š*\ Xs 'Mv S cel LIST DELAVCEV V V Z G O J N O I 7. O R R A Z E V A L N I R ZAVODIH LJUBLJANA, 23. OKTOBRA 1968 LETO XIX ŠT. 17 IZ REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SOLSTVU V LETU 1969 ZA TRETJINO VEG: SREDSTEV Kaj smemo pričakovati od spremembe zakona o izobraževalnih skupnostih^ in o v financiranju vzgoje in izobraževanja Razprava o analizi uresničevanja družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1966 do 1970 in obravnava predloga .financiranja vzgoje in izobraževanja — to sta bili osrednji, točki .razprave na seji odbora za-'Šolstvo prosvetno kulturnega zbora, ki je bila 11. oktobra v republiški skupščini. Ob Analizi uresničevanja družljenega plana razvoja SR Slovenije so v razpravi menili, da je gradivo sicer dobrodošel Prikaz izvajanja načrta, čeprav bi bilo zaželeno, da bi prikazo-valo nekatere stvari bolj konkretno: neustrezno je obdelano — zlasti v primerjavi s šolstvom — Področje javne uprave, ki ga bo vsekakor treba dopolniti s podrobnejšimi podatki. Kadar govorimo o področju šolstva, ga ne smerno obravnavati v okviru splošne, temveč zgolj skupne potrošnje. Ob obravnavi kritične gospodarske' situacije je jasno, da je eden glavnih vzrokov za tako stanje prav1 slaba kadrovska zasedba. Tako danes kot v preteklosti se je dogajalo, da odhajajo v tujino najboljši strokovnjaki, ker doma nimajo ustreznih pogojev in možnosti za zaposlovanje. V gradivu so rešitve vse Preveč preračunane na razne samoprispevke, s katerimi naj bi delovni ljudje reševali nekatere težave. Gradivo ilustrira naslednji Položaj v šolstvu: družbeni plan razvoja SRS v letih 1966 do 1970 v šolstvu ni bil uresničen, kot smo predvidevali. Kar zadeva osnovno šolstvo, je posebno v ^dnjih letih očitno, da so investicije vse manjše, medtem ko Potrebe vse bolj naraščajo. Premalo je povedanega tudi o vključevanju mladine v srednje šole, V zvezi z boljšim gospodarjenjem pogosto govorimo o racionalizaciji šolstva. Pomemben premik je bil dosežen z zakonom, k’ je omejil predmetnik v sred- njih šolah na 36 učnih ur. Sicer pa je jasno, da racionalizacija ne pomeni zgolj odštevanja šolskih stavb iz kompleksa šolske mreže, temveč predvsem izboljšave v vsebini dela. Analiza premalo govori o pravih vzrokih slabih učnih uspehov (socialnih, kadrovskih itn.), pri področju visokega šolstva pa se ukvarja podrobneje z enim samim vzrokom — neustrezno štipendijsko politiko. Vrsta podatkov v analizi je takih, ki niso v skladu s stališči, ki so bila sprejeta doslej. Posebno priznanje je dal odbor izvršnemu odboru republiške izobraževalne skupnosti, ki je uresničil sklepe PKZ in jih tudi kvantificiral. Številke povedo, da bi se morala sredstva za vzgojno in izobraževalno področje v primerjavi z letošnjiim letom povečati približno za tretjino, kar pa seveda ne bo niti najmanj enostavno. V razpravi o osebnih dohodkih prosvetnih delavcev se je odbor odločno zavzel, da je treba uresničiti stališča IS. Že v razpravi o analizi, pa tudi ob predlogu je bilo poudarjeno, da racionalizacija, zlasti, v osnovnem šolstvu, ne more pomeniti prihranka, saj je s tem pravzaprav mišljena modernizacija pouka. Precejšnji del razprave je bil namenjen odnosu med občino in republiko. Podprli so republiško izobraževalno skupnost v zahtevi, naj vsaka občina, ki zahteva udeležbo republike, maksimalno izkoristi najprej svoje možnosti do odstotka, ki naj bo določen trezno in bo vseboval tudi investicije v šolstvo. Odbor zavrača pavšalno financiranje in se zavzema za financiranje po določenih postavkah. Na seji so precej razpravljali tudi v posebnih izobraževalnih skupnostih. Vsekakor bi bil čas — so menili — da bi ustanovili eno ali več takih skupnosti, ki bi prevzele glavno skrb za financiranje strokovnih šol in šol pri delovnih organizacijah, medtem izvajala, je racionalizacija zajeta ko naj pove svoje mnenje o uskla- že v tem predlogu. Odbcr bo po-jevanje delovnih'pogojev na sred- sredoval, stališča svojemu zboru, njih šolah tudj republiška izo- V primeru, -da ne bi uresničili braževalna skupnost. stališč naših' najvišjih predstav- Osnova za racionalizacijo v niških organov — skupščine in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je pripravil pred- i log zakona o spremembah zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Predlog zakona je nastal na podlagi izkušenj^ ki so bile dobljene v približno enoletnem delu izobraževalnih skupnosti. visokih šolah je bila izvršnega sveta, pa je treba zah- Predlog se poleg nekaterih SR Slovenije ° r®zm” urna tedenska obrame- tevati, naj: :bi reševali vprašanje manjših sprememb loteva pred- na podrovju izobraze J Pomembna obletnica Ta čas mineva leto dni, od-koi- republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejav-nosti Slovenije zasnoval veliko akcijo, imenovano DRUŽBENI ^OGOVOR. Za področje šolstva ie Pri tem upoštei\il slasti dej-stvo, da sta vzgoja in izobraževanje neobhodni sestavni del družbenega dela in da. je delo prosvetnih delavcev treba vred-skladno z njihovimi uspe-di in' z naravo ter pomenom te-50 področja. Z analizami sta-n-a je ugotovil nedopustno za-ftlajanje osebnih dohodkov, Prenizko raven materialnih Joškov, prevelike razlike med doinočji in druge materialne te-5°be, ki tarejo slovensko šol-stvo: Postavil je odločne zahte-^9 (Podprte s podatki) skupšči-Pi SR Slovenije, izvršnemu sve- republiški izobraževalni ’ iVpUOUSK,l IZUUTUČKUUIIL “‘'■upnosti in občinskim skupšči-Pttrn, da je treba takoj sprejeti *aTlacijSki načrt za ureditev ^notnega položaja šolstva in ,''re ukrepe za bistveno zboli-sn-nje že v letu 1968 in 1969. V -j* če v leiu moo m i»ow. v ^ern okviru terja republiški od- za prosvetne delavce enake seb}iG dohodke, kot jih imajo elavci enakih kvalifikacij v ^0sPodarstvu, sorazmerno ena- sredstva za sklade skupne Porabe, normalizacijo material-‘n stroškov in obračunavanje orrnalne amortizacije. Vseh teh zahtev seveda ni °Qoče uresničiti v enem letu, se je zaostajanje kopičilo jn£ te*. Zato npr. načrt za leto predvideva uskladitev (ffjih dohodkov prosvetnih rn..cev 2 gospodarstvom, na j 1967 (to je brez vodilnih lf;n?cev za visoko izobrazbo ro.OOO, sa višj0 135.000 in za v e~njo 105.000 starih dinarjev), hnotern nai bi. osebne do-197n B Prosvetnih delavcev leta u uskladili z gospodarstvom n'hrnVni 1969 '^e ^rez vodil~ sni- ^e}avcev. predvidoma za vt-160n izobruzbo 190.000. zn. višjo - ■ in za srednjo 120.000 sta- rih 7- n za srednjo 120.000 sta-t, uvnarjev). Za kolikšne druž- b —ZjU tNUiinz/te U.f »oa naP°re dre pri tem, kaže tertatek, da je za sanacijo masnega položaja šolstva samo za leto 1969 potrebnih najmanj dodatnih 15 milijard, starih dinarjev, to je za približno 25 °/o več, kot znaša potrošnja v letošnjem letu. Stališča sindikata o sanaciji gmotnega položaja slovenskega šolstva in o tem., da je treba skleniti družbeni dogovor o osnovah in merilih za vrednotenje dela šolstva in drugih družbenih dejavnostih, ..o programiranju, usklajeni višini in gibanju osebnih dohodkov, skladov skupne porabe itd., so bila skoraj v celoti sprejeta in upoštevava tudi v znanih stališčih izvršnega sveta in skupščine SR Slovenije. Razen tega je bila dosežena enotnost gledišč sindikata in republiške izobraževalne skupnosti, kar je prišlo do izraza med. drugim, tudi v DOGOVORU o vrednotenju dela šolskih zavodov (glej »Prosvetni delavec*1 št. 14 1968). Usmeritev republiškega odbora. da v socialistični družbi obstajajo številna vprašanja, ki jih ni moč urejati zgolj s pravnimi normami, ampak jih lahko v mnogih primerih nadomestijo (v nekaterih primerih celo morajo) družbene norme, vsebovane v družbenih dogovorih, je dobila polno potrditev v smernicah predsedstva in 1K CK ZKJ in v temeljnem zakonu o oblikovanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah. Družbeni dogovor je družbeni dokument in akcijski napotek za učinkovito reševanje družbenih problemov in za usklajevanje interesov. Dosedanje napore za družbeno in samoupravno dogovarjanje o dohodku, delitvi dohodka in drugih vprašanjih skupnega pomena, ki smo jih v slovenskem sindikatu družbenih dejavnosti zastavili prvi v Jugoslaviji, pomenijo šele prvi korak v novo kvaliteto. Obračun ob prvi obletnici je za začetek spodbuden, pred nami pa so še veliki napori, da, bi ideja družbenega dogovora tudi v praksi polno zaživela. SLAVKO GRČAR k 4. člen predloga dopol-, višjih in (in bo), 30 ---- -------- ----- - — . , ... _ . . nitev študentov. financiranja šolstva na Sloven- vsem naslednjih vprašanj: vzgoje Obravnavana stališča je' treba sfeem z referendumom. — opredelitev podlage za do- 12.^clen^seaanjega spoštovati, če, se bodo v resnici , . ' ^■ ločanje sredstev Slišimo, da je dijaška samouprava v Šolah eno tistih področij, ki mu ne posvečamo dovolj pozornosti; tudi v našem listu se le poredko kdo loti tega — v resnici pomembnega vprašanja S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA REPUBLIŠKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Prihodnje leto — nov način zbiranja denarja? financiranje takole: »Pri določanju enotnih1 osnov meril je treba uskladiti poprečne osebne dohodke delavcev na področju vzgoje in izobraževanja s poprečnimi osebnimi dohodki delavcev določene stopnje izobrazbe v drugih dejavnostih. Ti osebni dohodki se vsako leto izračunajo na podlagi poprečnih osebnih dohodkov delavcev določene stopnje izobrazbe v drugih dejavnostih v prejšnjem letu.« S tem določilom vežemo osebne dohodke delavcev na področju vzgoje in izobraževanja neposredno na uspehe gospodarstva in drugih dejavnosti. V pogojih, ko ne poznamo realne udeležbe vzgoje in izobraževanja v ustvarjanju narodnega dohodka, je takšno stališče morda edino pravilno.’ Že v razpravi pred sprejemom sedaj veljavnega zakona o izobraževalnih skupnostih se je jasno izkristaliziralo stališče, naj skrb za srednje šolstvo sprejme republiška izobraževalna skupnost. Zakon tega ni upošteval. Sedanji predlog pa že določa, da »republiška izobraževalna skupnost zagotavlja sredstva za izobraževanje v srednjih šolah in za vzgojo v domovih za učence teh šol.« S takšnim prenosom se bo lahko povečala enotnost na področju financiranja srednjega šolstva* vendar bo to na drugi strani zahtevalo močno strokovno službo republiške izobraževalne skupnosti (močno ne toliko po številu kot po sposobnosti), da bo spo-dejavnosti vzgoje ter izobraževa- sobna urejati kompleksno ter na nja, moč heterogeno problematiko — določa merila za ugotavlja- srednjega ter njemu sorodnega nje ter določanje osebnih dohod- šolstva. kov delavcev na področju vzgoje Precej razprav bo ponovno ter izobraževanja, sprožilo stališče o odnosu med — prenaša pristojnosti za po- republiško izobraževalno skup-dročje srednjega šolstva s temelj- nostjo ter delovnimi organizaci-nih izobraževalnih skupnosti jami, ki vzgajajo strokovne^ka-oziroma regionalnih svetov dre za lastne ali pa tudi širše izobraževalnih skupnosti na re- potrebe. Predlog daje sedaj še publiško izobraževalno skupnost, dve varianti: Med številnimi točkami odstotka od narodnega dohodka dnevnega reda, pripravljene- bi ostal v občini, primanjkljaj do ga za zadnjo sejo izvršnega potrebnega denarja pa bi dopoi-cdbora republiške izobraže- njevala RIS. Tam, kjer bi z de-valne skupnosti (9. oktobra), nar jem 1,5 odstotka od narodnega je bilo največ čaša odmerje- dohodka zagotovili v celoti sred- - daje predlog za financira- -da republiška izobraževal- izobraževal- nje izobraževanja v okviru de- na skupnost zagotavlja del sred-lovnih organizacij, ki vzgajajo st:ev kadre za lastno ali pa tudi širšo —T da republiška potrebo in — končno — žal — na skupnost zagotavlja znesek, ki je uuu i.ojvcč v se sploh ne dotika problematike ustreza izobraževanju kadrov za nega obravnavi osnutka pred- stva za osnovne šole (ta bi ostala posebnih izobraževalnih skupno- infi- To, kar srečujemo v,predlogu nancirajo izobraževanje kadrov zakona, je vsekakor rezultat za širše potrebe, so jim zagotov- enoletne prakse, na drugi strani Uena po merilih, določenih na pa v bistvu vsebinsko. ni nekaj podlagi zakona, tudi dopolnilna novega, zakaj podobna sredstva. To vprašanje je vseka- • 1 „ v ____ knr čo fnlikn nktnnlnpišp loga sistema zajemanja sred- v občini), bi ostanek tega denar-stev za področje šolstva in ja odvajali republiški izobraže-dopolnilnega finaciranja v 1. val ni skupnosti.1 1969 in predlogu za razširitev Mariborska višja ekonomsko VEK5 v Mariboru, ki naj bi komercialna šola je tudi za štiri-razvila poleg sedanje dvelet- letni visokošolski študij povsem ne višie stoonie tudi štiriletni H eradivu za seio 'izvršnega stališča so se pojavljala že v raz- kor še toliko aktualnejše, ker te-fdH P^vi okrog predloga sedaj veljav- ga odnosa dos ej praktično m bt- visokošolski študij odbora republiške izobraževalne nega zakona, ki pa jih pozneje ni mogoče govoriti o more- ________i--- __________i n-’-. hifrtih i 7 k .'i črvi p h izvršni odbor KIS predlaga ^ StŠfog zakona sploh nov sistem zbiranja denarja Praksa je do ■ kraja potrdila . , , . , „ . , slabosti dosedanjega sistema fi- T1®0*50 ekonomsko komercialno komercialne šole v Mariboru na nanciranja vzgoje in izobraževanja. Čeprav je v ustavi zapisano, da je za osnovno šolo dolžna skrbeti občina, je ostala »številka- šolo priloženega precej gradiva. Argumentov, na katere opira VEKS svoj predlog, je precej: Slovenija zaostaja po številu eko- javnih razprav potrebno upošte- ne dotika vprašanja formiranja vati. saj le-ta običajno prihajajo posebnih izobraževalnih skupno-iz življenjske prakse. Ob obrav- te skrbi vsa leta doslej neznanka, nomistov za drugimi republikami navi sedanjega predloga zakona ne moremo mimo ugotovitve, da se sedanji predlog srečuje s stališči, ki jih je sindikat zastopal Neizdelani sistem namreč ni pred- 'n državami, gospodarstvo zahte- 0b sklenitvi družbenega odgovora o vrednotenju dela šolskih zavodov. Predlog zakona pravilno postavlja, da so merodajni pokazatelji za financiranje dejavnosti vzgoje in izobraževanja programi izobraževalnih skupnosti. »Program izobraževalne skupnosti obsega izobraževalne dejavnosti, ki temeljijo na zakonih in na pisoval, koliko denarja mora ob- va precej vec ekonomistov, e a o-čina prispevati za šolstvo. Posle- riomska. fakulteta v Ljubljani ima dica tega je bila nadaljnja nejas- Premajhne zmogljivosti za vzgojo nost, namreč: kdaj in koliko do- ustrezneSa s^evi^a ekonomistov in polnilnih sredstev lahko dobi te- take , 1 1 meljna izobraževalna skupnost Izvršni odbor je menil, da je pri republiški izobraževalni skup- treba z razpravo o predlogu vse-^osti kakor nadaljevati, predvsem pa Nobenega dvoma ni, da bi zbrati strokovne argumente in ostala dejanska zmogljivost občin vse skrbno preučiti. Poprej je __ ge kj ostal v veljavi stari si- treba tu vseh zaposle- višja. šn lrrii vprašanji naše družbe. To kvalitete izobraževanja in prila- nih, po dejavnostih: Ker se predvidena sredstva za hk- ^er f‘nanciranje gajanja družbeni in gospodarski izobraževanje tudi v letu 1968 ne , 1'rati tudi eden izmed elemen- reformi. Ob omejevanju prora- Kumulativno oonrečie gibljejo v skladu s porastom v formiranja in razvijanja sa- čunske potrošnje, v okviru katere DR,avnos’ jv« •' •< " t''-'vT C/oliJ Cj V UINVIILI IVclIdtl a Pravnih odnosov v tej sferi se zagotavlja skoraj 80 % skup- skupaj vse dejavnosti /uzbenega dela. Novi sistem fi- nih sredstev za šolstvo, se je ne- gospodarstvo tem področju še negospodamke dejavnosti i-xii-1967 (jrugih dejavnostih, se na področ- merjavi z izdatki za osebne do- družbeni položaj vsake delovne enega dela. Novi sistem fi vanciranja, ki je bil uzakonjen stabilnost na Preteklem letu, naj bi pomenil stopnjevala, jnaterialno ureditev in pomemben Zaradi pomembne vloge, ki jo nju izobrazbene ravni in strokov- «•*» S „ Wseno nekaj osnovmh sistem- rala mat,riaI„a v|agan1a 'a,Pja. Kljub taki zakonski inten-C‘H vprašanj in da se materialni področje naraščati' ^Torazmevju zaostajanja osebnih dohodkov v stih, so tile: Mahf?- na P°droej,u fol.stva še P°- z rastjo gospodarske moči.' Ven- šolstvu, ker pomenijo skupne pre-Jjosuje. Stanje, kakršnega ugo- dar nrimeriava sredstev za iz- Jemke šolstvo — osnovno šolstvo — srednje šolstvo — višje in visoko šolstvo hodki ne 910 ju izobraževanja nadalje zaostru- hodke: 886 je situacija in večajo razlike med — v osnovnih šolah 1054 osebnimi dohodki prosvetnih de- — v srednjih šolah 1040 lavcev in zaposlenimi na drugih 930 področjih. 