Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij. Mihael Markič — Ljubljana. Etimologije, ki jih v naslednjem podajam, se mi zdijo pomembne, ker odkrivajo stike Slovanov z narodi, kjer jih nihče ne bi pričakoval. Hkrati nudijo lingvistom, kakor tudi etnografom in zgodovinarjem nove vpoglede in naravno tudi nove — naloge. Kako je to v vsakem primeru umeti, se bo najbolj razvidelo iz posameznih primerov samih. A. Slovani in — Homer. 1. "Ιλων. Pred "Ιλιον je digamma odpadel. Pripona -ijo, -jo je pomenjala pripadnost, posest, kakor še dandanes pri Slovencih: Skofja loka» Romanja vas itd. Torej: "Ιλιον (sc. ctöTv) = Vilingrad Znano je, da je bilo v Ilionu na gradu znamenito svetišče Athene. Athena igra pri Homeru isto vlogo, kakor pri Srbih Vila, ki je bila zaščitnica junakov, a pri Germanih Walküre. Komu ni znana Vila posestrima Kraljeviča Marka ? Tudi v Athenah je bilo svetišče Athene na akropoli. Verjetna je domneva, da je prvotno beseda "Α&ήνη (Hom.), att. Ά&ηνά, bila samo epitheton ornans v pomenu pogorkinja (sc. Vila). Saj so večinoma lastna imena nastala iz občnih imen. K besedi Ά&ήνη prim. ssk. adh-i = „zgoraj", očividno prvotno lokal. Adh-as je gen.-abl. = „od zgoraj dol", nem. „nieder". Koren adh- < ndh- se nahaja tudi v besedi "Αϋ-ως Vila je pa bržkone = stvn. üwila. = srn. iule, iuzvel = nvn Eule. Kdo bi se tu ne spomnil na ep. ornans Athene: γλαυχφχις in boginji posvečeno ptico, bodisi da to razlagamo kakor Schliemann, ki je izkopal kip Athene z glavo sove in ga pri- merjal s kipi egiptskih bogov, ali po splošni razlagi: γλανκ&πις = „sovook, svitlook". Athena je bila παρϋ-ένος, devica. Isto bi utegnilo pomeniti big. Samovila. 202 Mihael Markič: 2. Άχιλλίύς = Tomislav. ^Αχιλλΐίΐζ. tudi 'AxiUig, je ena izmed številnih okrajšav osebnih lastnih imen, ki so bile že za Homera pri indoevr. narodih v navadi. Razun pri Rimljanih so bila polna osebna lastna imena pri indoevr. narodih sestavljena iz dveh imen in so se krajšala na različne načine. Ime Άχιλλΐύς je sestavljeno iz glagola 'ακ.αχίζίΐν (koren 'αχ-) = tomiti (exercere, vexare) in iz samostalnika λαύς < λα/ός, kakor βΤίνίλαος, oz. Μίνίλίως. Kakor se da sklepati iz dvojnega λ v besedi Άχιλλεύς, je λαός sam nastal iz alcMg. Ali ne zveni to kakor lat. Slavi, nem. Slawen (z ostrim s-omi)? Ta beseda pomeni „ljudstvo", bržkone v nasprotju z vladajočim slojem, s „pastirji ljudstva" (Hom. ποιμένες λαών), torej isto kakor Deutsch < predgerm. teutä (ljudstvo) -j- suff. -isko-. Navadno se -slav v slovanskih osebnih imenih istoveti z gr. -κ.λΤ]ς < -'/Μρις Vendar bi iz --/-λε/ης moralo nastati -slovü, in ne -slavü. V resnici pa imamo tu kontaminacijo dveh besedi, delno medsebojno ali popolno priličenje ene drugi. Prim. nem. schlingen, verschlingen (pogoltniti) in schlingen (zvijati, plesti). Prvo prvotno schänden, odtod Schlund, priličeno popolnoma drugi besedi s čisto drugačnim po- menom! Verjetno je, da je „-slavü"' pomenilo „ljudstvo, λαός", ako se je prvi del končal na -г ali -a (glagolsko deblo, ali optativ - imperativ, oz. konjunktiv-imperativ), ako pa se je končal prvi del na „-o" (samo- stalniško deblo), potem je „-slavü" priličen iz „-sIotiü", odgovarjajoč grškemu „·χλίβης". Opozoriti je treba še na to, da pomen zloženke še ni znan, če je znan pomen sestavljajočih delov. Treba je še ugotoviti asociacijo obeh pojmov, ki je lahko zelo različna. Kaj je torej pomen Άχιλλενς — Tomislav? Lastna osebna imena so navadno izražala kako željo (Wunsch- namen). Če si predočimo, kako popisuje Homer bojevitost Myrmidoncev, katere primerja z volkovi, bi po mojem mnenju prišli najbliže prvot- nemu pomenu imen ^Αχιλλενς in Tomislav, ako ju tolmačimo tako: „Naj postane vodja bojevnikov in naj njihovi bojaželjnosti daje mnogo posla!" — Homer sam, ki je bržkone še razumel pomen lastnih imen, je, kakor je podoba, asociiral pojma nekoliko drugače, tolmačeč ime v prvih dveh verzih svoje Iliade: Μηνιν . . . Άχιληος, ή μυρΓ Άχαιοΐς ΙΙλγε' ε&ηκεν. Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij. 203 „Tomislav" ni biio redko lastno ime tudi pri Slovencih, kakor je sklepati iz imena vasi Tomišelj, ki je nastalo iz okr. Tomislü -j- jo —. Okrajšava je ista kakor pri Πάτροκλος < *Πατροκλης. Enako priličenje, kakor pri imenih na „slavh", se je izvršilo pri lastnih imenih na -meru, -mira: na pr. Kazimir, Tugomer. Pri poslednjem odgovarja -mer grškemu -κλης in je etym. soroden z lat. me-mor-ia (ali gr. μωρός). V imenih kakor Kazimir pa je -mir, -mer nastal po vsej verjetnosti iz ner, gr. άνήρ, ssk. nara in odgovarja tako po pomenu grškemu λαός. To se je tem lažje zgodilo, ker že samo po sebi prehaja začetni n- v slov. jezikih rad v m-, na pr. mrjasec < nrjasec, Miklavž < Nikolaus, Mirna, nem. Neuring itd. Po tem takem so istega pomena besede: Vladislav = Vladimir = Αρχέλαος — Αρχίδαμος. 3. Πάρις = Boris = Αλέξανδρος"* Obe imeni: Πάρις in Boris sta okrajšavi. Popolna oblika je Borislav, ki še živi. Drugo ime za Parisa pri Homeru je Αλέξανδρος, kar je samo prevod imena Borislav. Še bolj se bliža temu pomenu poljsko ime Bronislaw. Kdor bi se spotikal na začetnih konsonantih in obeh vokalih, naj primerja razmerje Don: Ταναΐς, -dlak (v besedi volkodlak): -talkes, nem. bergen, Burg, slov. brega (tudi nem. Berg, si. breg?): Πέργαμον. Poučen je tudi konsonantizem staroarmenskega jezika, kjer istotako prehajajo mediae v tenues. 4. Πέργαμος, -ov = si. bregomü Podoba je, da je Πέργαμος, -ov partic. praes. medii ali pass. v po- menu bergender, schätzender (sc. Ort); a tudi pass. da dober smisel: geschützter (sc. Ort) — Slov. brego < * bergo pomeni po Bernekerju (Slav. et. Wb. str. 49) stsl. „forgen"; shr. „bewachen, bewahren". C. brh „Höhle, Hütte, Zelt". Enaka tvorba je Πρίαμας. Ssk. in slov. kor. pri- v bes. prijati, prijatelj. Gr. kor. πρι- (πρίαο&αι, kupiti) < kifri- ne pride v poštev, ker pomen part. praes. pass. tega glagola nima pravega smisla. * Enačaj je mnogoumeven. Ker tu ni prostora, da bi se spuščal v podrobnosti, naj omenim le, da rabim tu za silo enačaj v pomenu, da sta desni in levi del enačbe fonetično in semasiologično enaka, seveda po redukciji na „prajezik", bolje rečeno: na starejši enoten izraz. Ako naj velja enačaj samo za pomen, dotično besedo po potrebi devam v „usesca" (narekovaj). 204 Mihael Markič: 5. Φρύγες = brzi V X. spevu Iliade v. 431. čitamo: Φρύγες Ίππύόαμοι. Frigijci so bili torej jezdeški narod in za takega je prav prikladno ime: Brzi. Prim. ime za Romulovo telesno stražo: Celeres, Epitheta ornantia navadno samo ponavljajo bolj nazorno obledeli pomen lastnih imen. Samo še en primer: -/.