno libro zukra, na kterim fi od 6 lemon ko¬ ško obdergal, en lot fladke fkorje žele, 1° 1 '9 lup od lemone; pufti, de fe dolgo kuha. Pot¬ lej fe vshverka /|0 rumcnakov, fe mefha iti fhe en zhaf pufti na sherjavzi; ohladi, deni smersovat; popred vsami vun fladko fkorjo , in lemonovi lupek. 228. Mandelnova smer slina. Po davi na sherjavzo en bokal fmetane, eno ttesresano lemonovo kosho , pol lota žele flad- ke fkorje, in eno unzho zukra, mefhaj, in gofto vkuhaj. t Stolzi na drobno eno unzho gren¬ kih mandelnov, flepi jih s’ 10 rumenaki, de- ni v’ fmetano kuhat, in vedno mefhaj. Kadar fe sagofti, deni hladit, potlej smersovat. 229. Smerslina od brefkviniga perja. Naberi seleniga perja na brefkvah , kadar fcvelejo; operi zhedno, in na hladnim v’ fenzi pulli ofufhiti. Potlej ga poveshi v’ tanko ru- f°j in kuhaj v’ enim bokalu mleka, in s’ eno tinzho zukra ; le rlizh fladke fkorje ne perde- ker ona perju duh vsame. Potlej vsami per- l e s’ ruto vred vun, pershverkaj v’ mleku de- fet rumenakov, in fpet deni na sherjavzo, de fe gofto fkuha; ohladi, deni smersovat. Name¬ ni brefkviniga perja fo tudi dobre kodi in )°dra od brefkcv ■, te flolzi na drobno, jedre pred ohifhi j ftolzhene deni med zuker in mle¬ ko kuhal. 120 II. Smerelinc od fadja. 23 0. Zhefhnjova smerslina. Vsami frove zhefhnje, ali pa vkuhane, kadar ni frovih. Na eno libro zhefhinj gre pol libre zukra; zhe fo kifle vezli, ako fo fiajfhij pa manj zukra. c Stolzi zhefhnje v’ rozhm do- pi, de fe kofti in jedri prav sdrobe, perli na¬ nje ennialo vode, jih fluihaj, potlej prezedi fkosi fito, deni notri zuker, en droblanz že¬ le fladke fkorje , enmalo vina ne prevezh ; ker vino nesmersne rado. 4 She enkrat vfe fkup savri 5 ohladi, deni smersovat. 23 1. Smerslina od mareliz. Srele marelize olupi, vsami jedre is kofli, jedre olufhi, enmalo dolži, marelze in ftol- zhene jedre perila vi kuhat v’ toliko vode, de fo na prodoru; tudi deni sraven ene lemone lupek, in eno trefhizo fladke fkorje; kuhaj de fe vkuhajo , in kakor mozhnik sagohe. Prešli¬ mi fkosi ruto, vsami. eno libro tiga foka, i» pol unzhe zukra, poftavi fpet kuhat, de kapla, ktero sa fkufhnjo na zinjaft okroshnik kartefh 1 podane sholznata; ohladi, deni smersovat. —■ Ako fo marelize grenke, fe vsame vezh zukra* 232. Jabelzhna smerslina. Olupi mafhanzgarjov, sreshi na zheterti? deni kuhat s’ vodo na prodoru v’ melingadim kotlizhu; perdeni eno trefko fladke fkorje, in 12 1 od lcmone lupka; fkuhaj v’ mchku, preshmi fkosi ruto. Na en mafelz tiga jdbelzhnika vsa- mi eno unzho zukra, kuhaj fluip, lako dolgo de fe kapla na zinjaftim okroshniku sholznala pokashe, kadar jo gori kanefh in ohladifh. Ohladi, deni smersovat. 