1^1 jamo, seveda ni rezultat novo obražeVanje^z"narodnim dohod- d,Gl° v obseSu Predpisane delovne ^Konjenega sistema, lemvec gre r.orn in Hrnrh^nim nrni^rnrlnm Obveznosti in za nadurno delo). proizvodom nPrR ®b matefialni P°lozal.ln za kaže. da družba v zadnjih letih Ce upoštevamo samo osebne do-kiTrt Problcm® financiranja, 7a to podroeie ni zagotavljala hodke za redno delovno obvez-že “O ^no lem področju latentni sredstev v takem obsegu, v ka- nost’ ugotovimo, da so ^se^v letu Večletno zaostajanje material- razvoja morala zagotoviti. PQd osnovnih šolah od 691 do 1162 ega položaja šolstva za splošnim leta 1962 do 1967 se je delež sred- novdl dinarjev, uzbenim razvojem in stanjem štev za izobraževanje v družbe- „ K<:r navedeni podatki ne upo-j drugih področjih je v zadnjih nem proizvodu in narodnem do- sf6'7^0 izobrazbene stopnje zapo- Tudi razlike med osebnimi do- Leto 1962 1963 1964 1965 1966 1967 privedlo že do nevzdržnih hodku zmanjšal za 0,5 %. organizacije in delovnega člove-10 5 % ka v njej odvisen samo od rezul-21,6 % tat°v dela. zahteva objektivna ’ merila za količino in kakovost V šolstvu ni problematično sa- dela v vzgojno izobraževalnih za-1160 Poprečni osebni dohodki pro- mo zagotavljanje primernih sred- }n s?ladu s 'tem n,acelom 1423 svetnih delavcev v prvih petih štev za financiranje redne dejav- določa 49. člen zakona o izobra-mesecih letošnjega leta. razde- nosti šol, to je realizacija vzgojno zfvalu‘h skupnostih in o f™3-”" Prikazani poprečni osebni do- ijeni po kvalifikacijski strukturi izobraževalnih programov, ki jih clraniu povračilo za svojo_aejav- " de,°'"’lh2« sss 7.,„aTmdarm(OHbd0bi" s'’, b‘le z zelo omejene tudi možnosti za T,deiava meril za financiranje o financiranje investicij in investi- deiavnosti zavod^v je ena od na . £ cijsko vzdrževanje. Posledice ne- odgovorneJših nalog izobraževal-o radostnih sredstev se odražajo v nR skupnosti. Ker so vzgojno izo_ o StauTnnS“lskega^r0,St0rau °d SkUE: braževalne naloge posameznih ■= aih 1097 zgradb ki jih uporab- vrst 7avodov v vsej Sloveniji v 1.166 ;lal°^0;srJ0vrle so e’, '?p se vedn0 osnovi enake, mora v skladu s 1.274 4(3 takih, ki so bile zgrajene 53 členom omenjenega zakona 1.471 pred letom 1900 (20 % od tega republiška izobraževalna skup-pa celo pred letom 1850). oziroma nost določiti enotne osnove meril se vedno dve tretjini šolskih za financiranje dejavnosti izobra- pomenijo skupne pre-učitelje,v (t. j. plačilo za S Indeks Delež v KP Delež v ND 100 5.097,62 100 272,43 100 4,4 4,3 120,4 5.825,37 119,7 310,71 114.0 4,2 4,6 159,4 9.054,49 153.9 435,27 159,7 4,4 4,8 197,0 11.267,00 197,7 533,40 195,8 4,4 4,7 239.6 13.652.92 239.6 610,96 224.2 4,1 4,5 283,0 283,0 14.687.00 15.853.00 257,7 298,2 628,41 230,6 4,9 4,3 sienih po posameznih dejavno- hodki samih pr0svetnih delavcev zgradb, ki so stare 50 in več let. ževalnih zavodov. Z enotnimi stih. navajamo tudi razlike med SQ 0|3gutne močno kršijo prin- Razen zastarelosti in dotraja- osnovami meril uresničuje repub-v milijonih din osebnimi dohodki po posameznih cip! naj bo enako delo tudi enako nosti osnovnošolskih zgradb so iiška izobraževalna skupnost po- stonniah izobrazbe za oosamez- —~4. ^ značilne za osnovno šolstvo tudi membno nalogo, ki jo daje zakon, omejene prostorske zmogljivosti, da skrbi za usklajevanje razvoja stopnjah izobrazbe za posamezna področja. Trenutno so doseg- nagrajeno. Odvisnost šolstva od gospodarske moči komune je Ijivi samo podatki za najrazvj- us^varda situacijo, v kateri imajo V poprečju poteka pouk na os- izobraževalne dejavnosti v SR tejše občine v SR Sloveniji. Oseb- proSvej;ni delavci v nekaterih novnih šolah še vedno v 1,7 iz- Sloveniji. ne dohodke primerjamo z osnov- rnanj razvitih občinah precej mene, v večjih središčih pa pre- Skupščina republiške izobra- nimi J~'—1 -------------. ... . . . . . (OD v osnovnem šolstvu ukrepov, ki bi jim sledilo bistve- V ■|« S « l! «5 f i§ lE es ■S'g no povečanje sredstev, ne bo povečala na predvideni nivo. Druž- ff Gf$.S P i n'57 Zv II beni plan razvoja v SR Sloveniji v letih 1966 do 1970 namreč pred- Ljubljana srednja 100 108 101 105 videva, da bo znašal delež sred- višja 100 139 120 130 stev za izobraževanje v narod- visoka 100 152 138 143 nem dohodku v letu 1970 okoli 5,2 %. Maribor srednja 100 120 109 116 Ker družba ni uzakonila kri- višja 100 145 124 136 terijev za vrednotenje vzgojno- visoka 100 152 157 155 izobraževalnega dela, so bila sredstva za šolstvo odvisna le od (Vir podatkov 0 OD: Letno finančne zmogljivosti in razume- poročilo za 1967 republiškega se- dohodki v osnovnem manjše osebne dohodke kot npr. težno v dveh izmenah in v ne- ževalne skupnosti je na seji 22. cr»icf.711 _ ioo). v sosednji, bolje razviti občini, katerih primerih celo v treh. Ce decembra 1967 sprejela enotne Menimo, da ni sprejemljivo sta- upoštevamo, da postajajo zaradi osnove meril za financiranje lišče, da naj bo šolstvo povsem visokega odstotka zaposlenih že- vzgojno izobraževalne dejavnosti, odvisno od gospodarske moči ko- «a v naši republiki vse pomemb- Kot osnovno izhodišče upoštevajo a Prosveto in kulturo.) , Q Medtem ko so v letil , 65, to je do uveljavil Pe . in gospodarske jPPnje rasti družbenega ste narodnega dohodka v za šolstvo precej izenačene, 5,2 %. Sr ugotavljamo, da stopnja rasti tev za ‘z°braževanje po letu Zli izrazito zaostaja. V letu 1967 asajo npr. indeksi (osnova 100 2- ‘®ta 1962) za DP 262,2, za ND 2.3ij P sredstva za šolstvo pa le vanja tistih, ki so odločali o upo- kretariata za prosveto in kulturo.) materialnih sredstvih, s katerimi Izobraževanje je dejavnost po- ši gradnji še najnujnejše. O in- Pa princip nagrajevanja po delu. sebnega družbenega pomena^ zato vesticijah na področju srednjega Zato predlog enotnih osnov meril niso upravičene razlike v nagra- šolstva pa v zadnjih letih skoraj zahteva od izobraževalnih skup-jevanju po delu, če te razlike ne ne moremo govoriti. JJ08*'' da sestavijo program izo- izhajajo iz različnega obsega, Kljub precejšnjim potrebam braževalne dejavnosti na svojem predvsem pa iz kvalitete dela. po gradnji so tudi v novem siste- Poarocju. Ta program mora iz-S tem ne želimo razvrednotiti na- mu financiranja sredstva za in- na.iati iz dveh osnov: daljnjega povezovanja šolstva s vesticije v celoti odvisna od fa- f; iz tiste izobraževalne dejav- i-------u — —■—-•—kultativnih virov, kot. so prispev- °sti, ki je z zakonom in drugimi ki družbeno-političnih organiza- Ptedpisi povsem jasno določena želimo le naglasiti, da je potreb- Investicije v šolstvu (brez oh ; ^>0 deležu sredstev za iz- rabi sredstev proračunov druž- Primerjava kaže, da se razlike bi usklajevala materialni položaj sokega šolstva) so znašale: k^razevanje v narodnem dohod- beno-političnih skupnosti, in od med osebnimi dohodki po dejav- na področju izobraževanja v vsej v zadnjih letih lahko sklepa- razumevanja gospodarskih orga- nostih večajo s stopnjo izobrazbe Sloveniji. ro ■ da se participacija tega pod- nizacij. Pri takem načinu odmer- in da se pri najvišji stopnji izra- Nezadostna sredstva za izobra-cia v narodnem dohodku brez Janja sredstev za šolstvo so se žito povečajo (100:157). Še večje zevanje se razen nizkih osebnih 1964 — 75,000.000 N-din 1965 — 47,000.000 N-din 1966 — 72,600.000 N-din 1967 — 47.300.000 N-din tudi zakonito obvezo za posamez-v._ no izobraževalno skupnost, in 2. iz programa tiste dodatne izobraževalne dejavnosti, ki je potrebna zato. da zadovoljimo splošne družbene in kulturne potrebe. Tu so upoštevane vzgojno (Dalje na 4. strani) •,.TOrrtFrsiBsr ~ thiti iiiriiiiiT"j min ii ■iiiiini n n it--tiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiii[ —rrii»»riniim^ ll^llllll^llllll■ n iiiiwiiiii m im m m ninimii nim im t, ^OCSflttlSlhi odnos med kombiniranimi oddelki 5.S šol.leto 1358/59 šol.leto 1967/63 7,2 8,8 6,1 1958/59 na 19,9 (i = 70,6) v šol. letu 1967/68. V oddelkih s 3 razredi se je povprečje zmanjšalo od 26,7 na 17,4 (i = 65,2) in v oddelkih s 4 in več razredi od 25,8 na 21,1 učenca (i = 81,8). Ob tem je mogoče ugotoviti, da je najbolj kritična, to je zadnja skupina doživela najmanjše izboljšanje. V prihodnje bi morali kljub relativno nizkemu številu učencev v tej skupini povečati število učiteljev, ker bi le na ta način lahko zmanjšali to kategorijo na minimum in tako praktično odpravili najnekvalitetnejši organizacijski element naše osnovne šole. b) Predstavljena komparacija pa bi bila znatno nepopolna, če podatkov ne bi prikazali tudi v relativnih vrednostih, to je v odnosu na vsakokratno celotno osnovnošolsko populacijo. Najnazorneje bo to opravil grafični prikaz (glej sliko!). Globalen odnos med celotnim številom učencev v nekombinira-nih in kombiniranih oddelkih v primerjanih šolskih letih kažeta oba strukturna kroga. sol,leto 1967/68 Navedene primerjave nedvomno kažejo na znatno izboljšanje enega dela objektivnih danosti v naši šolski praksi. Vsekakor temu pojavu ni sledilo adekvatno izboljšanje materialnih pogojev (prostori, oprema, učila in učni pripomočki), kar bi lahko vodilo do znatno boljše kvalitete vzgojnoizobraževalnega procesa. V tem pogledu so še posebej zaostajale nekombinirani kombinirani pouk šole v nerazvitih področjih in med njimi še posebej nižeorganizirans podružnične šole. 2. Odnos med oddelki, učitelji in učenci Ugotoviti želimo, ali je tudi v teh odnosih prišlo v primerjanem obdobju do kakšnih kvalitativnih sprememb. 2e prej smo se srečali z odnosom med oddelki in učitelji v kombiniranih oddelkih. Vprašanje je, ali so pozitivni trendi zaznavni tudi v celotni osnovnošolski populaciji in če so, kolikšen je njihov vpliv na izboljšanje vzgojnoizobraževalnih rezultatov. Šol. leto 1. 1958/59 2. 1967/68 2:1 1958/59 1967/68 St. šol Št. odd. Štev. učen. Štev. vseh učiteljev Število učencev na 1 oddelek 1 učitelja 1.198 7.198 221,846 8.228 30,8 26,9 1.042 8.557 228.491 10.624 26.7 21,5 — 156 + 1.359 +6.645 + 2.396 — 4,1 — 5,4 1 -= 100 100 100 100 100 100 i = 87 118,8 103 129,1 86,7 80 3,5 EU l^upno o®111* Kombin.z 2 raz. Kombin,s 3 raz. 4 in več razredi sol.leto 1958/59 Kakor je mogoče iz podatkov razbrati, se je število šol znižalo. Nepoučeni poznavalci, ki bi samo statistično ocenjevali podatke, bi šteli ta pojav kot negativen element. Mi pa vemo, da je nastal kot posledica procesa racionalizacije, izražene v združevanju šol, pri čemer smo dosegli za mnoge učence kvalitetnejše pogoje šolanja. Res je sicer, da je v posameznih primerih prišlo tudi do ekstremističnih ukrepov, ker situacija ni bilo vedno tehtno pre-analazirana. V takih primerih so bile presoje enostranske in so upoštevale le vidik vzgojnoizo- braževalnih učinkov, ne pa tudi socialnih, ekonomskih, zdravstvenih in kulturnih momentov.. Tempo rasti med številom oddelkov in številom učencev je različen in je procentualno kar šestkrat hitrejši pri naraščanju števila oddelkov oz. celo desetkrat hitrejši pri povečevanju števila učiteljev. Takšna tendenca je vsekakor močno pozitivna, saj predstavlja znatno izboljšano možnost za doseganje boljših v/gojno-izobraževalnih rezultatov. Dejanska posledica je znižanje povprečnega števila učencev na oddelek, ki znaša 13,3 %, na učitelja pa celb 20 % ali za eno petino učencev. (Nadaljevanje prihodnjič) ................ j OSNOVNA SOLA SEŽANA j razpisuje prosto delovno mesto j UČITELJA ' ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Pogoji: PRU ali P z diplomo. Nastop službe takoj. Prijave pošljite na osnovno šolo Sežana. Predlog financiranja vzgoje (Nadaljevanje s 3. strani) vičenim pripombam, da danes še , , » , . . , , nismo povsem sposobni ocenje- izobrazevalne dejavnosti, kot so: vatj kvalitete opravljenega dela, glasbene sole, izobraževanje od- je postavljena zahteva, da izobra-raslih, večerne osnovne sole, ževalne skupnosti določijo naj-vzgojna dejavnost v vzgojno var- manj 3 odstotke vseh svojih sred-stvemh ustanovah, dejavnost do- stev za nagrajevanje kvalitete mov za ucence in dijake ipd. (jeia izobraževalnih zavodov in Ta program sestavijo izobra- posameznih pedagoških delavcev, ževalne skupnosti v najtesnejšem p0 merilih ocenjuje kvaliteto dela sodelovanju z občinsko^ skupsci- pedagoška služba; s to pristojno-no, družbeno-političnimi organi- Sf;j0 (jajemo pedagoški službi po-zacijami, delovnimi organizacija- membo nalogo in ji s tem pri-mi na svojem področju, z novo znavamo mesto, ki ga v našem ustanovljenimi skupnostmi otroj- izobraževalnem sistemu mora kega varstva in podobno. V imetL Nujno je namreč, da že v skladu s programom izobraževal- sedanji fazi zahtevamo od peda-ne skupnosti in v skladu s svo- g0š’Ke službe, naj svojo oceno o jim dosedanjim delom mora se- (}eiu posameznega zavoda in postaviti svoj program dela tudi sameznega pedagoškega delavca vsak izobraževalni zavod. Na ta konkretizira in s tem omogoči rxi1T\_-u ? z®8oto^fler'0> da po izobraževalni skupnosti, da na eni večletnih prizadevanjih le začne- strani s posebnimi sredstvi nagra-mo sestavljati programe izobra- juje najboljše, na drugi strani pa ževalne dejavnosti na celovitih zmanjša dohodek zavoda, če ta podrtjih m za vsak zavod pose- ne dela v predpisanem obsegu ali bej. S tem bi zagotovili, da po- ne dosega normalne kvalitete stane program tisto izhodišče, o zaradi premajhnih sredstev katerem mora izobraževalna za financiranje osnovne dejavno- skupnost povsem javno določiti katere dejavnosti bo financirala sti izobraževalnih zavodov to do-, ,. , , , . ,, ločilo meril v letošnjem letu še v celoti, za katere dejavnosti pa ne bo v celc>tl realizirano. bo prispevala le del sredstev in Enotne osnove meril vsebujejo to na tak način, da bo pntego- določilo, po katerem naj bi vala tudi druge interesente k izot>raževalm zavodi, ki ne zapo-soflnaneiranju. slujejo primerno kvalificiranih Merila uveljavljajo pedagoško pedagoških delavcev, prejemali uro kot snovno mersko enoto, ki manj sredstev, hkrati pa določa-naj bi opravljala slabosti različ- jo, -da se ta zadržana sredstva nega financiranja za enakovrstno uporabljajo za strokovno izpopol-vzgojno izobraževalno dejavnost, njevanje pedagoških delavcev in Pedagoška ura, kot jo obravna- za štipendiranje. To določilo sti-vajo predložena merila, predstav- mulira izobraževalne zavode za Ija ovrednotenje »živega dela«, čim hitrejšo izboljšavo strukture to se pravi, da so v njej vsebo- pedagoških delavcev in to tudi vani osebni dohodki pedagoških finančno omogoča, in drugih delavcev. Enotne osnove meril torej Pedagoška ura kot pomemben omogočajo večjo enotnost vzgoje element v enotnih osnovah meril in izobraževanja na osnovi zako-omogoča republiški izobraževalni nov in drugih predpisov s tem, skupnosti razdeljevanje dopolnil- da nih sredstev po čim objektivnej- — postavljajo financiranje na Sih kriterijih in bi garantirala osnovi programa izobraževalne osnovno »ceno« posameznim dejavnosti, vzgojno izobraževalnim dejavno- — omogočajo, da ocenimo, kostim, ki so z zakonom obvezne, liko potrebujemo za tako imeno-Prav tako omogoča zavodom, pa vani obvezni program in koliko tudi izobraževalnim skupnostim, lahko dodajamo preko tega da bodo razmislili o posameznih okvira, stroškovnih elementih in našli —• omogočajo pravočasni druž- racionalnejše rešitve, ko se bodo beni dogovor o razširjeni izobra-odločali o tem, kako naj bo orga- ževalni dejavnosti, nja koncem šolskega leta 1967/68. Pri domovih za dijake srednjih šol prav tako še niso z zakonom določeni enotni normativi in zato ni osnove za točnejše izračune. V globalu potrebnih sredstev za leto 1969 tudi niso zajeta sredstva, ki bi bila potrebna za strokovno izpopolnjevanje pedagoškega osebja, ker so izhodišča za planiranje teh sredstev še nepojasnjena. a) Osnovno šolstvo Ovrednotenje osnovnošolske vzgojno izobraževalne dejavnosti v letu 1969 izkazuje, da je v globalu potrebnih za to dejavnost 439,2 milijonov din. S tem bi zagotovili približno takšne osebne dohodke za prosvetne delavce, kot je izkazano v letu 1967 republiško poprečje za posamezne izobrazbene stopnje (za srednjo 1100 din, za višjo 1320 din in za visoko 1600 din. Ta izhodišča osebnih dohodkov je republiška izobraževalna skupnost osvojila znatno pred časom, ko je pojasnil svoja izhodišča o ureditvi materialnih vprašanj šolstvo v prihodnjem letu izvršni svet. Tudi osnovni izračuni so izvršeni prej in je zato nastala razlika v potrebnih sredstvih glede na to ranega pouka prizna še 15 % dodatka. Stroški, ki so vezani na osnovno šolstvo, so še sredstva za kritje prevoznih stroškov učencev v centralne šole in pa sredstva za financiranje zavodov za prosvetno pedagoško službo. Za oba podatka so lahko osnova le letošnja predvidena sredstva za te izdatke, ker so stroški za prevoze odvisni predvsem od zahtevka prevoznikov, za zavode za prosvetno pedagoško službo pa še ni izdelanih meril za vrednotenje dela te službe. Določen del sredstev (predvideno je 7 %) je treba zagotoviti tudi za sofinanciranje dejavnosti, ki z zakonom sicer ni predpisana, je pa posebna oblika izobraževanja. To je tako imenovana fakultativna dejavnost, v katero zajemamo vse od predšolske vzgoje preko večernih šol, malih šol, šol za odrasle do delavskih univerz in podobno. Sredstva v višini 7 % ne pomenijo zadostnih sredstev za sleherno temeljno izobraževalno skupnost; je le poprečje v letu 1967, giblje pa se od zelo nizkega deleža pa tja do 14 in 15 %. V ljubljanski temeljni izobraževalni skupnosti je v 1968. V' ,mm nizirano npr. delo vodstvenega omogočajo analitično delo in upravnega kadra ter posebnih in začetek načrtnejših raziskav o služb. Možnosti je zaradi različ- ekonomiki izobraževanja, ne razvitosti zavodov in izobra- — začenjajo proces usklajanja ževalnega procesa na teritoriju materialnih pogojev za delo na posamezne izobraževalne skupno- področju vzgoje in izobraževanja, sti toliko, da bi bilo kakršnokoli — težijo k pospešeni moder-predpisovanje iz enega centra nizaciji pouka, nemogoče. Ob upoštevanju nače- — z uvedbo akontacije na pro-la: za enako opravljeno delo tudi gramirano delo in obračunom po enako plačilo, je nujno, da bodo opravljenem delu omogočajo nagleda na obstoječe razmere in črtnejše in enotnejše nagrajeva-potrebe nekje dali poudarek iz- nje kvalitete, boljšanju osebnih dohodkov, — pri vsem tem pa puščajo v drugje pa hitrejšemu materialne- okviru te enotne politike dovolj mu opremljanju šol, celodnevne- proste roke izobraževalnim skup-mu varstvu otrok ali štipendi- nostim, da uveljavijo svoje po-ranju ipd. sebne interese, ki izhajajo iz Funkcionalni in režijski stroški objektivno pogojenih in zato tudi so v merilih 4oločeni tako, da je v bodoče upravičenih razlik, določen za posamezne vrste izo- Z enotnimi osnovami meril braževalnih zavodov najnižji od- je skušala republiška izobraževal-stotek sredstev, ki jih je potrebno na skupnost v čim enostavnejši dodati na sredstva, izračunana na obliki zagotoviti že v letu 1968 osnovi pedagoških ur. Prav sred- začetek izenačevalnega procesa, stva za funkcionalne izdatke po- Vendar osnove meril lahko do-membno prispevajo k moderniza- ločijo res le osnovna izhodišča, ciji in uspešnosti dela posamez- ki naj zagotove enoten sistem nega izobraževalnega zavoda. Za- financiranja izobraževalne dej avto merila obvezujejo temeljne nosti v naši republiki. Ne morejo izobraževalne skupnosti z najniž- pa vsebovati vrste podrobnejših jim procentom, ki naj bi zagoto- določil, ki jih bodo tem osnovam vil posameznim vrstam izobra- dodajale temeljne izobraževalne ževalne dejavnosti vsaj minimum skupnosti, sredstev za funkcionalne potrebe. To pomeni odločno orientacijo na A. KALKULACIJA POTREBNIH politiko postopnega izboljševanja materialne osnove izobraževanja. 2e sedaj zagotavlja zavodom, ki so imeli premajhna sredstva za SREDSTEV ZA OSNOVNO in srednje Šolstvo Osnovno vodilo pri ugotavljanju potrebnih sredstev so enotne funkcionalne potrebe, da dobijo osnove meril, ki določajo kot eno-več sredstev: hkrati pa sili izo- to ovrednotenja »živega dela« v braževalne skupnosti, da name- izobraževalnem procesu ceno pe-njajo vedno več sredstev pred- dagoške ure. V njej so zajeti vsem za modernizacijo pedago- osebni dohodki pedagoškega oseb-škega procesa. Ena izmed oblik ja (število tega osebja je predpi-za usklajevanje funkcionalne sano z zakonskimi določili) in pa opremljenosti posameznih zavo- osebni dohodki vodstvenega in dov je tudi združevanje amorti- tehniškega osebja. Enotne osnove zacije. Nekateri zavodi imajo določajo tudi kriterije za prizna-namreč zaradi veljavnih amorti- vanje sredstev za materialne iz-zaoljskih stopenj več sredstev in datke posameznih vrst šol. Ob jih trenutno ne potrebujejo, dru- ugotavljanju potrebnih sredstev gi pa so slabo opremljeni zaradi pa so upoštevani še drugi potroš-česar imajo nizko priznano amor- ni elementi, in sicer pri osnovnih tizacijo in ne morejo nabavljati šolah dodatek za kombinirani novih učil. Pri reševanju teh pouk, stroški za prevoze učencev vprašanj ima koordinacijska po- iz oddaljenih krajev v centralno litika izobraževalnih skupnosti šolo, nadalje sredstva za prosvet-pomembno vlogo; potrebna je no pedagoško službo (oboje v vi-zelo selektivna politika temeljnih šini predvidenih sredstev za leto izobraževalnih skupnosti do po- 1968) in kot kompleksen element sameznih zavodov, ker bo le na sredstva za posebne šole; k temu ta način mogoče ustrezno zmanj- so predvidena še sredstva za so-šati razlike v opremljenosti v financiranje fakultativnega pro-posameznih izobraževalnih za- grama. Pri srednjih šolah je razen vodih. sredstev za pouk upoštevana še Ker še ni širšega družbenega ocena stroškov v domovih za di-dogovora o načinu financiranja jake in učence strokovnih šol. V razširjene reprodukcije na pod- tem celovitem sistemu, ki zajema ročju šolstva, tudi v enotnih osno- izračune od osnovnih do srednjih vah meril še ni rešeno vprašanje šol, povzročajo labilnost še ne amortizacije zgradb in investi- dovolj določeno oblikovana za-cijske politike. Zato je v merilih konska določila o programu v določilo, po katerem se sredstva srednjih šolah. Določeno je maža investicijsko vzdrževanje do- ksimalno število pedagoških ur; deljujejo na osnovi posebne po- to pa omogoča kar precejšnja od-godbe in so namenska sredstva, stopanja med šolami. Za primer-Merila urejajo izplačevanje javo in objektivnejšo oceno po-dohodka zavodom na osnovi kva- trebnih sredstev so izračuni izvr-litete njihovega dela. Kljub upra- šeni še na osnovi obstoječega sta- različnost višine poprečnih osebnih dohodkov. V globalu predstavlja to za osnovne šole okoli 2,4 milijone ali 0,55 % več sredstev.) Izračunano je tudi, koliko osebja je potrebno glede na zakonsko določen učni program in predpisano učno obveznost. Dejansko stanje se marsikje seveda precej razlikuje od tega in se velik odstotek pedagoških ur opravi z nadurnim delom, delovna mesta pa zasedajo tudi pedagoški delavci z nižjo izobrazbo, kot je predpisana. Enotne osnove meril določajo, da v vseh takšnih primerih zagotovi temeljna izobraževalna skupnost zavodu sredstva po dejanski zasedbi, razliko pa nameni za dokvalifikacijo in štipendiranje prosvetnih delavcev. Enako velja tudi za posebne šole, le da tu. zakon predpisuje višjo ali visoko izobrazbo in je upoštevano razmerje med visoko in višjo izobrazbo po dejanskem stanju (poprečje je 1:4). Osebni dohodki so v posebnih šolah glede na to, da so v teh šolah posebni, težji pogoji dela, višji za 20 % od istovrstne izobrazbene stopnje v osnovnih šolah. To pomeni, da je. osebni dohodek za višjo izobrazbo 1.580 din, za visoko 1.900 din. Za osebne dohodke vodstvenega, strokovnega in tehniškega osebja je dodano 20 % (30 % za posebne šole) na global za osebne dohodke pedagoškega osebja. V enotnih osnovah meril so določeni minimalni odstotki za zagotavljanje sredstev za materialne izdatke po posameznih vrstah šol od globala za osebne dohodke vsega stalno zaposlenega osebja. Za osnovne šole je to 15 % pri posebnih šolah je upoštevano 20 odstotkov. Kot posebna kategorija pouka je obravnavan še kombiniran pouk, ki zaradi svoje posebnosti zahteva določen dodatek sredstev in ta so upoštevana tako, da se za vsako pedagoško uro kombini- letu^ 24,2 % od sredstev za osnov no šolstvo namenjenih za fakul tativno dejavnost. Sredstva, pri kazana v tem obračunu, so tud sicer prenizka za tako razviti področje, kot je ljubljansko. 1 tej temeljni izobraževalni skup nosti morajo zagotoviti že v leti 1968 več sredstev — kar za okrog lo 5 milijonov N-din — kot jil izkazuje predlog za 1969. leto. O tem pa so osebni dohodki za red no delo globoko izpod izhodiši za prihodnje leto (pri sred. izo brazbi za, 11 %, pri višji za 16 9i in pri visoki za 29 %), sredstv; za . materialne izdatke zagotavljajo poprečno do 15 %, vendar 1 primerjavi z nižjimi osebnim dohodki. Vzroki so v celi vrst stroškov, ki izvirajo iz razvitost področja: pedagoškega kadra z vi soko izobrazbo je v ljubljansk TIS 55 % (v republiki poprečne 7 %), razvite so strokovne službe pa tudi mater, izdatki so v navil šolah znatno višji. Sredstva, izračunana po enot nih merilih republiške izobraže valne skupnosti, torej še vedno n zagotavljajo sodobne ravni osnov nošolskega pouka, ne dosegaje niti ljubljanskega v letu 1968 ii predstavljajo minimalna sredstv« za prvi korak k ureditvi najnujnejših osnov slovenskega osnovnega šolstva. V letu 1968 pa razpolagaje temeljne izobraževalne skupnost (po podatkih TIS iz meseca aprila letos) z 286,2 milijoni lastni! sredstev, Kot dopolnilna sredstv« je republiška izobraževalna skupnost razdelila 52,5 milijonov (i; rezerve 838.000 din) in po rebalansu rep. proračuna še 6,11 mili jonov din, tako da je za osnovne šolstvo vsega 344,81 milijonov din Za zagotovitev poprečnih pogojev kot je to predvideno v 1969. lete (to je 439,2 milijona din) primanjkuje še 94,39 milijonov din. Lastna sredstva temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so v letu 1968 zagotovljena z obvezni- mi prispevnimi stopnjami in pa V izračunih namreč ni na ta z dotacijami iz občinskega prora- način nobenih sredstev predvide-čuna, pa izkazujejo do predvide- nih za delo nad redno obveznih (potrebnih) sredstev primanj- nostjo. kijaj v višini 152,9 milijonov din. V sferi učnega procesa so v Kakšno dodatno breme bi določeni meri normalne nadure, predstavljala ta sredstva za ob- so pa številnejše zaradi nižjega činske proračune, ponazarja sle- števila predavateljev, kot je podeče: trebno po predmetniku, in bi mo- V poprečju je v letu 1968 delež rala biti zagotovljena tolikšna sredstev za vzgojo in izobraževa- sredstva, kot če bi vsa delovna nje I. stopnje v občinskih prora- mesta bila zasedena z osebjem z čunskih sredstvih 33 %, v letu zahtevano izobrazbo. 1969 bi pa moral biti ta delež za Sredstva v višini 105 milijo-izračunana potrebna sredstva po- nov din ne predstavljajo potreb-prečno 50,64 %. Pri tem so v nih sredstev v celoti za leto 1969-letošnjem letu deleži od 0,0 (Met- Iz že navedenih razlogov bi ka-lika pred rebalansom proračuna) zalo podrobneje proučiti celotno pa do 45,77 v Žalcu, v letu 1969 srednje šolstvo in tudi z vidika pa bi morali biti, če bi iz občir>- racionalizacije tega šolstva, enot-skih Sredstev krili v celoti po- ne vsebinske ureditve z zakon-trebna sredstva za osnovno šol- skimi določili in šele na tej osno-stvo, od 29,42 % v Ljubljani (1968 vi dokončno izračunati potrebna je za osnovne šole 32,45 c/c) do sredstva. Predloženi izračun je 1® 98,47 9fc v Lenartu. Preko 40 % orientacijski in ne more dati občinskih sredstev, kar je že v enakovredne cene pedagoškemu letu 1968 postavila republiška delu na srednjih šolah glede na izobraževalna skupnost kot orien- ceno v osnovnih in drugih šolah, tacijsko minimalno mejo za do- Proučeno je tudi dejansko sta-sego pravice do dopolnilnih sred- nje v srednješolskih zavodih, stev, pa bi predstavljala potreb- Podatki so zajeti iz organizacij-na sredstva za osnovne šole v 50 skih poročil šol, upoštevani pa sp občinah, samo v 4 občine (Celje, tudi drugi podatki TIS in regij-Kranj, Ljubljana in Radovljica) Osnova za izračun je dejanska bi mogle zagotoviti ta sredstva z izobrazba in število ur, ki jih nižjim deležem. Nad poprečnim pedagogi opravijo kot redno ih deležem v izračunu za leto 1969 nadurno delo. Vrednotenje nad-(50,69 %) je 41 občin. umega dela je izravnano z red' Ta primerjava je prav gotovo nimi delavci. Drugi elementi« resno opozorilo za to, kako nujne sredstva za nepedagoško osebje so proučitve gospodarskega po- in materialni izdatki so v ena-tenciala v posameznih občinah in kem odnosu da mase sredstev za realnosti obremenitev, ki so jim bt osebne dohodke kot v metodo-naložene ob sedanji delitvi sred- logiji za osnovne in srednje šole-stev med federacijo, republiko in Po teh izračunih je treba za-občino. gotoviti za srednje šole in dijaš' b) Srednje šolstvo ke domove skupaj 122,93 milil- Financiranje srednjega šolstva din. Za domove je privzeta ocena, se je v letu 1968 skušalo urediti Sredstva, izračunana po dejarv-tako, da bi zagotovila sredstva za sko opravljenem delu, so za 18 v" strokovne šole v celoti republika, večja kot po prvem izračunu. T° ostalo srednje šolstvo pa bi finan- nas opozarja, da enotno financi-cirale občine. V minulem letu ranje ne bo izvedljivo brez dolo-pa so v nekaterih regijah večino čitve predmetnikov za vse vrste sredstev za srednje šolstvo žago- šol in ob tem konkretne določitve tovile gospodarske organizacije, potrebne kvalifikacije pedagogov, iz občinskih proračunov pa so Rešiti je treba tudi vprašanje zagotavljali le manjši del. Tako upravičenosti delitve pouka ih tudi na tem področju ni bilo plačanja svobodne dejavnosti, za mogoče uresničiti osnovne nalo- enotno ureditev pa vprašanje ge, to je izenačiti — vsaj pošto- kategorizacije šol glede na stanje, poma — pogoje, pod katerimi po- velikosti in ustreznosti stavbe, del' teka vzgojno izobraževalni pro- ne verifikacije opreme posameZ' ces v srednjih šolah. Republiška nih vrst šol, izdelave standardom izobraževalna skupnost je sicer za opremo in razdelitev materi' zagotovila najmanj toliko sred- alnih izdatkov na najpomemb' stev vsaki regiji, kolikor je bilo nejše kategorije ter postavitev v preteklem letu zbranih iz go- standardov za to. Rešiti je treba spodarskih organizacij, razlike pa vprašanje revalorizacije vredno' so ostale in se marsikje še pove- sti stavb in zagotoviti sredstva za čale. Podatki o tem, s kolikšnimi investicijsko vzdrževanje stavb ih sredstvi dejansko razpolagajo re- nepremičnin, ,r je gotovo nuj' gije v letošnjem letu, v večini no, dokler m rešeno vprašanj® primerov še niso znani, ker re- sredstev za amortizacijo stavb ih gionalni sveti za financiranje nepremičnin. Opozarjamo pa tud1 srednjega šolstva ne morejo do- na določene anomalije v sred' seči sporazuma s posameznimi njem šolstvu, ker je cela vrsta občinami. šol, ki so s svojo proizvodnje Po izračunih, ki slonijo na prekoračile običajno šolsko učne isti metodologiji kot izračuni za prakso; zato jih je treba obraV' osnovno šolstvo, sledi, da bo v navati skupaj z dosedanjimi šo' letu 1969 potrebno zagotoviti pre- lami pri gospodarskih organiza' ko 105 milijonov din, da bi bili cijah in izdelati ustrezna merila osebni dohodki tolikšni za posa- za financiranje teh šol tako. da mezno izobrazbeno stopnjo, kot bo moč upoštevati njihov lasth1 so že navedeni za osnovno šol- dohodek. stvo (srednja 1.100 din, višja Strokovne šole pri gospod«ar' 1.320 din, visoka 1.600 din). Pri skih organizacijah so enako ob' tem metodologija izračunavanja ravnavane, kot je obdelano druš0 ■ ni povsem adekvatna kot za srednje šolstvo glede na obstoje' osnovne šole, ker so ovire že v če stanje. Prikazana je le mash samih zakonskih določilih o sred- potrebnih sredstev za teoretičh1 njih šolah. Vrsta vsebinskih in pouk. Za praktični pouk, opreih' organizacijskih vprašanj je še ijenost šol in investicijsko vzdr' odprtih. Za enotno ovrednotenje ževanje naj bi po našem pred' srednješolskega izobraževalnega logu skrbele gospodarske organi' procesa pa morajo biti predvsem zacije same. Za financiranje ten' ta določila enotna. retičnega pouka je potrebnih Pri ugotavljanju števila peda- leto 1969 1,505.290 din. Ce pa naj goških ur so težave zaradi bi republiška izobraževalna skup/ ohlapno predpisanega programa, nost financirala tudi praktičh* iz tega pa sledi tudi nejasnost pouk na teh šolskih zavodih, b1 glede potrebnega števila peda- potrebovala skupno 21,980.000 dih-goškega kadra itd. Izračuni so Za celotno srednje šolstvo, zato v določenem pogledu orien- vključno s strokovnim šolstvom tacijski, ker se ne bi smeli našlo- pri gospodarskih organizacijah ; niti pri izravnavanju pogojev na (za teoretični puk), je treba obstoječe pedagoško osebje po letu 1989 zagotoviti 133,400.009 številu in izobrazbeni strukturi, dinarjev. B. KALKULACIJA IZDATKOV ZA ZAVODE, KI JIH JE DOSL^ NEPOSREDNO FINANCIRALA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SR SLOVENIJE 1. Visoko šolstvo v 000 N-dih Vrsta izdatkov Plan Indeks 1968=1® — pouk na 1. in 2. stopnji 106.823 142 — podiplomski študij 650 130 — znanstveno raziskovalno delo 1.000 125 — izredni študij ■ 680 130 — posebne enote 1.400 120 — združenja 3.154 108 — knjižnice 5.500 135 Skupaj visoko šolstvo 119.207 Z. Dopolnilno financiranje — šolstvo narodnosti 4.909 143 — posebno šolstvo 14.720 — osnovno šolstvo 153.000 — srednje šolstvo 133.436 Skupaj dopolnilno financiranje 306.065 5. Posebni nameni — materialna preskrba študentov 16.250 142 — dejavnost prosvetno-pedag. službe 2.160 103 — strokovna društva in organizacije 612 19.022 108 4. Investicije 3.532 150 5. Izdatki poslovanja 695 115 6. Obratna sredstva 8.000 90 7. 