2 53. Smer slina od kalin. Olupi luitine, kuhaj jih na prodoru v’ mehko s’ eno trefko fladke f ko rje. Preshmi fkosi ruto; vsami eno libro tiga preshetja in pol libre zukra, kuhaj in delaj, kakor per jabelzhni smerslini Nro. 202 . 234* Smer slina rudezhiga grosdizha. • Oberi jagode rudezhiga grosdja od rezlov, podavi jih v’ eni novi pardeni kosi v’ en ko¬ tel s’ vodo nalit; jagode na to visho pokajo, in fok saporedama odlivaj. Na en mafelz Po¬ ka vsami pol libre zukra, zuker smozhi s’ zhido vodo, ga kuhaj, de fe sagodi, in fe na freberni shlizi herfh derdi, kadar jo notri o- niozhifh in vun polegnefh. Potlej vli fok od rudezhiga grosdizha notri, mefhaj de fe fkup vsame; sna tri dni dali, fe bo derdilo, ali pa smersnit deni. Vender vfelej raj f hi smersne, zhe 3 dni na hladnim doji, in fhe le potlej v’ led smersvat podavifh. 122 2 35 . ZJiefkplova smerstina. e Sladkih zhefhpel fkuhaj na vodi s’ enma- lo vinam. Pretlazhi fkosi ruto, deni fpet v' kotlizh, ih eno rezh zukra, eno trefko fladke fkorje, lupka od lemon; fhe enzhaf kuhaj; ohladi v’ porzelanafti pofodi. Deni smersovat. — Ako fo zhefhple flajfhi, manj zukra je po¬ treba; pokuf naj te uzhi. 2 36 . Goshova smerslina. Ene prifha goshovih jagod, ali kakor dru¬ gi pravijo, od mazhovja (robiduvja) , Nemzi pa hezhepezh, fkuhaj v’ vodi , sraven dem iemonoviga olupka; kadar fo mehke, jih pre- tlazhi fkosi ruto; perdeni zukra, kar je treba k’ sadoftni fladkofli; fkuhaj oboje v’ gofto; ohladi, in deni smersnit. XIX. P i j a z h e. 237. Lemoncida. Istlazhi 48 lemon, dado per eni glihi en bokal foka, prezedi ga fkosi gofto lito, de nizh goftiga notri ne bode. Tri libre prefe- janiga zukra in od 12 lemon tanko vresan ru¬ men lupek, ki je na podolgafte resine prere- san, fe sraven dene. Vfe fkup v’ eno parile- no pozinjeno kruglo. To kroglo poflavi v’ en ko¬ tel vreliga kropa, poflavi gori eno tesho, de fe krugla ne sverne. Krop naj srni raj vre; kadar v’ hrugli sazhne vreti, vsami lemonado vun, jo pre- zedi fkosi ruto; potlej deni v’flafhe ali ftakle- nize, dobro samafhi, poflavi v’kelder. t Se pufli zelo leto hranili. Kadar jo piti hozhefh, ti je vlx med frovo vodo toliko, de bo dobra pijazha. 2 315. Mctndelnovo mleko. 4 Sbtiri lote fladkih, in dva lota grenkih mandelnov popari, olufhi, drobno flolzi, en bokal vode gori Vli, fl lotov zukra sraven de¬ ni , vfe dobro premefhaj. Prezedi fkosi ruto , nali v’ flafhe, poflavi hladit; je dobra pijazha. 