2 % rezerva 9.320 Vse skupaj 465.841 STRAN S zobražev Iz prikazane kalkulacije razidimo, da bi republiška izobraževalna skupnost potrebovala v 1969. letu 465,841.000 din za kritje izdatkov izobraževanja v osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih zavodih ter drugih institucijah. Ocena za posamezna Področja šolstva izhaja iz naslednjega: 1. FINANCIRANJE DEJAVNOSTI REPUBLIŠKIH POSEBNIH ŠOL IN ZAVODOV Po uradnih statističnih podatkih o številu otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je v SR Sloveniji le-teh ocenjenih za kategorizacijo kategoriziranih ali 62 odstotkov od ocenjenih vključenih v adekvatno usposabljanje ali 60 odstotkov od kategoriziranih ali 25 odstotkov od vseh ocenjenih 20.642 8.673 5.232 Kategorizacija se ne razvija v zadovoljivi meri predvsem zato, ker kategoriziranih otrok ni mo-goče vključevati v adekvatne za-vode zaradi nezadostnih kapacitet. V SR Sloveniji imamo za otro- ke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (to je duševno prizadete, slušno in govorno prizadete, slepe in slabovidne, telesno prizadete in bolne ter vedenjsko in osebnostno motene): Posebnih osnovnih šol z domovi 21 samostojnih posebnih osnovnih šol 19 odelkov pri osnovnih šolah 11 Posebne poklicne šole z domovi 4 delavnice za delovno usposabljanje 2 samo domov 2 odelkov, razredov, skupin 460 dčencev in gojencev 5.232 oskrbovancev v domovih 1.948 Pedagoških delavcev, ki delajo v posebnih šolah in zavodih 665 dagoške službe (zavod za šolstvo SR Slovenije, pedagoški inštitut, Sava film in TV šolske oddaje) ter za dotiranje družbenih organizacij in strokovnih društev je predvideno 8 % povečanje sredstev. Povečanje je v skladu s predvideno stopnjo rasti po srednjeročnem planu, ker menimo, da omogočajo razvoj prosvetno-pedagoške službe že sredstva, ki So določena za leto 1968. c) Planirana postavka za investicije predstavlja v glavnem sredstva za investicijsko vzdrževanje šolskih objektov. Povečanje sredstev narekujejo že v letošnjem letu zbrane potrebe zavodov, ki smo jih morali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odložiti, č) Izdatki poslovanja: poslovanje skupščine izobraževalne skup- C. INVESTICIJE nosti SR Slovenije in njenih organov ter stroški strokovne službe so predvideni s 15 % zvišanjem sredstev, predvidenih za leto 1968. 2e sedanji obseg dela, zlasti pa prenos financiranja srednjega šolstva na republiško izobraževalno skupnost terjata okrepitev strokovne službe. Tudi pogostejša zasedanja in seje skupščine, izvršnega odbora, sekcij in komisij povzročajo znatno višje stroške. d) Obratna sredstva predstavljajo 90 % predvidenih za leto 1968. Namenjena so za premostitev težav zaradi neenakomernega dotoka dohodkov, zlasti v začetnem obdobju koledarskega leta. e) Izobraževalna skupnost SR Slovenije bi morala zbrati vsaj 2-odstotno obvezno rezervo. Le-ta znaša na predvidena globalna sredstva 9,320.000 dinarjev. sedanje stanje za okrog 42 % v primerjavi z merili za leto 1968, če bi bila realizirana, pa le za 10,2 Za združenja je predvideno povečanje sredstev samo za 8 %. Za knjižnice pa za 35 %, ker so bile doslej slabo financirane gle- de na hiter porast cen knjig in nizke osebne dohodke zaposlenih. Odnos med maso osebnih dohodkov in materialnimi izdatki je za celotno visoko šolstvo 65,8: 34,2 (višje šole 65,6:34,4, visoke šole 75,7:24,3, umetniške akademije 75,4:24,6 in fakultete 64,7: 35,3). D. DRUGA PODROČJA 1. materialna preskrba študentov 2. prosvetno pedagoška služba 3. strokovna društva in organizacijo 4. investicijsko vzdrževanje 5. izdatki poslovanja 6. obratna sredstva in 2 % rezerva PREGLED POTREB IN PREDVIDENE REALIZACIJE IZGRADNJE Šolskega prostora za obdobje 1969—1973 Po družbenem planu potrebno 000 m N-din Predvidena realizacija Rep. Od 5.232 otrok, vključenih v Posebne šole In zavode, je v šo-(ah in zavodih, ki jih financira izobraževalna skupnost SR Slovenije, 1.364 učencev. Posebne šole 111 zavodi se financirajo po pedagoški uri kot osnovi- po kateri se odmerjajo sredstva za financira-nJe vzgojno Izobraževalnega programa za določeno področje V2§ojno Izobraževalne dejavnosti. Zavodi za usposabljanje otrok 2 motnjami v telesnem in dušev-ji^m razvoju so dosegli po svoji £vantiteti, razvejanosti in druž-jieni aktualnosti, še posebej pa P° sprejetju zakona o usposab-Janju otrok z motnjami v telescem in duševnem razvoju tako topnjo družbene pomembnosti, a jim je nujno omogočiti primerno materialno bazo. Ob upoštevanju dejstva, da je vzgojno izobraževalno delo z razvojno Prizadetimi otroci obsežnejše in zahtevnejše od vzgojno izobraževalnega dela z normalnimi otroci In da so tudi delovni pogoji težji, je v predloženem predlogu vkal-Kuliranih 20 % večji osebni dohodek za učitelje in vzgojitelje, kot elja za učitelje in vzgojitelje v normalnih osnovnih šolah. V oceno pedagoške ure so vračunani 'j®.osebni mesečni dohodki (neto) mjučno z 20% poviškom: za rednjo izobrazbo 1.320, za višjo izobrazbo 1.584, za visoko izo-^a2b° 1-920 dinarjev. Na kvoto edstev za pedagoške ure je pri-lačunanih 20 %, 23 % oziroma 30 ustotkov za materialne stroške amortizacijo ter 28 % za vo-une pedagoške delavce, admini-rativne in tehnične delavce. 2a ^Plokupna sredstva, potreona Jmanciranje dejavnosti repub-Kih posebnih šol in zavodov za vrsta šole ODiC šole materialni izdatki vkuPaj Q^oke šole jjaterialni izdatki ^kupaj ^kademije SkupJlnl izdatki gkuhete Skupaflni izdatki ODPaj Vsapte^a*ni izdatki Se skupaj Po leto 1969, znašajo 14,720.062 din. V tej vsoti so zajeta tudi sredstva za individualno usposabljanje v znesku 1,135.060 din. V primeru odločitve, da individualnega usposabljanja V letu 1969 RIS ne financira, bi se skupna sredstva 14,720.062 din zmanjšala na 13,585.022 din, brez financiranja vzgojnega dela v prostih dneh (1,927.801) pa bi bilo v letu 1909 potrebnih 11,057.201 dinarjev. z. visoko Šolstvo Izhodišče za kalkulacijo izdatkov visokošolskega študija v letu 1969 so osnove meril za leto 1969 s tem, da so nekateri elementi novo ovrednoteni. Za osebne dohodke pedagoškega kadra v rednem delovnem razmerju smo upoštevali od 1.400 din neto mesečno za asistenta do 2.550 din neto mesečno za rednega profesorja. Cena za uro predavanj honorarnih pedagoških delavcev ostane nespremenjena, prav tako tudi postavke, ki določajo višino sredstev za administrativno tehnično osebje in režijske stroške. Funkcionalni Izdatki so upoštevani z 20 % zvišanjem, medtem ko veljajo za amortizacijo letošnji zneski. K izdatkom za študij na 1. in 2. stopnji smo prišteli še 336.295 din za stroške, ki niso zajeti z merili: pouk predvojaške vzgoje, ki je centralno organiziran za vse višje šole pri višji upravni šoli v Ljubljani, najemnina FNT za prostore in uporabo aparatur kemijskemu institutu Boris Kidrič ter vodenje dokumentacije OZN pri pravni fakulteti v Ljubljani. Izdatki za .osnovno dejavnost po skupinah visokošolskih zavodov so takile: Struktura izdatkov osnovno šolstvo manjšinsko šolstvo posebno šolstvo srednje šolstvo visoko šolstvo 168.000 10.000 54.060 184.800 10.400 6.050 64.872 54 468 320.590 130.000 10.000 22.500 Skupaj 000 IM-din 143.000 9.400 6.050 27.000 54.468 239.918 Lastna sr. 000 N-din (74 %) 105.468 3.027 sred. 000 N-din (26 %) 37.532 6.373 6.050 27.000 — 54.468 104.422 16.250.000 2,160.000 612.000 3,532.000 695.000 17.320.000 Skupaj 40,569.000 Izračunane potrebe za štipen- 2,260.000 din (izločeni so dohodki dije (4,650.000 din) in posojila iz turistične dejavnosti). Za pre-(3,960.000 din) so v skladu s voze dijakov in študentov pa je sklepi izvršnega sveta SR Slove- predvidenih 5,500.000 dinarjev, ni je; za domove je predvidenih E. INVESTICIJE 1. povečanje osnovnošolskega prostora soudeležba republike s 33 % 27,720.000 2. stolpič v študentskem naselju (60 % v letu 1969) 3,000.000 3. povečanje zmogljivosti srednjega strokovnega šolstva 5,000.000 Skupaj 35,720.000 Upoštevajoč cilje, ki smo si jih zastavili v družbenem planu, računamo, da bi bilo v naslednjih petih letih treba zgraditi in opremiti cca 300.000 kv.. metrov novih površin (vključno adaptacije), kar bi po današnjih cenah veljalo cca 420,000.000 din. Ob enakomerni porazdelitvi pomeni to letno 60.000 kv. metrov površin, ali 84,000.000 dinarjev. Iz dinamike financiranja v zadnjih letih sledi, da moremo računati z maksimalno udeležbo občin v višini 67 %, medtem ko bi jih morala republika v njihovem prizadevanju še nadalje podpreti z investicijskimi sredstvi v višini 33 %. To pomeni, da bi bilo treba v obdobju od 1969 do 1973 za izgradnjo osnovnošolskega prostora a. osnovno Šolstvo nameniti skupno 138,600.000 din, oziroma 27,720.000 din letno. II. POVZETEK Predvidena finančna sredstva za potrebe šolstva v letu 1969 so izračunana na osnovi: — stališč izvršnega sveta o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja, — enotnih osnov meril RIS za osnovne in srednje šole, — meril RIS, ki jih uporablja za financiranje šol, ki jih neposredno financira (visoko, posebno, manjšinsko), — meril in splošnih kriterijev za financiranje posebnih dejavnosti (knjižnice, visokošolska združenja, štipendije, posojila, študentski domovi, prosvetno pedagoška služba). Z načrtovano izgradnjo novega šolskega prostora za osnovne šole smo v močnem zaostanku. Leta 1969 praznujemo v Sloveniji 100-letnico obvezne osemletne osnovne šole. Prav bi bilo, če bi to obletnico proslavili s pospešeno gradnjo prostora za osnovne šole. Leta 1969 bi naj bilo začetno leto nekajletne organizarane akcije. Stolpič v študentskem naselju SKUPNI PREGLED SREDSTEV je že dalj časa v načrtih gradenj in bi ga že morali začeti graditi. V sklopu urejanja materialnih vprašanj študentov je ta gradnja naša obveznost. Srednje in strokovne šole postajajo ozko grlo našega šolstva, zato bo nujno potrebno začeti proučevati njihove kapacitete z vidika smotrne izkoriščehosti in potrebnosti določenega profila strokovnjaka. A. Osnovno šolstvo B. Srednje in strokovno šolstvo C. Posebno šolstvo in šolstvo narod. C. Visoko šolstvo D. Druga področja E. Investicije Skupaj v 000 din ‘ Predlog 1969 1968 Indeks 439,156 344.810 127,2 133.436 110.000 121,3 ■ 19.629 11.534 170,2 119.207 87.862 135,6 40.569 32,143 126,2 35.720 5.000 714,4 787.717 591.349 133,2 14,454.597 7,579.792 22,034.389 2.844.036 939.497 3,783.515 4,538.923 1,478.094 6,017.017 48,479.111 26,508.405 74.987.596 70,316.697 36,505.809 106,822.566 05.6 34,4 100,0 75.7 24.3 100 75.4 24.6 100 64.7 35,3 100 65.8 34,2 100 1. redna dejavnost (po zakonu in s predpisi dol. dejav.) 2. posebne osnovne šole 3. stroški prevozov učencev 4. sredstva za ZPPS Skupaj redna dejavnost 5. sredstva za sofinanciranje dopolnilne dejavnosti Skupaj redna in dopolnilna dejavnost 6. 2-odstotna rezerva Skupaj osnovno šolstvo Osebni dohodki so izračunani na osnovi izhodišč, ki predvidevajo poprečni osebni dohodek učitelja 1.100, predmetnega učitelja 1.320 in profesorja 1.600 din. Pri posebnem šolstvu so osebni dohodki za posamezne kategorije za 20 % višje. Za kombinirani pouk so sredstva za pouk za 15 % višja. Odnos med maso osebnih dohodkov in maso materialnih izdatkov je postavljen na 85:15%, pri posebnih šolah pa 80:20. Sofinanciranje dopolnilne dejavnosti je postavljeno na 7 % N-din 367,412.977 18,509.083 10,072.166 6,384.561 402,378.787 28,166.516 430,545.303 8,610.904 439,156.207 sredstev redne dejavnosti. Tu so vračunane tudi delavske univerze! V letu 1968 znašajo sredstva TIS in dopolnilna sredstva iz RIS 344,81 milijonov din. Povečanje sredstev za osnovno šolstvo za leto 1969 v odnosu na leto 1968 znaša 94,4 milijonov (27,2 %). V letu 1968 znašajo lastna sredstva TIS 286,2 milijona din, Ce bi tudi v letu 1969 morale občine v globalu zbrati enaka sredstva, potem bi morala RIS dopolnjevati dejavnost osnovnih šol s 153 milijoni din. B, SREDJE IN STROKOVNO SOLSTVO 1. Redna dejavnost 116,994.284 2. Sredstva za dijaške domove (po oceni) 5,936.737 3. Strokovne šole pri gosp. org. (teoretični pouk) lo|505]297 Skupaj srednje šolstvo 133,436.296 2avori 0ceni Po^eb visokošolskih skj ,s® sredstva za podiplom- Za 3At?1 j in izredni študij zvišajo tep 2a 'c’ za Posebne enote 20 % io 2a 2|bastven° raziskovalno de- šo^stva za združenje viso-V Liuki ?av.odov' ti- za univerzo Sokošni, ini’ *n za združenje vi-s° zavodov v Mariboru v D .edvidena z 8 % zvišanjem sredct,r?er^avi z razpoložljivimi Vl za leto za leto 1968. 51arorin^r^na tehniška knjižnica, Ca i1*1 univerzitetna knjižni- rib0n, “tudijska knjižnica v Ma-letu ?ai bi bile v prihodnjem ki otirane na podlagi meril, sija i® sestavila posebna komi-za vL 1 republiškem sekretariatu Upoštf^et° m kulturo. Merila cev iJ število vpisanih bral-tečnih stevilo obdelanih biblio-^arii-,ne.:nc>t.- Studijska knjižnica v le 2a j1? ie Pri izračunu zajeta slušatAv''avT10st> ki je namenjena °dstoti-višjih šol, torej le 60 Bračun od celotne dejavnosti. Rice n sredstev za vse tri knjiž-Višji teh merilih je za 80% ga bo rn 'lredstGV za leto 1968 in Po v ifozno uresničiti le postop-Sedania i ad k-6*1 letih. Vendar Usklarin kalkulacija že upošteva ev osebnih dohodkov v knjižnicah zaposlenih delavcev z osebnimi dohodki na visokošolskih zavodih ter delno sanacijo knjižnega fonda. 