23g. Silipup. Vsami en mafelz fmetane, en polizh do- briga vina, eno unzlio prefejaniga zukra, od fheft Jemen naflergan lup, od ene lemone fok. To vfe mefhaj fkup tako dolgo, de fe vfe fpe- ni; le pene devaj v’kosarze, in dajaj pit. Zhe v’ tem zhafu pene vpadejo, pa fpet mefhaj, kadar drugizh kosarze pivzam nalivafh. To hla¬ di, pa le mora tudi na hladnim narejati. 2 4o. t Sok rudezhiga grosdizha. Oberi jagode rudezhiga grosdizha, pretla- z hi jih fkosi ruto, natozhi v’ Aaklenize ali flafhe, in na fonze poflavi. Kadar fe ofem dni greje, in podfe veršhe, odložili, kar je zhifti- 12i ga, lalto clelaj in odtekaj., de ho popolnam zhid. Potlej deni v’ lleherno daklenizo eno kafetno shlizo shganiga vina , parnafhi s’ me- hurjarn, prebodi nektere luknize s’ knollo, in podavi na hlad. Ta fok je sdrav per vrozhin- fkih holesnah, kadar fe nred vodo smefhan pije. 241 . Pijazha namejii kafeta. Shgi tri unzhe reshene moke, de rujavft poftane, kakor kafe, ki ni preVezh shgan. Pot¬ lej shgi ravno po ti vishi p) n’ skupi. Drobnak sberi, operi, drobno sreshi. Pot¬ lej pari eno shlizo moke v’ kosi na frovirn maflu, de bo rumena, kret) drobnak notri: na to nali govedje shupe, naj fe fkupaj fkulra. 3io. Senof naredil/. Senof fe nareja na te vishe: i) narbolj na¬ vadno je, senof Are ti, ali smleti, ali Aolzhi; potlej na vinfkim fladkim mofhtu vkuhati tako goAiga, kakor fe vidi, de je prav. Ako ni mo f h ta, fe vsame vino s’ enmalo zukram, ali pa fladki fok od hrufhek, to je: hrtifhoviza. 2> Senof Aolzi drobno, ga na enim poli- zhu jefiha mefhaj, de bo kakor redka kafha , perdeni eno shlizo' prefejaniga zukra, enmalo fbtupe, sresaniga ingverja.' Vsami en parAen lonez, na dno poloshi eno zhebulo, in mefha- nje gori \jTi. PoAavi na hladno meAo, v’ fhti- rih tednih bo dober senof. 3 ) t Stolzhen beli in zberni senof savri s’ fladkim mofhtam, in s’ lemonorim drobno sresanim lupkam; tega kuhaj, de fe goli kori, kar je prav. 3 11. Drugazhi . V’ pokuhan mofht, ali v’ kuhano vino tre¬ ti pozhafu drobno Aolzheni senof fkosi lilo , mefhaj, ogali notri gorezhiga oglja. Hrani v’ pofodi. 3 12. L She drugazhi. Umnifhi visba je ta: vsami 5 liber ali funtov vkuhanih kutin, 3 libre v’zukru hranjenih le- monovih lupkov, 18 lotov vkuhaniga lemouo- viga foka. To kuhaj na poltretji libri zhiAiga medu. Perl! i libro in 6 lotov Aulzhcniga se- i55 nofa, ki fe je popred 24 ur v’ rnofhtu nama' ]r • -44 • • • • • 44 mlezhnate jedi. 61. MaTIčne jaj/.a. . . Ga. Namafhene ali lilane .jaj/.a. 63. Dampfnudelnjl. (Tlampfoiibdrt.) 64. Narafene jaj/.a v’ malin. (SlufgelflllfcitC @icr.> 65 . Kadevani fmer/hiki, ali mavrahi. GG. Baltove IclObafe. ... 67. Klobafe is rnjsha. ..... 60. Bu/.Iie v’ mleku kuhane. .... 69. Kuhanje, ali koli. . . 70. Jaj/.a s’ kroinpirjam . , 45 46 46 47 48 4 » 4 !) 