3. DRUGA PODROČJA a) Med izdatke za materialno preskrbo študentov, ki se v primerjavi z letom 1968 povečajo za 42 %, sodijo študentski domovi in prehrana, sklad za študentska posojila, štipendije ter dijaški in študentski prevozi z avtobusi in vlaki. Dotacije študentskim domovom (2,200.000 din) so določene na osnovi predlogov zavodov za leto 1968 upoštevajoč podražitve; povečana so še za sredstva, ki so jih dosedaj ustvarjali zavodi sami iz turistične dejavnosti, ki je v letu 1969 ne bo več toliko. Po sklepu izvršnega odbora RISK, ki je v skladu s sklepi izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, naj bi se sredstva za štipendije povečala na najmanj 3,800.000 din, za posojila pa je upoštevan dvig poprečnega zneska na 220 din za cca 1.800 posojilojemalcev. Za prevoz dijakov in študentov po železnici in z avtobusi je predvidenih 5,500.000 dinarjev. b) Za dejavnost prosvetno pe- S temi sredstvi bodo zagotovljeni enaki poprečni osebni dohodki po izobrazbeni stopnji kot v osnovnem šolstvu, za materialne izdatke pa v tehle odnosih: gimnazije 18 %, tehniške šole 25 odst., ekonomske in administra- tivne šole 18 %, zdravstvene šole 20 %, poklicne šole 30 %. Za strokovne šole pri gospodarskih organizacijah bi bila s predlaganim zneskom zagotovljena le sredstva za teoretični pouk. C. POSEBNO SOLSTVO IN SOLSTVO NARODNOSTI 1. Izdatki za posebne šole republiškega pomena 2. Šolstvo narodnosti 14,720.000 4,909.000 Skupaj 19,629.000 Potrebna sredstva za posebno pri Istih kategorijah učiteljev šolstvo republiškega pomena (sle- osnovnih šol. pi, gluhi itd.) so izračunana na Pri šolstvu narodnosti so upo-osnovi posebnih meril RIS, ki števane samo razlike izdatkov upoštevajo pri osebnih dohodkih nad normalnimi izdatki sorodnih 20 % višje osebne dohodke kot šol. C. VISOKO SOLSTVO 1. redna dejavnost 106,823.000 2. podiplomski študij (III. stopnja) 650.000 3. znanstveno-raziskovalno delo 1,000.000 4. izredni študij 680.000 5. posebne enote 1,400.000 6. združenja (Univerza, združenja Maribor) 3,154.000 7. knjižnice (NUK, centralna tehnična, študijska knjižnica v Mariboru) 5,500.000 Skupaj 119,207.000 Pri visokem šolstvu so sred- nivo: asistent poprečje 1.400 stva za redno dejavnost izraču- (srednješolski profesor 1.600) in nana po veljavnih merilih s po- redni univ. profesor na 2.550. To večanjem osebnih dohodkov na pomeni povečanje v odnosu na Gornji prikaz sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja zajema vsa po merilih izračunana sredstva na tem področju ne glede na to, ali jih bodo razdeljevale temeljne izobraževalne skupnosti ali pa republiška izobraževalna skupnost. Upoštevana niso le tista sredstva, ki naj jih bi tudi v prihodnje neposredno dajale gospodarske in druge delovne organizacije za financiranje praktičnega pouka in - za opremljanje v strokovnih šolah pri gospodarskih organizacijah. Za financiranje osnovnih šol imajo temeljne izobraževalne skupnosti letos 286 milijonov dinarjev, kar so jim zagotovile občinske skupščine. Ce bi v letu 1989 obremenili občine z enakim zneskom, potem bo morala republika dopolnjevati financiranje obveznega osnovnošolskega izobraževanja s 153 milijoni dinarjev. Po stališčih izvršnega sveta SR Slovenije o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja z dne 27. maja 1968, ki jih je sprejela tudi skupščina SR Slovenije, naj bi se sredstva za financiranje dejavnosti srednjih šol določila z republiškim predpisom, financiranje tega šolstva pa naj bi. opravljala republiška izobraževalna skupnost po enotnih merilih, upoštevaje specifičnost posameznih šol. Ob taki razdelitvi pristojnosti za financiranje izobraževanja naj bi republiška izobraževalna skupnost — skupaj z dejavnostjo področij, ki jih je že doslej financirala — v letu 1969 razpolagala s 465,841.000 dinarjev. V tej vsoti so upoštevane tudi investicije v osnovno šolstvo, ki jih pa osnutek bilance sredstev za 1969 republiškega sekretariata za finance izkazuje posebej. S predlagano višino sredstev bo stanje na področju vzgoje in izobraževanja le usklajeno, kar se osebnih dohodkov tiče; s stališči izvršnega sveta SR Slovenije za sam razvoj šolstva in vzgojne dejavnosti pa sredstva v teh kalkulacijah še niso predvi- dena. Taka sredstva ne omogočajo odpiranja novih oddelkov, širitve šolske mreže (čeprav je ponekod ustanovitev novih šol nujno potrebna), ne večjega vključevanja mentalno manj razvitih otrok v redno šolanje, niti ne sistematičnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja pedagoškega osebja. Ob taki višini predvidenih sredstev za 1909. leto še posebej opozarjamo, da je treba vsa zakonska določila, ki bi normativno odrejala spremembe na področju vzgoje in izobraževanja (povečevala dejavnost in stroške na tem področju!) redno tudi finančno okvantificirati ter hkrati s sprejemom zakonskega predpisa tudi zagotoviti potrebna sredstva. Čeprav gre po prikazanem predlogu za znatnejše povečanje sredstev za izobraževanje (v primerjavi z letom 1968 naj bi se povečala za 33 %), vendar poudarjamo, da bo vsako zniževanje predvidenih sredstev pomenilo predvsem poseg v tisti del sredstev, ki je namenjen za materialne izdatke v šolskih zavodih. Poprečni osebni dohodki so s »Stališči« izvršnega sveta SR Slovenije že določeni, zato bi z znižanjem skupnih sredstev prizadeli predvsem že itak skrajno osiromašeno opremljenost šol, v skrajnih primerih bi to pomenilo, da ne bi mogli zagotoviti sredstev za normalno funkcioniranje pouka (učila, kurjava, razsvetljava in podobno). Na koncu našega predloga še opozarjamo na zadolžitev republiškega proračuna za investicijske potrebe študentskega naselja v Ljubljani v znesku 1 milijon din, za katerega je izdala potrebno garancijo izobraževalna skupnost SR Slovenije. Ta znesek ni vračunan v gornjih prikazih potrebnih sredstev za izobraževanje v letu 1989. Ljubljana, 15. septembra 1968 Izobraževalna skupnost SR Slovenije glH!l«t................................................................................................................. I ■ | Vzgojno varstveni zavod »Milan Majcen«, i Ljubljana, Lepodvorska 5 razpisuje naslednje delovno mesto: tg 1 VZGOJITELJICA, VZG, za določen čas g Kandidatke morajo Izpolnjevati splošne in posebne pogoje, B B ki jih dokažejo z uradnimi listinami. § . Nastop dela takoj. Prijave so pismene. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. ; g Prednost imajo kandidatke, ki so letos uspešno končale j vzgojiteljsko šolo in so v zavodu opravljale strokovno prakso. j| llll!ll!l!l!ll!l!!!lllll!!!!!!l!ll!'l!i!!!l!!!!ll!llllll!!lllll!lll1!'!!!!!!!ll!l!!!!l!!!l!ll![|||||!!!||[ll|l|!!!!!l||||!!!3l!ll!l|j!!i||!|j|!|!!!!!B||!|[;||||||!![||||||;|[[|||||;[i!iii|!|[i!|||{|U[!||;:’|B;[[||||||||[||||||[|[;;;g Beseda k našim uradnim knjigam kih in letnih poročilih. Ali je iz njih razvidna časovna zapovrst-nost vpisov? Prav malo. Da najdemo enega učenca, moramo izgubljati čas s prelistavanjem knjig z več kot 300 stranmi. Z OBISKA V KOMPOLSKEM ATELJEJU PEVI Vsakdan skozi krošnje dreves Iz zamazanih, hrupnih Štor Kam, h katerim slikarjem se Leto za letom jih izpopolnju- gočil, da najdemo v petih minu- učenčevo formalno znanje ustre- redko vsi vzgojitelji povešamo J^.mo. Ali ustrezajo času in živ- tah učenca z vsemi njegovimi po- za teoretičnim rubrikam v učnih oči. Tudi tu naj bi veljala opisna Ijenju? datki. Odpadli naj bi tudi matic- načrtih. ocena! N.pr.: reden — prizade- Poglejmo najprej matično ni Hsti. Imenske sezname učen- Morda ne bi bilo napak, da z ven — vdan — tovariški; nere-knjigo na osnovni šoli. Nam je ceY .7 dnevn!klh bl razširili z redovalnicami sploh ne bi hodili sen — dela le priložnostno — nepotrebna, da najdemo v njej pre- r, nko za rojstno 'n šolsko leto v razred, temveč bi med uro be- pristopen. gled učencev? Ne! Imamo ga v ucf?ca. njegovo bivališče, ime in ježili vtise o učencu le v no- pri vseh opisinh ocenah naj bi dnevnikih, redovalnicah zapisni- P°‘'hc staršev. Zdravstvene opom- jese> Neredko so namreč številke sodeloval ves razredni učiteljski v nakodran, blaten in prištevate? be naj bi vodile zdravstvene v redovalnici zapisane v našem zbor, po potrebi pa celoten zbor 0zek pas, ki ni več cesta in ni ko- Pravzaprav nikamor. Našel ustanove! trenutnem navdušenju ali razoča- zavoda. Predmete in vedenjske iovoz> yse do Kompol, vasi, sem, mislim, neko samosvojo pot- Redovalnice naj bi k številč- ranju nad učencem, naš vtis pa opisne ocene bi pisali samo ob oblečene v jesen, vasi, kakršnih Rekel bi, da sem selo blizu nad- nemu pregledu ocen dobile še ru- se že v naslednjih urah zelo spre- koncu leta. prj nas mn0g0 na vsakem ko- realizmu, na drugi strani pa tu- brike za opisne ocene po predme- meni. V redovalnice bi vpisovali Dijaške knjižice naj obdržijo raku. S šolo in cerkvijo, z go- di abstraktnemu slikarstvu. tih. Pri risanju n.pr.: izvirne za- ocene ob koncu tedna, ko posta- sedanjo obliko, samo za vedenje stilno in splašeno jato hiš. Kom- le-tem je največji problem inspt' ne naša slika o učencu stvarnej- bi vpisovali opisno oceno, in to pole pa so vendarle drugačne, racija, ideja. Abstraktna slika ) ša, in to v zbornici. Toda: obvez- ob koncu leta. Imajo nekaj, česar v drugih va- lahko čudovita. Zal pa se sknv no' vsak teden! Celoten značni naših uradnih seh skorajda ne srečamo. V šoli, danes pod plaščem abstraktne Odpadle naj bi končno številč- knjig naj bi se otresel stare na- na njenem podstrešju, je atelje umetnosti tudi_ precej kiča. ne ocene iz vedenja. Ali niso re- vlake, postal naj bi sodobnejši — oziroma razstavni piostor Pevi. Ne.va-- S °7riCTWn;ri'rw hlue di od 3 do 1 tako rekoč iluzorni da ne bi zaostajal za dinamiko N-.|c“ov av^°l' ra lastnik je s i var po s resju, 3 m-ostor! Opisne ocene naj bi bile čim in postavljeni iz nekih »socialnih našega časa. Prisluhniti bi moral dimlno »^"hrbtu« š™^ " ^ Urejen je skromno, iz lesa in ju- Prav tako ni v matični knjigi sledu o kakem abecednem in razrednem redu učencev. Lahko se zgodi, da je ob današnji fluktu-aciji prebivalstva en učenec vpisan v več matičnih knjigah, koli- misli, površna izvedba. Pri zemljepisu: zanimanje za predmet, široko obzorje. Pri slovenščini: dober recitator, šibak slovničar. Ali: slabo bere — bojuje se s pravopisom. kor je let, ko je obiskoval obvez- , , , . , no šolo. Kje naj ga iščemo? In še 1)0 J zrcaJo učenčeve sposobnosti razlogov« (kar pa v resnici uccn- zahtevi po jasnosti, jedrnatosti in bolj: Kje naj ga najdemo? Ali ne za ab ono Področje v prihod- cu škoduje na njegovi nadaljnji drugem, kar so v toliki meri osvo- njem življenju, manj pa naj bi življenjski poti.) »Odlično« zapi- jila žo druga družbena področja, bile zapisane glede na to, ali sujemo n.pr. tudi tam. kjer ne- Zdenka Serajnik zahteva dinamičnost današnjega življenja, da toge in vsestransko neuporabne matične knjige nadomestimo s prožnimi in uporabnimi — kartoni? Na karton (15 X 20 cm?) bi učitelj ob vstopu učenca v prvi razred osnovne šole vpisal njegove življenjepisne podatke (dan — kraj rojstva, starši, bivališče učenca, bivališče staršev, eventualni varuh) in dan vstopa v šolo. Spodaj bi v začrtane rubrike razrednik vnašal ob koncu leta podatke o šolskem letu in uspehu, n.pr.: 1. r. 67/68 — 5 2. r. 68/69 — 4 itn. Na drugi strani kartona naj bi bile: 1) splošno opisne ocene učenca, a čim bolj kratke in jedrnate, n.pr.: povprečen; dober risar; ali: samostojno misli, dobro sklepa; ali: dober organizator; ali: težko pojmi — rabi stalne spodbude; 2) posebni opisi (težja obolenja, družbena problematika: ločeni starši, alkoholizem, kronična obolenja pri učencu ali v rodu, kriminal pri starših — sorodnikih, večji prestopki učenca, selitev). Pri selitvi hi bil karton uradno poslan na novi zavod. Kartoni naj bi ne imeli tekočih številk po vstopih učencev, ampak samo abecedno oznako (podobno decimalnemu knjižničnemu sistemu), n. pr. KRAnjc Boris. Karton ne rabi podpisov razrednikov, temveč le uradni žig šole ob vstopu (prestopu) in lastnoročni podpis ravnatelja. Kartonski sistem naj bi omo- Pionir št. 2 Prve strani Pionirja nas seznanjajo z olimpijskimi dogodki v Mehiki in s samim olimpijskim mestom. V Slikam že dolgo. Začel sem te, tako da ne »diši« po podstreš-zdavnaj, najprej z olji. Glede ju, vendar učinkovito. Prav ta motivov nisem izbirčen. Zanimiv enostavnost usmerja obiskovalce-; se mi zdi ves svet, ki v njem ži- vo pozornost samo na slike, k* vlm — se je predstavil bradati vise druga ob drugi. Nekaj" sli» umetnik — likovni samouk Vinko na steklu, ki jih je Pevcin napra* Pevcin. Najprej je bil pravza- vil, kot je sam rekel, »na tone"! prav strojni ključavničar, delal pa olja, oljni pasteli... Konji> je tu in tam, dokler se ni od vse- Golobi, Bar, Vaza in druge.; ga skupaj poslovil in se vpisal Pevcinov likovni atelje je, š« na mariborsko pedagoško akade- mlad, saj ga je odprl šele letoš' mi jo. Postal je predmetni učitelj njega 13. januarja. V njem pat SO fizike in tehničnega pouka, nato je do konca preteklega šolskega leta poučeval na hudinjski osnovni šoli Franja Vrunča. Letos se je poslovil od šole, postal je svoboden umetnik. — Seveda le za nekaj časa — je rekel — potem boni verjetno spet rekel šoli dober dan. — Kakšna je bila vaša ustvarjalna pot? Najprej sem pravzaprav kopiral mojstre. Začel sem s portreti, na steklu sem risal motive iz podeželskega življenja. Delam v najrazličnejših tehnikah. Zadnji ciklus, ki sem ga ustvaril, pripoveduje o vsakdanu in tudi prazničnih trenutkih, s katerimi se srečujem na vasi. Kmečko življenje, delo in običaje (košnja, žetev, poroka, maškarada idr.) upodabljam stilizirano. Na vasi so fjogjgj poleg samega umetnika povsod drevesa, ki navi zastirajo razstavljali še: Goce Kalajdži' pogled, a ga tudi odpirajo, ven- s].^ 0perni pevec in kipar Alek' dar^ v drugačni podobi, skozi Sander Kovač, Jože Svetina if krošnje dreves. Ta ciklus sem drugi. Predvsem mladi, ki j ir*1 upodobil v temnih, molovskih pevcjn gostoljubno ponuja svoj barvah, ki mi resda niso najbolj atelje. Prva je bila razstava Pev-pri srcu, vendar pa sem jih upo- cin0vih del. Tedaj si je prišla rabil zato, ker dajejo vtis pati- 0gie{jat atelje skoraj 200 ljudi; ne. čeprav je kazal toplomer 20 sto- Mnogo razstavljate? pinj pod ničlo. Prvič sem . razstavljal pred — Atelje sem si uredil iz svO' dvajsetimi leti na ^ Topcideru. jG ~en\ne učiteljske plače, si' Kasneje sem imel nič koliko sa- cer -e vedno poprimem 2® mostojnih in skupinskih razstav, vsako delo, da si pomagam-Predmetni učitelj Vinko Pevcin iz Kompol pri Štorah prireja v svojem ateljeju »Pevi« zanimive sli- kot npr. v Celju, Šoštanju, Slo- zdaj, ko imam razstavni prostat’ karske razstave; s svojimi slikami se je uveljavil tudi v Nemčiji, Belgiji in na Holandskem. Gornja Senjem Gradcu, 'Velenju, Maiibo- sem zadovoljen. Tako prihaja k ru m drugje. Zdaj razstavljam meni dosti ljudi in tako tu v na Holandskem. Kompolah dolgega časa sploh nf Najvišja cena, za katero ste poznam. Obiskujejo me izletniki’ prodali kakšno vašo sliko? šolarji, kmetje in tudi precej tuj' Sto tisoč starih din. Sicer pet qqu prihaja na ocjlede. ~l ~| /’~*. malo prodajam. Če je slika ~elo jn nazadnje, preden se pošlo' I J A y V y 8 i v j V z dobra, se težko poslovim od nje. v}m0) yjnk0 Pevcin pove, da mi' Mnogo ste^ naslikali, ■ zato se kmaiu pripraviti razstav? vam bo najbrž težko odločiti, ka- najboljših risb šolarjev. Ob tel tera slika se vam zdi najboljša, priložnosti bo dal natisniti tud1 Vselej se mi zdi najboljše ti- katalog. sto, kar napravim nazadnje. Pevcin se bo v kratkem sp®^ Dosti potujete? poslovil od Kompol, ki so mu ta' Zadnje čase precej. Studijska ko prirasle k srcu. Rekel jim b® Vinko Pevcin — Pevi slika, ki predstavlja »Maškarado«, je iz ciklusa o kmečkem življenju »PIONIR« prvič za hrvatskih šol Novost letošnje revije Pionir jezik, ki je še najbolj podoben ko približali slovensko zemljo, srb- njen jezik in človeka mladini v drugih republikah. potovanja v Miinchen, pa v Holandijo in Belgijo. Tu imam dosti znancev in prijateljev. V zbogom«, a le za nekaj časa. I11 potem, ko se bo vrnil, si bo mor' da premislil in se bo spet vrni* v šolo in med otroke, ker ima tej števlki je prof ie> da se je z novim šolskim le- materinščini hrvatskega in Stane Mikuž učencem p„jasnii tom razširila tudi na Hrvatsko; skega otroka . , v . t ... _______ ... ___________ začetek umetnosti. Skozi domačo uredništvo je povabilo k sodelo- _ Zivrmo v skupni državi, zato Cc se bodo ti predlogi uresni- kratkem bom spet odpotoval zgodovino jih popelje sestavek o van|u ^udi sodelavce s tega ob- b[ bilo potrebno, da bi dobil uče- čili, bo prav gotovo izpolnil Pio- nekaj mesecev v Holandijo, kjer oboje še vedno rad. cusarjih na Jadranskem morju, močja. Videti pa je, da jo bodo nec osnovno ^ znanje slovenščine nir veliko nalogo: pomagal bo, da sem že med svojim zadnjim bi- Nakodran, blaten in ozek PaS ilustriran z odlomkom .iz romana kmalu prebirali tudi učenci srb- in makedonščine z rednim šol- se bo spletlo med našo mladino vanjem odkril kopico novih, sve- se je leno prevesil v dolino. prO' Varui se senjske roke. V zgo- skih šol. _ skim programom. Za sedaj je to iskreno prijateljstvo, spoštovanje žm motivov. Zadnje slike, ki sem ti zamazanim, hrupnim Storat11 dovinsko področje spada tudi se- Kakšna je prva hrvatska šte- odvisno predvsem od iznajdljivo- in ljubezen. jih napravil, odlikuje filigransko in naprej proti Celju, stavek V Italiji' pride na oblast Vilka Pionirja? Precej drugačna sti učitelja. Mila Vlašič-Gvozdič oblikovanje. ^ Marjana Kunej fašizem v področje biologije od slovenske. Ce primerjamo obe Dokler ne bomo rešili proble-Glive in Lišaji v področje geo- reviji, opazimo, da imata samo mov, ki so v zvezi z uvajanjem erafiie pa sestavek o Plitvičkih en skupen tekst (Poslušajte nas), teh jezikov v šolski program, pa iezerih Leposlovje je zastopano medtem ko sestavljajo ostalo vse-, mladina ne sme izgubljati časa. s črtico Kristine Brenkove Prof. bino hrvatskega Pionirja povečini |Prav Pionir, je revija, ki lahko Kunaver piše o poletu na Luno. teksti, ki jih je izbralo uredništvo'vsaj'deloma zapolni to vrzel. Ne-Reviia prinaša še poljudna se- iz prejšnjih številk slovenskega koliko prispevajo kjitemu sicer stavka iz kemije in posega s pri- Pionirja. Ti teksti so prevedeni v Male novine, to pa se zdaleč ni spevkom o številih, ki se ne dajo hrvatskosrbski jezik. dovolj. _ razcepiti na področje matemati- Kot so povedali v uredništvu, Pionir, ustrezno prirejen za ke. Ce omenimo ,šc. ugankarsko bodo objavljali od druge števil- °*ira7.e bjratskega in drugih ob- ZAPIS S POSVETOVANJA PROGRAMIRANI POUK IN REFORMA POUKA MATEMATIKE Zavod za napredek šolstva SR »pouka stroji«. Elektronska uka matematike v osnovni šok- stran ilustrirani umvu* uaij« v --------------, —--------- . - ........ . , ------nci odgovar- Udeleženci so si ogledali pouk teku za nekatere živali v zra- ski in hrvatski - isto gradivo, t.j. n° zel° koristil učiteljem, pa tudi redil v Zagrebu medrepubliško jajo na zastavljena vprašanja s matematike, osnovan na princip/11 ku na kopnem'in v vodi, ter Pio- sestavke slovenskega Pionirja, mladini; pomagal jim bo, da bo- posvetovanje o programiranem pritiskom na gumb in s tem spro- programiranega in polprograrni/ nirievo pošto je to vsa vsebina prevedene v hrvatskosrbski je- do laže spremljali slovenski radij- pouku in reformi pouka materna- li seznanjajo sebe in učitelja s ranega pouka na eksperimenta!« druge številke Omeniti pa je po- zik. Prosili so me, naj povem ski in televizijski program. *lke v osnovni šoli. Posvetovanja svojim napredkom pri učenju, je osnovni šoli Jordanovac in se na- trebno tudi to da v reviji ni svoje mnenje o tem, kako bi lah- Ker začenjamo letošnje Jugo- so se udeležili predvsem predstav- seveda za sedaj še predraga, da to dalj časa razgovarjali z učite- sestavka ki nc’ bi bil ilustriran ko uspešno uporabljali hrvatsko slovanske ponirske igre z našlo- mki zveznega in republiških za- bi si jo omislile posamezne šole, Iji nekaterih eksperimentalnih šol in da ie’veliko ilustracij barvnih, revijo Pionir v slovenskih osnov- vom »Ljubimo svojo domovino vodov za šolstvo, dalje področnih služi pa kot nujno potrebni de- o njihovih izkušnjah v zvezi 2 ' . -k Hjh šolah pri pouku srbohrvašči- m vse njene bratske narode«, naj zavodov SR Hrvatske, kateder za monstracijski center za slušatelje uvajanjemprogramiranegapouka-Iz pravljičnega s ‘ / ^/sak ne bi tudi Pionir, ki izhaja v Slove- pedagogiko in psihologijo, stro- pedagoških akademij in zainte- Zanimiva posebnost posveta ie danile'prozaičnosti* to prvega sti- Revija bo nedvomno koristno niih opravil svoje poslanstvo: s kovnih društev (matematikov in resirane prosvetne^ delavce to bila zaključna anketa med ud« ka z zlohotnim človekom preliva dopolnilo k učnemu programu - tem da bo seznanjal mladino dru- tokov) m pedagoških akademij predstavlja tudi možno osnovo za lezenci o najperspektivnejših na otroško doživetje v Brenkove. Na umetnino bi logah ob uvajanju programiran®' i tO 'Oiot/ii'-) iii iv-i-/'./ ueiu a t. (j 11 v_/ t-,u v ur . , ^ ^ ^^ Tli ie in dru i ^samo pri sestavkov' bod^učinci11 spoznavali medsebojnega spoštovanja n Referatom na temo programi- s tega področja (razstavljala je ni in sporočeni udeležencem. n*««! M* »«. ■;■»«=» »»k. Mr. L m..™, uva- *«*, m* amt) i« črtici Kristine nri individualnem in skupinskem gih republik s slovenskim jezi- Hrvatske, inštitutov za pedago- mnoge raziskave v zvezi s pro- _ .. ----- t.L. L......__________u„: kom, bo pomagal doseči smoter ska raziskovanja Srbije in Slove- gramiranim poukom. ga pouka v osnovne šole, saj s° Na razstavi domače literature bili rezultati ankete takoj obdel« ................. in . — * . • ,;i,n r-vnip mšp dnmnvine in uie- aPu/.iiaji. -i—i unm., pri- Do posvetovanja je prišlo ra'1 pouku slovenskega je. ._ _ i h , , ; • svojo domovino, njene narode in janje programiranega pouka v jetno presenetil obsežen domač no v času, ko tudi v jugoslovan- mivUi n dinnšniem živlienin in njihove običaje. Dopisujte si z osnovne šole na Hrvatskem, Zo- priročnik dr. Vlada Mužiča, Pro- skem merilu ne razpravljamo v®e ...............................s delu ljudi, o‘kulturnih dosežkih novimi prijatelji; združite semkaj- ° novi.h P°j&vihv Vro- gramirananastava ter zbirka pro- toliko o tem, ali bi sprejeli Pj« f , g ,’]• ti tako boste poštah močnejši m giamiranem pouku i;n h. Biondič, gramiramh učbenikov (trije pre- gramirani pou-~ ali ne, ampak g*® ntibor slo- [ J‘ ‘ • u . ■ , bogatejši« Programirani pouk in sodobna av- vedeni učbeniki matematike — predvsem za iskanje najprim®r' flikata aeiaJvcevPdriižbcnih ciejav- : Pionir bo torej mala enciklo- To naj bL bil toi.ej 0j{vjr za diovizualna učna sredstva) je sle- Koreni, Potence in Logaritmi in nejših načinov, kdaj, kje in kak0 nosu Slovenije - i™«- torinajst- i pedija za otroke, s katero bo slo- novo ureciitev Pionirja, ki naj bi <*ila diskusija o stanju progra- učbenika za učenje cirilice in lo- ga vključevati v učni proces. dnevno med šolskim letom ure- ; venski bralec prav gotovo zadovo- tudi slovenske priloge. Naj miranega pouka v posameznih gičnega tihega branja dr. Vlada tem področju je nujno usklajeh0 ja ° "lik Draeo nam.'! *ien- Kai Pa ucenci na Ilrvatskcm navedem nekaj predlogov k nove- republikah. Izkazalo se je, da na Mužiča). V alternativi — pro- prizadevanje sestavljavcev P1'0' °T v r uredništva- i jubijana. i m v druglh republikah. mu konceptu: ob slovenskih tek- tem področju prednjači Hrvatska gramirani pouk s stroji za učenje gramov, raziskovalcev, založnike^ Poljanska fi-n, tel. 315-585. : Menim, da Pionirja, ki je na- stih naj bo tudi razlaga neznanih z. do sedaj že petletno tradicijo, ali s posebnimi učbeniki -— smo in uporabnikov - učiteljev, ke® Naslov uprave: i.jubijana. Na- j menjcn hrvatski in srbski mladi- besed. Slovenski in srbohrvatski tmh v Srbiji so v teku posamezne se pri nas že bolj ali manj odlo- bo le tako ta nova metoda dob/' zorjeva i, tel. 22-284. : np ne bi prevajali v celoti. Slo- tekst natisnimo hkrati. Teksti naj raziskave, drugod pa je razisko- čili za drugo, cenejšo, zato pa za la pravo mesto v prizadevanj111 Poštni predal 355-vil. i venski teksti, ki govore o Slove- imajo tudi obliko razgovora, ker vanje in uvajanje programirane- praktične potrebe nič manj uspeš- za modernizacijo in racionaliz3' Letna naročnina io N-din (iiiM : jn njenih ijudeh, naj ostane- je ta oblika učencem najbližja P« pouka v šole še na samem za- no varianto. cijo dela naših šol. l!LrruRe u ‘ [ jo napisani v slovenščini. Tudi in omogoča hitrejše dojemanje četku V eksperimentalni elek- V nadaljevanju posvetovanja Posvet je bil skrbno pripi‘aV' j mladini drugih republk omogoči- jezika. tronski učilnici na pedagoški aka- je imel B. Jugovič referat o po- Ijen, pogrešali smo le več povab' : mo, da bo bolje spoznala sloven- Sama zvrst besedila bo nare- demiji v Zagrebu so udeležencem trebi sprememb v pouku materna- Ijencev iz drugih republik. Up3' Tisk: Czp Ljudska pravica. : gčin0_ Spoznavala pa jo bo naj- kovala tudi ustrezno obliko. Veli- posveta . demonstrirali nekatere tike v osnovni šoli, ing. V. Brkič- mo lahko, da bo podobnih pos'’®' nnninnnn>nni»»»»»«"»»»» brž z veseljem, saj je to bratski ko je načinov, s katerimi bi lah- možnosti in principe frontalnega Devčič pa o sodobnem sistemu po- tovanj še več. -BMP' 20 N-din (2000 S-din). Štev. tek. računa: 501-8-26-1. ; Novosti iz pedagoške literature Učbenik za otroško psihologijo Potrebo po ustreznem učbeniku otroško psihologijo so učiteljišča vzgojiteljske šole čutile že več To vrzel je sedaj zapolnil učbe-z naslovom »Otroška psihološka«, ki sta ga na pobudo in ob Podpori Zavoda za izdavanje udžbe-Jkka sr Srbije napisala dr. Ivan Toličič, izredni profesor na oddelku ‘a psihologijo filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Vera Smiljanič-J-dlanovič, docentka na oddelku za Psihologijo filozofske fakultete v Seogradu, založila in izdala pa Mla-Gtnska knjiga v Ljubljani. Delo vsebuje 22 poglavij in zaje-ter prikazuje psihološki razvoj ^r°ka od rojstva do adolscence. Dr. £^an Toličič je prispeval naslednja Poglavja: Razvoj občutenja ih zabavanja; Razvoj pomnenja; Razvoj beljenja; Zrelost za vstop v šolo; pu*oškaigra; Otroška risba; Otrokovi {h^eresi in Adolescenca. Dr. Vera srniljanič-Colanovie pa poglavja: ‘■godovinski uvod; Metode; Periodi-b(hja; Novorojenček; Splošne zako-hitesti: Cinitelji razvoja; Telesniraz-^°j; Motorični razvoj; Čustveni raz-Avtorja sta na koncu knjige ^pdala še seznam, ki obsega nad 50 strokovnih nkjig s področja otroške Psihologije domačih in tujih avtor- , Spričo strokovne temeljitosti, s katero je napisan ta dolgo pogreša-učbenik, upravičeno pričakujemo, bo v izdatno pomoč vsem tistim, ^ izobražujejo in vzgajajo našo Nadino. . ^edstojnik katedre za otroško Jb mladinsko psihologijo na oddelku p Psihologijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani, izredni prof. jjr* Ivan Toličič, je bil tako Ijubez-blv* ,da je na prošnjo za bralce naše-|a lista odgovoril na nekatera vpra-pn.ia ob izidu »Otroške psihologije«, J«- brez dvoma pomeni pomembno GCk>gatitev slovenske strokovne lite-*atUre na tem področju družbenih zrianosti. ^ VPRAŠANJE: Iz predgovora k .^troski psihologiji« je razvidno, da skidal P°budo za to knjigo beograj-ki Zavod za izdavanje udžbenika R Srbije, ki je tudi organiziral kon-u*uktivne stike s šelami in stro-, Cvnjaki iz prakse. Zanima nas, ka-G je nastajal ta učbenik in s kakš-^ Problematiko ste se pri pisanju zahtevnega strokovnega besedi-srečevali Vi in soavtorica doc. dr. era Smiljanič-Colanovič? „ ODGOVOR; Osnova za pisanje lifbenika so bili učni načrti učite-in srednjih vzgojiteljskih šol. je zbral različne načrte iz ekaterih naših republik in jih na-v*b Posredoval. Na podlagi teh na-jTpov sva izdelala osnutek progra-rtjj- Ko je bil gotov, je zavod izve-posebno posvetovanje s profe-,°rji, ki učijo ta predmet. Med stro-ovnjaki je bil tudi univ. prof. dr. ^Islav Stevanovič. Na podlagi ovne diskusije sva se potem niv Poskusnega pisanja posamez-poglavij. Ta so bila ciklostilrana b Poslana šolam v uporabo. Sledilo Ponovno posvetovanje; nekateri ‘T^davatalji so poslali celo pismene Pnpombe. Sele potem sva začela s Pisanjem končnega besedila. Upožte-aba so bila tudi stališča recenzen-Zavod je želel in pričakoval, da o imela knjiga skromnejši obseg, endar se še bolj utesniti nisva mo--Problem je v tem, ker je danes ka in mladinska psihologijo že zelo obsežna znanost. Zato ni lahko ^ eni sami knjigi zbrati vseh po-membnejših izsledkov te znanosti. Iz nožiče izsledkov Vzhoda in Zaho-Ga sva izbrala in uvrstila v najino e^o izključno samo tiste, za kate-Rf sva zanesljivo ugotovila, da imajo J^ojo teoretično in praktično vred-^'st. Atraktivnost in privlačnost po-SJieznih izsledkov naju ni zavedla, v« R^stitivl kateregakoli izsledka t bajino delo je odločal en sam kri. .rij, to je, ali je avtor prišel do on a Pd solidni in metodološko ne-tjA«reGni poti ali ne. Rezultate kri-™in° Pretresenih izsledkov sva mo-"a obdelati, žal, le na kratko, ne Pot Lprezentirala tudi metodološko izsi' ni1 briPPVja-la do posameznega dati i ' Marsi^a.1 sva morala poveza 1 u z nekai stavki, čeprav se hii-bJimi skriva mnogo del. V učbe-dJi ava skušala vključiti tudi vsa stA? 12 otroške psihologLje, ki soma-v?Ja-.Pa področju Jugoslavije in ki Val . kritiko. Pozitivno ocenjuje. ku staljš<5e zavoda, ki je že v začet-Za Zabteval, naj napišejo učbenik s ^troško psihologijo le tisti, ki ra .l v. stroki znanstveno delajo in goii^Ujejo> samo pod tem po- daJern ^hko zadoščeno načelu, Uh?1*3 znanost pomagati pri na-razvoju naše družbe. Gle-pri pisaniu in prevajanju strokovnimi termini, ki jih bodo potem še pogostokrat srečavali v tuji literaturi; to jim ne bo povzročalo težav, ker so vsi strokovni termini v tekstu tudi temeljito razloženi. VPRAŠANJE: Učbenik »Otroška psihologija« je namenjen vsem poklicnim in naravnim vzgojiteljem, ki v praksi izobražujejo našo mladino, da bi se (pri vzgoji v družini, v vzgojno varstvenih ustanovah in v šolah) izognili številnim težavam v razvoju otrokove osebnosti in da bi se kar najbolj povečala njihova vzgojna učinkovitost. Ali nam lahko pojasnite, če bodo temu delu sledila še podobna druga dela namenjena našim naravnim in poklicnim vzgojiteljem? ODGOVOR: V knjigi, ki je pravkar izšla, je sistematično obdelan psihološki razvoj otroka od rojstva do adolescence. Zato tudi naslov »otroška psihologija«. Adolescenca je obdelana v enem samem poglavju, s tem pa je indirektno poudarjeno, kako važen je predhodni razvoj otroka za ves njegov nadaljnji razvoj. Razdobje adolescence je za človeka tako pomembno, da bo sistematično obdelano v posebni knjigi. Ta knjiga je že v pripravi. Napisal jo bom predvsem z vidika izsledkov pri naših adolescentih. V raziskavo sem že pred leti zajel okoli 2000 slovenskih srednješolcev, dijakov srednjih strokovnih šol in učencev v gospodarstvu v poklicnih šolah. Kmečka mladina v tem vzorcu ni zajeta. Študija namreč zajema le tisto adc-lescentno mladino, ki se po končani osemletki še kakorkoli nadalje šola. Te podatke sedaj v okviru oddelka za psihologijo na naši fakulteti obdelujemo z najrazličnejših vidikov ter jih primerjamo z rezultati dobljenimi v drugih državah oziroma z rezultati iz drugačnih družbenih okn_ lij. Pričakujem, da bomo to publikacijo lahko pripravili za tisk do konca 1. 1969. VPRAŠANJE: Kakšne so, tovariš doktor, Vaše želje sedaj, ko je učbenik napisan, natiskan in na knjižnih policah naših knjigotržcev že na voljo slovenskim staršem ter pedagogom? ODGOVOR: Moja želja — prepričan pa sem, da tudi doc. dr. Vere Smiljanič-Colanovič - je, da bi zlasti starši in učitelji pri svojem vzgojnem in učnem delu uporabljali znanstvene izsledke otroške psihologije že od rojstva otroka, ne pa šele takrat, ko z otrokom že nastopijo resne težave bodisi pri učenju ali pa pri osebnem reagiranju. Vedno, ko obravnavamo problematične otroke, ugotovimo, da korenini j o izvori težav in motenj v zgodnji otroški dobi in so posledica nepravilnega ravnanja z otrokom. Zato smo mnenja, da bo ustrezno znanje iz otroške psihologije pomagalo staršem in učiteljem preprečevati ali vsaj omiliti vzgojne težave pri otrocih. Vsekakor je nujno potrebno, da se zlasti učitelji v tej smeri še nadalje izobražujejo. Znanstveni izsledki drugod po svetu in tudi pri nas kažejo, da bi morala družba že zgodaj omogočiti otrokom normalni razvoj, kajti le tako bi lahko razvoj vsake- ga otroka potekal ugodno in bi otrok lahko zadostil zahtevam družbene skupnosti. Prepozna družbena pomoč oziroma intervencija je vedno zmanjšano učinkovita. Nikakor ne moremo razumeti, da smo glede števila otrok, ki obiskujejo v predšolskem obdobju vzgojno varstvene ustanove v Evropi, na predzadnjem, če ne že na zadnjem mestu. Zato naši otroci v predšolski dobi to je v dobi , ko je njihov živčni sistem najbolj plastičen, zamudijo marsikaj v razvoju svojih sposobnosti in v razvoju svoje osebnosti. Nujna družbena skrb naj bi zato bila čim preje nadoknaditi, kar je bilo pri tem zamujenega. Zavedati se moramo, da tistega, na čemer je bil predšolski otrok okvarjen, osnovna šola nikdar ne more povsem nadokna-diti! VIATOR Prispevek k domski vzgoji Znano je, da najnovejša jugoslovanska »Pedagogika« v dveh delih, ki jo je nedavno izdala Državna založba v Ljubljani, ne vsebuje nobenega poglavja, ki bi posebej obravnavalo problematiko vzgojnega dela v domovih oziroma zavodih. To vrzel skuša sedaj vsaj delno zapolniti 90 strani obsegajoča publikacija z naslovom »O domski vzgoji« izpod peresa Marice Dekleva — Modičeve. dagotških, psiholoških ter socioloških raziskav tudi raziskave na področju zavodskega življenja, ki ima svoje zakonitosti in specifično dinamiko. Zlasti bi bile take raziskave potrebne in hvaležne v specialnih zavodih, postavimo v tistih, kjer živi, se šola in pre-vzgaja šoloobvezna ter odraslej-ša mladina z motnjami vedenja in osebnosti. Menimo, da bo knjižica »O domski vzgoji« koristno služila Avtorica je snov svoj e knjižice predvsem mladim vzgojiteljem in vzgojiteljicam, ker bodo v zgoščeno podanem in pregledno razporejenem gradivu hitro našli vse potrebne napotke ob prvih korakih svojega vzgojnega dela z zavodsko mladino. Morda bi iim koristilo tudi prebiranje razdelila na štiri večja poglavja, in sicer: Načrt vzgojnega dela; Odnosi v domskem vzgojnem delu; Oblike dejavnosti v domskem življenju in Metode vzgojnega dela v domovih. Daši se avtorica dotika vseh važnejših momentov domskega knjige, ki jo je na podlagi svoje življenja, ne pomeni njeno delo, razen skrbno in sistematično obdelanega gradiva s področja domske vzgoje, bistveno nič novega. Podane so le splošno znane ugotovitve ter praktični napotki za dolgoletne izkušnje napisal sovjetski pedagog A. S. Makarenko; knjiga ima naslov »Metodika vaspitnog rada — Ogled metodike rada dečje radne kolonije«, izdala jo je založba »Savremena organizacijo zdravega domskega škola« v Beogradu leta 1957, v življenja in uspešno vzgojno <4e lovanje. vse na podlagi temeljnih načel obče pedagogike. Vsekakor bo treba v prihodnjih