4 }) 5 o 5 o VI. Puding, in pailete. 71. Puding is pefe. ..... 72. Dobra rahla p alte ta. ..... 73. Matično telio, ali putertajg. 74. Palteta s’ fhilkrotami. .... 70. Mehka paftefa. ODiar&tcig, uuirber Scig.) 5 . 51 5 2 52 5 2 VII. Bandelzi, 76. Mamlelnovi loki, ali mandelpegni. . . 53 77. Bandel/.i od volovih drosili. .... 54 78. Dvakrat pez h eni loki, ali bifkptenpogni. . . 54 79 - Bandel/.i od rakov. ...... 54 80. Pegni od na shebize sresanih mandelnov. . . 55 8i Prefhutni bandel/.i. ...... 55 82. Mafleni bandel/.i . . . • . .56 83 . Grahovi bandel/.i. ...... 56 VIII. Ajmoht. 87. Pifheta s’ fhpargelni v’ seleni poli vid . 5 7 IX. Pollne in moknatc jedi. 88. ,Sirni nudelni na maflu zveriL . 8y. Poviti rakovi nudelni. .... 00. Rakovi fhtrukli. ..... cji. Mandelnov flitrukel. ..... 03. Gugelhop, ali fhartel. .... q 3 . Dobri krofi. ...... 04. Rajshov 1 ’hinarn. ..... nf). Illebzhiki is volovih droshi. C)6. (Sladke fkorje nudelni. cftt.) 07. Droshni nudelni. ..... y8. (Sirni pezheni nudelni. .... yy. Pezbeni grofovi nudelni.(@c6arfeilC®Vte^llllbcln.^ 100. Droshni krofi. . . . . 101. (Sirni fuho pezheni nudelni. 102. Kuhana moknata jed, ali puding s’ viulkim fhalo 10 3 . jStrukli s’ fuhim fvinfkim mefam. . 58 > r, 9 • r >9 60 60 Gi Gi 62 62 63 65 64 64 65 65 66 X. Kuhanje, ali koh. 104. Mafleni koh, ali maflenek. 10 5 . Pluzhni koh. . ... . 10G. Ku banje od pezheniga teleta. 107. Kuhanje od bcliga kruha. . j08. Drugo kuhanje od beliga kruha. loy. Kuhanje od Kuteu. ( 4 tilfenfocI).) 110. Narafteno kuhanje od rnjsha. 111. Kuhanje od rakov. '. . . . 66 67 67 68 68 68 69 69 ,Stran. 112. Jeteruo Icuhanje. . . . , . - jo 11 3 . Ledvi/.Imo kuhanje. . . ; . j . - jo lij. Jahel/.hno kuhanje. . . . . ■ j i5. Jahelzhno kuhanje, drugnzlii. . . . • 'Ji llG. Kaspenjeno kuhanje. . . . . -71 117. Kuhanje od fliuke. . . . . . -71 11 < 5 . (Sroviga niafla kuhanje. . . . . ^ 1 lg. Krompirjevo kuhanje... XI. Pczhonc mcfnc jedi.' 120. Jelenov kofez p er repu v’ polivki pczhen,(3fll1tlier.) 7.1 121. Goveje po anglejfko. ..... ^3 122. (Skrito mefo, ali mulpret. . . . . . 73 12.3. (Skrito meto drugazhi. . . . '. . 73 12j. Pivjazhino ohraniti kres jeliha. . . . • 7-3 12 . 3 . Visha foknato pezhenko fpez.hi. . . . 7,5 12G. Pokra goveja pezhenka. . . . . . 7.3 1 27. Kravje vime pe/.hi. ..... 7G 12!!. Telezhje llegno, ali fhlegel. . . . .76 129. Kopun, ali piirmaij k’ auftrigami nadevan. . . 77 i 5 o. Mefo od ovaz. in jagriet. . . ... 77 XII. t Salata, l 3 i. Kutine sa falato. 7 » XIII. Torte. 1 53 . Mandelnova torta. . • • • • 80 l3o. Navk, kako fc v’ zakcr hodi s’ modlam , in po¬ lnilo sa torto in sa kuhanja.3j 11 1 4 0. Visim zukrcn fneg na torto narediti. 