letih uvrstiti v naše programe pe- okviru zbirke »Biblioteka Zavoda za unapredjenje školstva NR Srbije«. VIATOR Hector Trotin: »Saint-Germain-des-Pres« — olje Gotsko kiparstvo na Slovenskem ARS SLO VENI AE — EMILIJAN CEVC: »GOTSKO KIPARSTVO«, MK Človek naj bo lep in dober Br-ez dvoma lahko pričakujemo, da bo med vsemi dosedanjimi deli iz zbirke Knjižica za mlade našla največ privržencev ne harmoničnosti, kar najboljše fizične kondicije in sproščene življenjske vedrine — vse s pomočjo nenehne in ustrezne ter kramljajoč stil ter kovnih napotkov za dosego teles- in bralcev predvsem pravkar iz- načrtne športne aktivnosti — so šla knjižica »ŠPORT ZA MLA- prav gotovo tisti elme.nti, ki bo-DE« izpod peresa avtorjev Draga do pritegnili ne samo mladino Ulage in Janeza Tometa. obeh spolov, ki se že nahaja v ze- Frivlačna din hvaležna snov, nitu svojih psihofizičnih sil, mar-enostaven, lahkoten, skoraj tudi ttste,, ki se temu višku obilica stro- približujejo, ter celo tiste, ki so že prešli svojo najvišjo biološko kulminacijo. Knjižica zlasti poudarja potrebo po stalnem načinu športnega življenja ter svari mladino pred škodljivimi razvadami, med katerimi poudarja zlasti brezdelje, kajenje in uživanje alkohol-nih pijač. Naša družba, žal, še ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bi vzgojno tako bogate in koristne publikacije brezplačno razdeljevala vsem članom doraščajočih generacij; zato pa je naša dolžnost, da taka dela kar najbolj propagiramo in širimo zlasti med tistim delom našega naroda, ki pomeni naš up in našo bodočnost, t. j. med našo mladino! Knjižica stane 4,50 din. VIATOR Henri Rousseau: »Sen« — olje — New York, Muzej moderne umetnosti Pomudimo se najprej mimogrede ob očitku, ki ga lahko slišimo tu in tam. namreč da dobivamo na Slovenskem umetnostnozgodovinske knjige z domačega področja po dveh tirnicah, tj. po dveh izdajateljskih hišah, pa vendar z isto ali raje s sorodno tematiko. Tako da izdaja Slovenska .matica »isto«, kar nudi potlej v drugačni .obliki Mladinska knjiga v zbirki Ars Slove-niae. Ze mimobežno primerjanje lahko ovrže površne, in prenagljene trditve. Čeravno gre lahko ža sorodno ali celo istovrstno obdobje slovenske umetnosti, pa je izhodiščna zamisel ene in druge izdaje povsem različna, s povsem drugačnimi zahtevami, z drugačnim poudarkom in obsegom. Tovrstne knjige, izdane pri Slovenski matici, imajo izrazito znanstveni značaj — Cevc, Sumi, Vrišer — in več ali manj monografske težnje o posamezni dobi oziroma veji likovne umetnosti. Zbirka Ars sloveniae pa ima izrazito popu-larizacijski . značaj, kar pomeni, da stoji v ospredju slika pred besedilom, seveda pa temelji tudi spremno besedilo ob odbranem gradivu na znanstveni osnovi. Medtem ko prevlada pri prvih knjigah zahteva po monografski znanstveni obdelavi, namenjeni predvsem strokovnjakom in poznavalcem, pa gre pri zbirki Ars Sloveniae le za odbrano gradivo, kjer prednjači slika. Le-ta naj približa umetnostne dobrine širokemu krogu in ga tudi uči vizualno sprejemati lepoto. Zelo pomembno je, da dobimo ene in druge knjige; zato velja samo podpirati prizadevanja naših umetnostnih zgodovinarjev, pa tudi založbe, ki je spoznala nujo populariziranja domače likovne ustvarjalnosti. Ne gre torej za nikakršno »razkošje«, marveč za potrebo, da prav s takšnimi knjigami približamo našo likovno umetnost širšemu krogu. Tovrstnih knjižnih prizadevanj pa je bilo doslej kar premalo. Emilijan Cevc je pripravil za zbirko Ars Sloveniae »Gotsko kiparstvo«. Nehote se nam vsiljuje želja, da primerjamo, kako je s knjigami, balin! a 2nan0st pomagati pri nn-be t*m razvo!.u naše družbe. Gle-i- ,ež3v pri pisan iu in prevajaniu a učbenika naj omenim, hrt se Pokazale določene težave !T1.J'e,,'rwhO'logiji: teh to pot ni bilo Zato e bocela uspešno premagati, hlinil.sem thoral pri nekaterih ter-Že uporabiti tujke, ki so danes ltQrn?6bnarodno priznane in vseka-eiip Doljše kot pa šibke improviza-tujV. 7 domačem jeziku. Uporaba se h IT19 pa. tudi dobre strani, sai hii , o na ta način bodoči in seda-učitelji seznanili s številnimi SVET MODERNE UMETNOSTI »Logika in pridiga nikoli, ne prepričajo, vlaga noči mi seže globlje v duše.« W. Whitman Henri Rousseau je kot naiv-slikar nastopil v času, ko je kazalo, kot da so izčrpane vse možnosti preslikavanja prirode. Slikal je to, kar je znal, ne pa, kar je neposredno videl, oziroma kakor je videl; odtod naivna ljubkost neposrednosti, zato spontana iskrenost. Naivna risba, že kar otroška, se. spaja s samosvojimi, a gotovo harmonično delujočimi barvami. Kakor je bil ca- • ■* • *ii*i * * jocimi učil varni* jacikui jc uh ca- je krajevni leksikon Slovenije nn* Rousseau kot človek dobro- J -J dušen, zaupljive narave in ze Izšel s n5LD,ržavni založbi Slovenije prispevali vsak svoj delež; seveda ufaijt^načajskih 'potez'\udrpn ;a kratkim izšla prva knji- je moral uredniški odbor pregle- ^ ^ ^ j7raievnega leksikona Sloveni- dati in preveriti vse gradivo, zla- • »a 460 □ n oh Lrrviicfc* \roil ct5 invi ■nlaf kraipvnili km,- straneh knjige velikega sti še jezikovno plat krajevnih najdemo slikanju. Bihajli-Merin je zapisal: »V »Jadviga mirno spi in v spanju je zasnula: neki krotilec kač na frulo milo ubira. Na listje in reko blestečo mesec srebrnino razsipa, a kače pesmico milo poslušajo ves večer« Čeprav pesmica ni v čistem soskladju z Rousseaujevo podobo v olju, pa je nekaj močnih sorodnih naglasov; zofa, kakršno bi bržčas lahko našli doma pri cariniku, na njej Jadviga — dekle slovanskega porekla? — vse na- imen — pri tej nalogi so sedelo- P™* ^ ^turne2eETlj6PHiSneK Zg°“.e’ sah Hn|\Prnf' dr %’c^om neposredno kons^umirati, e umet-,le Podatw0,sp0u^ske a,1C' M 1 * • dcnvnJn n bost postala nosilec prirode. »Pri ^nfie zahodnega dela Slo- sic. Nedvomno zelo odgovorno m tem £ razmišljal predvsem o po- lj, rju — Primorske, Notranjske zamudno delo so opravili sodelav- _phnp^n _ T3ml«paiiiii Vendar 1448 krajev ali ok- ci (v I. knjigi jih je imenovanih ^ tudi^ pri cariniku ne'razodeva t0§ 7 firm V ^ 'v ,?r J J “ ■—t'7 , se tudi pn carmiKu ne razodeva dnm0 kv‘ metrov tega deIa na- 39) z veliko odgovornostjo. Kljub pi.iroda vedno tako, kot smo vi-Poseh °vi'ne z vsemi njihovimi temu bo gotovo tudi ob tem delu deli pri »pokrajini z živino«: kot khjigi °ftmi »Pisanih v tej prišlo do očitkov in raznih pri- neposreden odblesk razpoznavne Uf na divji zveri z oprezujočim pogledom in iz teme goste džungle krotilec kač s frulo, komaj zaznaven na temnem ozadju. Gledalec se težko ubrani dvojnih vtisov. Prijetnega in grozečega, neposrednega in skrivnostno zastrtega. Ni čudno, če je taka imaginarna povezava predmetov kasneje na- nos,trni je opisanih v tej ki ji vsekakor moramo pomb: v obliki leksikona, ki terja pokrajine'inTjudT z značilno na- vdušiia surrealiste, iščoč tudi pri __ izjemno pomembnost kratek, jedrnat slog m ima orne- ivno realizacijo. Rosseauju je Rousseauju globlji očem prikrit ha 2adnjem času izšlih knjig jen obseg, je zares nemogoče po- znala spregovoriti tudi fantazi- izvir novih spoznanj na robu sna then; em knjižnem trgu. Saj po- vedati vse, kar bi si ta ali oni že- ja. Njegova fantastika ni zgolj in oodzavesti. atio ■ Zaznavanje naše domovine lel najti v njem. slučajna, sama sebi namenjena, ............. ~............................... osnovnih dolžnosti in den impulz naivnemu slikarstvu — ne da bi to sam hotel. Mnogo manj zahteven je Hector Trotin (roj. 1894), čeprav je gotovo dobival pobude pri cariniku. Morda bolj naiven in otroško prostodušen, kar se da razpoznati ob oljni sliki »Saint-Germain-des-Pres«. Izrazito mestni predel Pariza, ki slovi po slikovitosti. Zamamil je slikarja, ki je nagnetel na sliko z vso slogovno naivnostjo vse, kar je mogel, od množice ljudi različnih opravil in dejanj, do vse tipike tega predela, izpopolnjujoč platno tudi z manj bistvenim. Ta enciklopedično zbirateljska celota slike v marsičem odkriva mnoge poteze, ki so lastne otroku, ki hoče v risbi in barvi zaobjeti svet okoli sebe: poleg take stilizacije kar se da raznotera množica predmetov in ljudi, dispro-porci in fabulativna prisotnost dogajanja. Morda velja premisliti zapis slikarja Paula Kleeja: »Se obstajajo prazačetki umetnosti, kakršne lahko najdemo v etnografskih zbirkah in doma, v sobi otrok. Ne smej se, bralec' * hif h-VSake®a izmed nas’ 'De'° Priznanje založbi, ki je delo V tenUn°.Za mora potekati sploh zasnovala, kakor uradnikom, ki so na. - smislu. z veliko predanostjo ustvarili Kra- (Nadaljevanje sledi) in podzavesti. Vendar pa je treba dati vse zapletena je in kljub Rousseauje- ra/dljŽVprirod^Cetudl klani ^ ^ iTzmorejoln v tem ^ Vi ^ vi prostodušnosti drugače zahtev- tastični pa £endar k človeški pri. da Tod to lahkm rodi? Vendar Rousseau ni slikal st0rn0« z veiiKo preaanosijo usivarm nua- Rousseaujev »Sen« daje prav le takih in podobnih motivov pri-jevae„ zasnovano delo Kra- jevni leksikon Slovenije. Mnenja ^ako pokrajino — toda fantastič- rode, mnogo je portretiral, sli-Predviri ^hsihona Slovenije bo smo, da tako bogata knjiga ne bo no_ Celotna kompozicija ljudi, kal mestne predele. Zato velja le Po|ek a°ma obsegalo tri knjige, smela manjkati v nobeni šolski živali in bohotnega džungelskega delno sprejeti misel, da ob na-Prjzj,3 pa Pod vodstvom našega knjižnici, koristila pa bo tudi vsa- rastlinja daje povsem irealno ce- stanku močnih mestnih kultur Znani!ne^a strokovnjaka, višjega kemu posamezniku, ki se želi pob- i0to. Neutajljiva je eksotika, ki nadomešča slika prirode konsu-^°iria Vene^a sodelavca SAZU dr. liže seznaniti s krajevnim moža- je hkrati vir poezije in tudi tesno- macijo le-te. Tem bolj, če upo-fr ana Savnika. S pomočjo dr. ikom naše domovine. Z izidom be. Stilizacija rastlinja se veže z števamo mnoge kasnejše naivne štfrP • a. Planine in dir. Živka druge in tretje knjige Krajevnega bogato barvno lestvico, kontrasti slikarje, ki kaj pogosto upodab- K-Vri. V začetku prejšnjega — 21. nadaljevanja ciklusa Svet moderne umetnosti je po pomoti izpadel ki se glasi: NA- ^ifrp • Dianine m dr. z-ivKa aruge m nreije Knjige xvra.ievnega oogaio oarvno lestvico, Konuasu sinvarje, ki Kaj pogosto upuuau- soH„]r:,a I« bila ustvarjena mreža leksikona bo zbran velik del tega barv učinkujejo v celotni poveza- Ijajo mesto in ljudi. Vsekakor pa . . tiwj Iz vse Slovenije — bogastva — želimo, da bi izšli vi predmetov izredno učinkovito, jim je skupno otroško čisto doje- naslov P08ia Ja Uh vebka večina prosvet- čimprej — posebej bi še podprli Rousseau sam je zapisal ob »Snu« manje in podajanje sveta, ki spri- IVNA UMETNOST. Pozn lavcev — ki so z dobrim zamisel, da bi na podoben način drobno pesmico, ki gotovoda ne čo takih potez pogosto ne zahte- itj a.ya:niem značilnosti krajev našli v knjigi obdelane tudi naše zaobjame vsega, kar nudi isto- ■Uhove zgodovinske podobe zamejske kraje. dh imenska slika: pogosto problemske teže. Nedvomno b dal carinik Rousseau izre^ ki imajo povsem enak populariza-cijski namen drugod po svetu. Vsaj mimogrede skušajmo primerjati zunanjo podobo Cevčeve knjige z dvema tujima, ki sta nastali pri narodih, ki imajo mnogo bolj utrjeno tovrstno izdajanje in tudi širšo, bolj podprto znanstveno raziskovalno delo. Ce primerjamo dve zajetni knjigi, obe dovolj znani in natisnjeni v tem desetletju — omenjam zaradi tiskarske tehnike — npr. Alberta Kutala »Ceske Goticke Sochafstvi, 1350—1450« ali »Gaiia Romanica« Marcela Auberta, Marcela Perčja in Josepha Gantnerja — potem pridemo ob naši Ars Sloveniae do razveseljivih spoznanj. Ugotovimo lahko, da ima naša sorazmerno mlada umetnostnozgodovinska veda veljavno mesto med drugimi narodi, ki sicer z močnejšo in bogatejšo tradicijo ali celo vodilno vlogo daleč presegajo tisto, kar je obrodila umetnost malega naroda. Tudi način, kako je predstavljena domača umetnost — tokrat ima posebno vlogo fotografska reprodukcija — je odlika, ki jo velja brez pretiravanja izreči. Obe tuji knjigi sicer prekašata Ars Sloveniae po številu reprodukcij, medtem ko jo pri kakovosti črno belih slik treba reči, da so domače (fotografija Nenad Gat-tinl mnogo boli še od tistih, ki jih naidemo pri Kutalu, ter najmanj enake kakovosti kot bi jih našli pri knjigi »Gaiia romanica«. Tudi domače barvne reprodukcije so na dostojni višini. Gotsko kiparstvo na Slovenskem nam je predstavil Emilijan Cevc z izrednim noznavanjem, pa tudi s posebno ljubeznijo. Avtor na začetku izpriča »podeželsko ubrani, pa vendar lepi Blas« gotike, kakršna se je izoblikovala na slovenskem. Kakor je niegova »Srednjeveška plastika ria slovenskem« napisana umerjeno in zadržano, tako je »Gotsko kiparstvo« že kar literarno. Iz besedila seva trdno poznavanje in ljubezen do snovi, ki pa mu ne zamegli kritičnega odnosa do vrednotenja in odkrivanja lepote. Iz obilja tvarine je avtor odbral kiparske stvaritve, ki po svoji tipiki, slogovnih prvinah in estetski vrednosti zaobiemajo slovenski umetnostni prostor in dajejo raznolik ton v razvoju gotskega oblikovanja. Premišljen izbor umetnin je naslonil na fotografske reprodukcije, ki funkcionalno iznolniujejo svoj namen, ob to gradivo pa le naslonil pregledno in celovito Studilo. Ob podajanju razvojnih noti po*skeaa kiparstva je naglasil avtor vselei tisto, za kar je menil, da ie bistveno, vzporedno pa opuščal. Seveda je Cevc vključeval vplivna področja, delavnice, ker je le tako zaobjel celovitejšo podo-ho n° lo nosameznih umetnin gotiko. marveč tudi tipologijo posameznih »šol« in sorodnega oblikovalnega ozračja. Kar se mu je zdelo manj pomembno, ie pomaknil v katalog z opombami. lo-ioga in seznama del z opombami bralec kar ne bi mogel nogrešati. Ce dodamo, da je Emilijan Cevc ob F. Steletu gotovoda naj-boliši poznavalec gotskega kiparstva. petem lahko znova najdemo potrdilo o tem prav v drugi knjigi Ars Sloveniae. Posebej se velia pomuditi ob Cevčevem jeziku. Ne odlikuje ga le nogovna izbrušennst, marveč tudi živo za poetično izraženo mis-1. Svojstvena literarna ubranost z znanstvenim podajanjem naredi besedilo domače, živahno; ljubezen do obravnavane snovi čutimo iz besedila Prav tak način podajanja pa drugod kar pogrešamo, posebno če imamo v mislih vsebinsko zahtevne kniige. ki naj bi seele med širok krog bralcev. Avtor je vpeljal izraz »sočutna« za »pieta«. Kakor je tudi tu očitna skrb za Jezik, na je vprašanje. če bo novi izraz lahko nadomesti tuiega. slike so podane tako. da izstopajo iz črneea ozadja svetli obrisi kipa ali reliefa, ker ima pri črno beli tehniki funkcionalno osnovo. Ce gre za detailiranje že podanega motiva, je to storjeno z upravičeno namembnostjo. Tu velja poudariti; fotografije nam ne samo predstavljajo umetnine, v marsičem nas tudi učijo gledati, opazovati 1 Zorni kot. osvetlitev, detajliranje. vse to je premiš-lieno in funkcionalno učinkujoče. Le nri majhnih reprodukcijah v katalogu z opombami ne more priti posnetek do pravšne veljave, ali vsaj vedno ne. Fotografije sta izdelala Nenad Gattin in Nino Vranič. Knjiga ima na začetku zemljevid Slovenije z označbami kraiev z gotsko plastiko, na koncu pa je navedena literatura in urejen potreben imenik umetnikov in krajev. Knjiga o »Gotskem kinarstvu« Emilijana Cevca je nedvomno Imeniten prispevek k poznavanju slovenske umetnosti in ena nailenše opremljenih knjig. Moti edinole' to. da je kniiga namenjena nomilanzaciji, zaradi visoke cene kar težko dostopna. Igor Gedrih \ St. n POZOR! POZOR! Zaradi velikega povpraševanja bomo ponatisnili PREDMETNIK IN UČNI NAČRT ZA OSNOVNO ŠOLO ki je leta 1966 izšel v Objavah republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Predmetnik in učni načrt bo izšel v obliki brošure, na boljšem papirju in s platnicami. Prosimo vse, ki bi radi imeli v taki priročni obliki to publikacijo, naj izpolnijo NAROČILNICO in jo do 10. novembra 1.1. pošljejo na upravo Prosvetnega delavca, Ljubljana, Nazorjeva 1. Brošura bo v prodaji v drugi polovici novembra, za naročnike Prosvetnega delavca bo cena 800 S-din, za druge pa 1000 S-din. Naročilnica Podpisani Naslov ___ Naročam ........ izvodov PREDMETNIKA IN UČNEGA NAČRTA ZA OSNOVNO ŠOLO, ki bo izšel v novembru 1968. Račun bom poravnal v osmih dneh po prejemu knjige. Datum................. Podpis ................ Mednarodna konferenca »O temeljnih človečanskih pravicah in svoboščinah« Od 20. do 29. septembra je bila v lepem mednarodnem domu v Sonnenbergu (gorovje Harz) južno od Hannovra mednarodna konferenca pedagogov, ekonomistov in pravnikov. Konference se je udeležilo 80 oseb iz 18 držav Evrope. Med nami so bili tudi zastopniki daljne Japonske, ZDA in Brazilije. Mednarodno srečanje je organiziralo združenje nemških učiteljev — esperantistov v okviru obširnega programa UEA (svetovne esperantske zveze) v letu ČLOVEČANSKIH PRAVIC. Med udeleženci je bilo tudi 6 jugoslovanskih esperantistov — štirje iz Slovenije, eden iz Bosne in eden iz Srbije. meznih držav glede na pomoč deželam v razvoju, — o človečanskih pravicah in jezikovnih problemih v svetu, — o jezikovnih preprekah literarne izmenjave med narodi, ali je sporazumevanje v svetu možno s tako imenovanimi svetovnimi jeziki, — o šolskih problemih v nerazvitih deželah, — o jezikovni diskriminaciji in mednarodnem jeziku kot uspešnem sredstvu v mednarodnih odnosih. — o vzgojni vrednosti učenja esperanta v šolah, o novih metodah poučevanja tujih jezikov in o problemu poučevanja. Predavanja so bila v dopoldanskih urah in večernem času. Razprave so jim sledile pozno v noč in šele po polnoči so ugasnile luči v prijaznem domu. Esperantski strokovnjaki so v zelo kvalitetnih predavanjih dokazovali, da bi se dala pereča svetovna vprašanja reševati z nepristranskimi stališči vseh narodov na enakopravni osnovi. Današnji svet pretresajo pereča vprašanja na področju socialnega, kulturnega in ekonomskega življenja. Mednarodno dobro znani strokovnjaki, kot so predsednik svetovne esperantske zveze prof. dr. Ivo Lapena, univerzitetni predavatelj na londonski univerzi, dr. V. Sadler, predavatelj rotterdamske univerze, prof. dr. Neegard, predsednik komisije za mednarodno pomoč nerazvitim deželam, generalni sekretar dr. Becker iz Rotterdama, diplomirani ekonomist dr. W. Borman iz Hamburga in drugi so nam predavali o perečih vprašanjih, ki tarejo mednarodni svet. Poslušali smo predavanja: — o splošni deklaraciji o človečanskih pravicah in o njihovi utelesitvi vpravnih predpisih posameznih narodov, — o prizadevanjih OZN in UNESCA za mir v svetu, — o liberalizmu in dirigizmu glede na človečanske pravice, — o ekonomskem razvoju v svetu in človečanskih, pravicah, — o različnih metodah posa- VPRAŠANJA IN ODGOVORI VPRAŠANJE: Osnovna šola »Borisa Kidriča« Kidričevo sprašuje, ali se pri odmeri osebnih dohodkov prosvetnih delavcev štejejo vsa službena leta (tudi tista, ki jih je prebil na delu v drugi delovni organizaciji, npr. v gospodarstvu) ali pa samo leta pedagoške prakse? ODGOVOR: Po določilih 79. člena TZDR ugotavlja delovna skupnost delovni prispevek po osnovah in merilih, ki jih v skladu z ustreznimi določbami statuta samostojno postavlja s splošnim aktom. V 80. Členu TZDR pa so primeroma navedena tudi izhodišča za osnove, ki naj pokažejo, kje je treba iskati elemente, ki so v delitvi lahko osnova za ugotavljanje delavčevega delovnega prispevka. Delovna skupnost sme deliti sredstva za osebne dohodke samo po osnovah in merilih, ki jih je na ta način sama določila. Pri tem je treba opozoriti, da zakon raznih »dodatkov« (npr. »dodatek za čez-urno delo, dodatek za posebno nevarna dela, dodatek za službena leta ipd.«) ne pozna. V vseh takšnih primerih gre navadno za posebne delovne pogoje. Ce že torej upoštevate pri odmeri osebnih dohodkov službena leta oziroma leta pedagoške prakse, morajo biti upoštevana kot delovni pogoj, ne pa kot dodatek za večletno delo. Zato je smiselno v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov upoštevati kot enega od elementov za delitev osebnih dohodkov leta pedagoške prakse, ki so potrebna za opravljanje del na delovnem mestu. To pa pomeni, da delavca ocenjujemo glede na delovne pogoje, ki se zahtevajo za uspešno opravljanje del na delovnem mestu, od česar je odvisen tudi njegov osebni dohodek, ne delimo pa osebnega dohodka glede na njegova službena leta oziroma leta pedagoške prakse ne oziraje se na njegov delovni uspeh. VPRAŠANJE: D. H. i “ske Sobote sprašuje, ali mu prii osebni dojiodek do konca šolskega leta (31. 8.) ali do 30. 6.? Je namreč v delovnem raz- i l Razpisi prostih delovnih mest so v »Prosvetnem delavcu« cenejši in uspešnejši! merju za določen čas po pogodbi, v kateri je v 1. odstavku določeno, da gre za poučevanje v šolskem letu, v 3. odstavku pa je točno določeno, da gre za delovno razmerje, ki traja od 1. 10. 1967 do 30. 6. 1968. ODGOVOR: Iz vaše pogodbe o sklenitvi honorarnega delovnega razmerja je razvidno, da gre za delovno razmerje za določen čas, in sicer za čas od 1. 10. 1967 do 30. 6. 1968. Čeprav je v 1. odstavku te pogodbe sicer navedeno, da boste poučevali matematiko in fiziko v šolskem letu 1967,68 pričenši s 1. 10. 1967 dalje, je v dopolnitev tega določila še posebej preciziran tudi konec takega dela v 3. odstavku pogodbe. Iz tako opredeljenega delovnega razmerja vam pripada osebni dohodek le za čas od 1. 10. 1967 do 30. 6. 1968. Vašega primera torej ni mogoče' primerjati s primerom D. J., o katerem je bilo govora v eni od številk »Prosvetnega delavca«, kajti tam je šlo za delovno razmerje, ki je bilo v pogodbi opredeljeno, le da delovno razmerje preneha ob koncu šolskega leta. VPRAŠANJE: M. S. iz Tomaja sprašuje, če je delo učitelja na predmetni stopnji zahtevnejše in odgovornejše kot na razredni stopnji: nadalje ali se delo plačuje po položaju (predmetni, razredni učitelj) ali po izobrazbi (srednja, višja, visoka) ne glede na to, na kateri stopnji učitelj poučuje in ali je rešitev teh problemov izključno v rokah delovne skupnosti? ODGOVOR: TZDR ima glede delitve osebnih dohodkov le temeljna pravila, medtem ko prepušča zakon podrobnejšo ureditev statutu in pravilniku delovne skupnosti. Izhodišča za osnove, ki jih delovna skupnost določa, so po 80. členu TZDR zlasti: vrsta delovnih nalog, ki' jih ima delavec na delovnem mestu (npr. pouk in z njim zvezane proste naloge); zahtevnost nalog oziroma dela, ki postavlja pred delavca določene zahteve glede delovne skupnosti (strokovna izobrazba, delovne navade, iznajdljivost pri delu in podobno); vpliv, ki ga ima delavec na uporabo sredstev glede na njegovo mesto v organizaciji dela in delovni pogoji. V okviru teh izhodišč mora delovna skupnost določiti osnove in merila v svojih splošnih aktih. Delovna skupi\ost mora torej v okviru svojega delovnega procesa določiti delovna mesta in zanje tudi predvideti pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati, da lahko opravlja ta dela. Med pogoji za opravljanje del na določenem delovnem mestu pa je tudi stopnja strokovne izobrazbe. Jasno je, da bodo glede tega merila višje ocenjena delovna mesta, kjer se zahteva višja stopnja strokovne izobrazbe. Osebni dohodek delavca na delovnem mestu pa bo seveda določen ne samo po merilih oziroma oceni delovnega i mesta, . temveč tudi glede nar rezultate, ki,jihč delavec na delovnem mestu dosega (osebna ocena). Osebni dohodek se torej ne deli po položaju, niti po izobrazbi, temveč glede na vsa merila, ki jih določi delovna skupnost s splošnim aktom skladno z določili zakona in delavčevimi uspehi pri delu. VPRAŠANJE: Osnovna šola iz Turnišča navaja, da je ena tovarišica nastopila porodniški dopust 5. 6. 1968, rodila je 30. 6. 1968 in je torej imela 103 dni porodniškega dopusta; 16. 9. 1968 pa je nastopila delo s skrajšanim delovnim časom, ki ji poteče 28. 2. 1969; druga pa je nastopila porodniški dopust 24. 6. 1968, rodila je 19. 7. 1968 — porodniškega dopusta je imela torej 102 dni. S 4. 10. 1968 pa je nastopila delo s skrajšanim delovnim časom, ki ji poteče 18. 3. 1969. v zvezi s tem sprašuje, če je bil porodniški dopust tovarišicama pravilno izračunan glede na to, da morajo po 2. odstavku 76. člena TZDR nastopiti porodniški dopust najmanj 28 dni pred porodom? Nadalje, ali pripada tovarišicama redni letni dopust, ker se jima porodniški dopust izteče šele v drugem koledarskem letu ter kdaj in koliko ga smeta izkoristiti? ODGOVOR: Po določilih 76. člena TZDR^ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni (koledarskih). Porodniški dopust mora nastopiti 28 dni pred porodom. Prva tovarišica je nastopila porodniški dopust 5. 6. 1968, rodila pa je 30. 6. 1968. Porodniški dopust je torej nastopila 26 pred porodom. Zato ji po porodu pripada porodniški dopust v trajanju 77 dni ter se konča 15. 9. 1968. Vaš izračun je v tem primeru pravilen. Druga tovarišica pe ja enastopila porodniški dopust 24. 6. 1968, rodila pa je 19. 7. 1968 — torej prav tako 26 dni pred porodom. Tudi njej pripada po porodu 77 dni in ji je porodniški dopust prenehal 4. 9. 1968. V drugem primeru sta torej tovarišici izračunali za en dan premalo porodniškega dopusta. Obema tovarišicama pa pripada redni letni dopust, ki ga imata pravico izkoristiti do konca koledarskega leta (1968). Po določilih 66. člena TZDR mora izrabiti učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih letni dopust med letnimi šolskimi počitnicami, vendar ta dopust sme trajati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. Ker pa tovarišici nista mogli izrabiti letnega dopusta v času letnih šolskih počitnic zaradi porodniškega dopusta, ga bosta izrabili po porodniškem dopustu, tj. 15. 9. oziroma 4. 9. 1968 v drugem primeru. Višina letnega dopusta pa mora biti skladno z določili 67. člena TZDR določena s splošnim aktom delovne organizacije ob upoštevanju delovnih pogojev, delovne dobe itd. in se mora gibati od najmanj 14 do največ 30 delovnih dni. Opozoriti je treba še posebej, da skrajšani delovni čas ni porodniški dopust in ni ovira za izrabo letnega dopusta. Zato nimate prav. če mislite, da omenjenima tovarišicama poteče porodniški dopust šele v drugem koledarskem letu. VPRAŠANJE: K. P. iz Ljubljane sprašuje, če sme kot upokojenka še delati, koliko ur dnevno in koliko sme zaslužiti na mesec, da ji ne bodo vzeli pokojnine? ODGOVOR: Po določilih 108. člena TZDR preneha delavcu delo po sklepu delovne skupnosti brez njegove privolitve v delovni organizaciji, ko dopolni pokojninsko dobo štirideset let (delavec) oziroma pokojninsko dobo petintrideset let (delavka). Ce se taka upokojenka ponovno zaposli bodisi s polnim ali manj kot polnim delovnim časom, ima pravico do polne pokojnine, kakor tudi do osebnega dohodka na delovnem mestu. Ker mi ni znano, ali ste upokojenka s pokojninsko dobo 35 let oziroma invalidska upokojenka, vam ne morem dati točnejšega odgovora. Opozorim lahko le na to, da v vseh drugih primerih ponovna zaposlitev lahko vpliva na izplačevanje pokojnine. Janko Brunet, dipl. pravnik Mednarodni jezik esperanto je ponovno dokazal, da je njegov besedni zaklad tako bogat in obširen, da se da v njem razpravljati o še tako svetovno važnih, pomembnih in preciznih vprašanjih. Že na mnogih mednarodnih srečanjih je dokazal, kako uspešno, brez kakršnihkoli prevajalnih težav služi za mednarodno sporazumevanje med ljudmi različnih narodov. V Sonnenbergu smo se srečali zastopniki vzhodnega in zahodnega sveta, vsi pa smo se počutili kot velika družina brez nacionalnih in jezikovnih pregraj. Vse nas je družila ena sama misel: uspešno sodelovati v mednarodnem razumevanju za mir v svetu. »Kakšne koristne doktrine bi se opr.ijel svet, če bi se v vse šole uvedel mednarodni jezik kot obvezni predmet,« je izrazil predstavnik ministrstva za prosveto g. Langeheim. ki je s pomočjo prevajalnih naprav potek konference spremljal v nemškem prevodu. To misel širijo in gojijo esperantisti vsega sveta že desetletja. Kdo bo prvi uvedel mednarodni jezik v šole? Narodi tako imenovanih svetovnih jezikov prav gotovo ne. Na vrsti smo mi, mali naredi. Mi se moramo boriti za enakopravnost jezikov v svetu kot osnovni človečanski pravici. Prav nič ne pomagajo izjave »Esperanto bomo uvedli v šole po želji ljudi od spodaj«. Smo uvedli učenje tujih svetovnih jezikov po zahtevi širokih ljudskih množic? Potreba po znanju tujih jezikov jih je že stoletja narekovala. Učenje tujih jezikov je zelo koristno. Svet postaja tako majhen, da bi vsak človek moral znati ne samo en svetovni jezik, s čimer bi se mu odprla vrata na stežaj v svet. Ker pa niso vsi nadarjeni za učenje tujih jezikov, bi široki svet moral dati mladini možnost, da se v obvezni šoli nauči enostavnega, lahkega mednarodnega jezika. In tak jezik je ESPERANTO. Bojazen, da bi esperanto izpodrinil učenje tujih jezikov, je odveč. Nasprotno, esperanto podpira učenje tujih jezikov, saj človek, ki želi prodreti v kulturno bistvo posameznih narodov, lahko prodre le z znanjem njegovega jezika. Esperanto goji željo po učenju tujih jezikov, daje mladini osnovno podlago, da se jih laže in hitreje nauči. Toda svetovnih jezikov se naj uče naj-sposobnejši. Vsi predavatelji in tudi mnogi drugi v Sonnenbergu obvladajo po več svetovnih jezikov. Mnogi so se začeli učiti esperanto iz gole radovednosti, kakšen jezik je to. In vsi številni učenjaki in strokovnjaki se navdušujejo nad njegovo uporabnostjo in koristnostjo. Tako je tudi prav! Vsi, ki so proti esperantu, se ga naj na-uče in šele potem naj povedo svoje mnenje. Vsi tisti, ki ste mnogo let porabili za učenje kateregakoli svetovnega jezika, naj vam ne bo žal žrtvovati eno leto, da se seznanite z mednarodnim jezikom. Videli boste, kako enostavna in logična je njegova zgradba in kako uspešno bi lahko rešil zelo komplicirano mednarodno sporazumevanie. SLAVA SALAMON | OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOfcRNA razpisuje prosto delovno mesto | predmetnega učitelja za likovni in glasbeni pouk ali likovni in tehnični jj 1 pouk s polno zaposlitvijo za nedoločen čas. 1 Na razpolago je samska soba. 1 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ................... Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj priporoča upravam šol, prosvetnim delavcem, študentom in učencem naslednje izdaje: I. ZBIRKA »PEDAGOŠKA MISAO« Din 1. V. F. Jegorkin, D. M. Kirju-škin, V. S. Polosin: »Van-časovne praktične vežbe iz hemije«, 1966, str. 226 IS S. Kolektiv piscev: »Marksistič-ko obrazovanje školske omla-dine«, 1966, str. 100 I 3. K. N. Jelizarov: »Neka pitanja metodike nastave fizike u srednjoj školi«, 1966, str. 163 1“ 4. Nad j Sandor: »Jedinstvo pe- dagoške nauke«; dr. M. Las-lone in F- Ferenc: »Metodika pitanja istraživanja vaspitnib rezultata«, 1966, str. 102 7 5. Zorica Djordjevič; »Učenički dosije i pračenje razvoja učenika«, 1966, str. 156 8 6. M. I. Kovalski: »Metodika proizvodne nastave«, 1966, str. 173 20 7. Kolektiv piscev: »Metodski priručnik za nastavu geografije«. — izdal UNESCO. 1966, str. 180 1® 8. P. N. Protasov, I. K. Citovič »Metodika rešavanja hemij-skih zadataka« — priročnik za učitelje in učence — II. izdaja — 1967, str. 112 6 9. I. N. Ševčenko: »Metodika na- stave običnih razlomaka« — priročnik za učitelje, 1967, str. 132 8 10. »Medjunarodna akcija za po-boljšanje položaja nastavnog osoblja« — Priporočila Unesca — 1967, str. 66 4 II. E. F. Lindquist in drugi: »Pripremanj e testa i priroda merenja u pedagogiji« — ni. izdaja — 1967, str. 170 l® 12. I. Z. Glikman in drugi: »Zbornik materijala o radu u školama sa produženim bo-ravkom«, 1967, str. 206 12 13. I. L. Goldfard. L. M. Smor-gonski: »Zadaci i vežbe iz he-mije« — za osemletko in srednjo šolo, II. izdaja — 1968, str. 192 8 14. Džon Gudled: »Premene u nastavnim planovima i pro-gramima«, 1968, str. okrog 140 7 15. »Plan klasifikacije pedago- ške dokumentacije«, 1968. str. 48 io 16. S. S. Moškov: »Eksperimentalni zadaci iz fizike u srednjoj školi« — priročnik za učitelje — 1968, okrog 200 str. 12 II. ZBIRKA »POMOČ SKOLI« Knjige, ki so izšle v tej zbirki, lahko koristno uporabljajo učenci kot priročnik za lažje dojemanje učne snovi, pa tudi za ustrezne iz-venšolske dejavnosti. , Din 1. Branimir Janjuševič-Brane: »Hrabrost — to je snaga vaša« in »Hrast dubokog korena« — gledališke igre za amaterske skupine v osnovni šoli, 1966, str. 70 4 2. Dr. M. Djordjevič (po Kal- musu): »Prosti ogledi sa in-sektima«, 1966, str. 78 4 3. p. Skurko: »Zanimljiva hemi-3 a« — priročnik za učence osnovnih in srednjih šol, po katerem lahko napravimo razne preproste poskuse — 1967, str. 63 4 4. Kisto Asentič: »Oznake ma- šinskih materijala po jugoslovanskem standardu« — priročnik za učence srednjih šol strojne smeri, 1967, str. 51 4 5. Radosav M. Andjelkovič: »Ju- goslovanske narodne melodije« — za glasbeni pouk v osnovni šoli. Izbor pesmi iz Mokranjčevih rukovetov — I. zvezek - 1968, str. 45 4 6. Jovan Lj. Cvijič: »Primeri pnmene Pitagorine teoreme u pianimetriji i stereometri-Ji« — priročnik za učence 7. vL-8' ,ra2re