1 4 1. Od obodov nli obrozhov is ploha sa torte, j 42. Zlierna kruhnja torta is z.Iiokolade. I4J. Ajdovnikova torta, druga/.hi. . 144. Torta is bele fhterke. . 1 45 - Prepe/.henki, ali bifkoti is torte. 146. Pefkalla torta. . . • 147. Pefkafta , ali kruhnja torla, druga/.hi; 148- Od zhefliinj kuhanje. 1 49. Hitra torta. ....... 1 5 0. Vifhnjova torta. ...... 1 5 1 • Torta bres jajz. . . . , . . . 1 52 . Grahova torta. ....... i 55 . Pefna torta. ....... i 54 - Koftanjova torta. . . . . l 55 . Krompirjova torta. ...... 1 5 ( 3 - Torta s’ froviin niaflant. . 157. Tanka torta. ....... f \ , *. XIV. Ribe. 1 58 . Drtfhena, ali diuftana riba. i 5 q. Nadevana fhuka. . . . j 60. Karpi v’ /dierni polivki. .... 161. Karp v ’ fardelnim Poku. .... 162. Karp v’ polivki, ali v 1 Poku. 163 . Pezlieua fhuka. ..... 164. (S h uka v’ hrenu. . . . . . j 65 . (Stokfifh s’ fliuko nadevan. 166. (Skuka v’ mifhelnih. .... 167. Pe/hen foni, in fulz. 168. Kitka v’ ruja vini polivanji. . . . j Gg. .S h uka v’ leinonovim foltu. 1 70. Karpi ali karti v’ fopar/.i kuhani, to je depipfani 171. Pe7.hene ale. . . . . 172. Kuhana bfsena. . . . . 173. (Stokfifh dobro kuhati. . , 174. Polshi nadevani. . . • , 175. PezhenC poltem. . . iStrau. 176. Zhepinke, sili fhildkrote v’ polivki. . 177. Turfhkfe sliabe v’ fvojih zhepinjah. XV. Zukrene pekarije. 178. Melike preftize. . . . 179. Moknnti koiazhi, . . , . . 180. Billi koli, ali prepezheuki. . . . 181. 'Zelarjov'kruh, . . . . l$2. Bumenakovi krofi. . . , ., , i 83 . Zukraft kruli. ..... 97 9 » .'98 • 99 • 99 • 99 • 9 !) . 100 XVI. Sholze, in vkuhan ja, ali v 1 zukru kuha¬ no fadjc. (Stran, 2o(), Vkuhano goshovje, ali hezhepezh, ali robidnize. ijctfdiepetfd). . 207. »Sok od vifliinj, . . .. . . . 208/ Vkuhane vifhnje . . . . . . 209. (Sok od murv. ...... 210. Molinov, ali malinzov fok. . . 211. Alkermesov fok. ...... 212. Mufkatelerjove hrufhkej vkuhane, . . . 2 1.3. Pomeranzhno zvetjc v’ zukru hraniti, 2 j 4, Mnrelze v’ zukru hraniti. . ...... 109 109 110 110 110 111 111 112 112 XVII. jSmetane in fnegovi. XVIII. Smerslina. (Sefronteč. 2 . 12 . Jabelzhna smerslina, . , 233. Snierslina od kutin. 234. Smerslina rude/higa grosdi/.ha, 235. Žhefliplova smerslina. 236. Goshova smerslina. iStrau. 120 121 12) 1 22 122 XIX. Pijazhe. 257 . Iiemoinkla. ..... 238. Maudelno^o mleko. , . . 23g. Silipup.. 24°. (Sok mdezdiiga grosdizha, . . 241 . Pijazha nameiti kafnta. . . . 242. Vino od termit, ali oparili/. ScljlcCllUidn 243. Moiinovo vino. 83 rorobeemein. 243 . Lemonovo vino. . . . . 245. Difliavno vino. ©eUJUrjVOCtll. . 246. Bresova voda kakor fliampanfko vino. 122 123 1 23 1 2.3 »24 124 1 25 1 25 1 2*5 126 XXL Nauk od rasresanja. 261 . Pezheniga kopuna srcsati. . 1 . 262 . llasresauje golobov, in piilid. . 1 33 . i34 263. Rasresanje jerebi/., in freduih siliva!. 264. Rasresanje velikih perutnin. $cben>icl). 265. Ilasresanje sajza. . , . 266. Rasresanje lhaliga prafza. . 267. Ribo rasresati. . . . . ,Stran. . x34 . i35 . i35 . i36 . 137 XXII. Nauk vertnlne in selenine v’ kuhinji prav oberniti. '268. 269. 270. 271. 272. 2 7 3. 274. 27.3. 276. 2 77* 278. 2 79* 280. 281. 282. 283. 284. 285. 286. 287. 288. 289. 298. 3 9 1 * 292. 293. 294. 293. 296. Pifheta v’ seleni polivki. . . Jaj/.a s’ selenjam nadevati, , , Mefhana ialata, ali smeta. . . Plevnati fir. ..... Dtfkavno vino. ^ČrdlttCrVDCilt. . , Selni jefih. $rduter« Grptg-. . Krebulzhina sliupa. , . , PeterfliiloVa polivka, ali sof. . . Vkuhan peterthil, ali falsen od peterfhila Telezhje s’ majeronam. ... Telezbji jesik s’ majeronam. . . Golobje, pifheta v’ majeronovi polivki. Telezhje s’ materno difhizo. £f)i)mtan.' Shalbel s’ ribami. .... dzverti shalbel. ©af6ei) gcbacfjeit. . Telezhje s’ fpinazho. ... Klobafe is fpinazhe. . . iSpinazhni /.moki. ©piliatfltobcl. . Kifilzhiia sliupa, .... Golobje s’ kiflizo .... iSlipargelui s’ pifheti. ■.. . . Nadevane artizhoke, . , . Selen grah s’ artizhokami. . . Artizhoke sa falato, ... Artizhoke frove ohraniti. . . Zvelni ohrovt v’ šlmpi, to je kavlifior. Golobje v’ zvetuim ohrovtu. , . Pifheta s’ zvetiiim ohrovtam. . . Cvetni ohrovt sa falato, . * . »37 i38 i58 189 i3g x39 140 140 140 141 Hi 141 142 142 142 i45 143 144 144 145 ii r » 1,6 146 147 147 x.i‘> 143 . 1.9 . i .9 297* Hrokolc kuhati, . 298. .Slmpa s’ lafhkim ohrovtom, . 299. .Salato lafhkiga ohrovta. . 300. Ohrovt sa primefno jed, 3l>fpcifc i)0.1t 301. Rapun/.lova falata. . . 302. Rapun/.lova in pelji a falata, . 303. Krompir s’ firain, . . . 3oj. Krompirjevi sunoki, ali gnedli. 3o5. Peterfhilova falata. . , 5o6. (Sok od selene s a polivke sabeliti. 307, Nabudlana, ali nadevana zhebula, 308. Zhebulova falata, . . 3og, Drobnik v’ skupi, (gdjiuttfcutcl). 310. Scnof narediti. . 311. Drugasthi. . . . . 3l 2. (She druga/,hi. ... 3i3. Druga visha, senof fuh perpravlen, 3lj. Kiflo selje prav kuhati. . 3i5; Tcle/.hje herbtne rebri/a, ali karmenadel/.i na 316. Pifbeta v’ maflu ozreti s’ peierfhilain. 317. Pifheta v’ majeronovi polivki. . . 3io. Telezbje v’ polivki s’ selcnjam. d. . .Stran. 10 los Ion N a tif n j i s m 6 tl e j i. vrrfla namčfti lomi sdolaj obloshi v' tudi koso; 1 od sgora) ftla/.heinih 1 od sgoraj prodzed- beri oblnsbiVkoso; tudi ftlrft.henih preztidi v