άρτι κομόωντες Αχαιοί! Ά-χαι-/οί: χαί·τη, α) dolgi lasje, b) griva. Konsonant γ ni palatalen. Dokaz — osamljeni adverb big. in shr. „brgo" poleg „brzo". Take izolirane oblike navadno zvestejše ohranjajo prvotne glasove, kakor poznejše analogične tvorbe. „-Z-" je prišel v oblike s prvotnim „-g-" iz lokala sing, in pl. in iz nom. pl. mase. — To je bolj naravna in krajša pot, kakor veliki ovinek, po katerem hoče Berneker SI. etym. Wb. str. 110 nasprotno „brgo" izvajati iz „brzo". To mojo razlago potrjuje tudi p. oblika: „bardzo", ker p. „dz" lahko nastane samo iz „g". Stara in dial. p. oblika „barzo" se mora torej drugače razlagati, ker je prehod „z" v „dz" nemogoč. — Prim. tudi si. brglez, Spechtmeise, Kleiber, s. brzelj (Art Vogel). B. Slovanski koren „oi-" (otici) v drugih indoevr. jezikih. Rodbinska imena (oče, brat, mati, sestra itd.) so se ohranila do malega v vseh indoevr. jezikih. Čudno je, da pater v slov. jezikih živi samo še v „stryj" < *„pstryj" < *ptryj. Nadomestil je to besedo: otM. Vprašanje je, odkod je ta koren „ot-" in ali se nahaja tudi v drugih indoevr. jezikih. Pri Grkih nedvomno. Že Homer ima αττα s podvojenim r, kakor je bila to navada v hypokoristicnih (nežilnih) imenih (hrv. „rijeci od mila", nem. Kosenamen). Prim. Σαπφώ, Σαννώ itd. — Iz αττα je izvedeno: Άττιχη (sc. χώρα) = očetnjava. Etimologija < άκτική (ακτή, obala) ne pride iz fonetičnih razlogov v poštev. Naša etimologija pa je glasovno neoporečna. Na njo morda zaradi tega do sedaj ni nihče prišel, ker je preveč enostavna. — Iz άτ- z enim τ mogoče tudi Άαία. C. Debli slav, slov v domačih in tujih imenih za Slovane in v osebnih lastnih imenih. Miklosich, Etym. Wb. str. 308, 432 navaja: Sloveninü, ακλαβηνός, sclavenus, slovenus, slavus. — Kaš. Slovince, fo heißt ein Teil der Kaschuben, r. Slavjaninij -- Σκλάβος, αϋ·λάβος. Lat. Sclavus. Türk. Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij. 205 isklavun, it. schiavone, fr. esclavon. Ferners: saklab, sgklab, „Slawe", sakalibet „Slawenvolk". — Ce vprašamo po pomenu zloga slav, slov v teh besedah, vštevši osebna imena: Vladislav itd., pridemo do zaključka, da se morajo skrivati v njem najmanj trije homonymi. — O dveh homonymih osebnih imen na -slav smo že govorili. Predno nadaljujemo razpravo o ostalih homonymih, treba poprej razjasniti, odkod „k" med „s" in „1" v nekaterih tujih imenih za Slovane. Grki niso trpeli konsonantnega skupka ϋλ-, V starejšem času so ΰ izpuščali. Tako je nastalo iz ΰλα/ύς > λαός. Pred takim λ ni nikdar prothetičnega vokala. V poznejši dobi so v izposojenih besedah vtikali med б in λ zaradi lažje izgovorjave prehodne vmesne konso- nante (Gleitlaut). Ne samo κ v besedi Σκλαβηνοί, ampak tudi &: poleg Σκλάβοι Σ&λάβοι! Iz take grške oblike so potekle vse druge besede s „skl-", med njimi tudi arab. saklab, sakalibet, kjer, kakor sploh v semitskih jezikih, vokali igrajo samo podrejeno vlogo. Pa naj bo temu kakor hoče: odločilno je, da bi se „k", ako bi bil prvoten, v slovanskih besedah moral ohraniti, ker tu „k" med „s" in „1" v obče ne izpada. Prim. sklon, skliz itd. — Sicer je eksistiral skythski narod Σάκαι. To bi bilo mogoče istovetiti z lat. socius, ssk. sakhi, ako „Σ" odgovarja indoevr. „s". Če pa odgovarja indoevr. „k", ssk. „s", je = ssk. „Saka", Name eines Volkes (Cappeller. Sanskrit. Wb.) in dalje = gr. κακός = lat. Cacus, ki pa ni treba, da bi prvotno pomenil „hudoben". Sak- v ssk. pomeni „morem, moči, močan biti", šakra, „močan"; odtod tudi šakuna — si. sokol. Vendar vse to za etimologijo Sloveninü iz zgoraj omenjenega razloga ne pride več v poštev. Dalje bomo prišli, če vzamemo za deblo slav- slov- zopet izho- dišče od Aofos < бλäfός = ljudstvo, moštvo. Tudi ta etymon ima lahko zopet svoj etymon. Zato bi definiral etimologijo ne toliko kot „iskanje prvotnega, pravega pomena", kakor so to Grki pojmovali, ampak kot „iskanje starejšega pomena", ki je potekel lahko iz še starejšega pomena, itd. Na kratko: λαός z dolgim ä je „vrddhi" od λάβας (kratek a!) > λδς = „kamen". Λάύς bi potem pomenil kakor Sachse (cf. lat. saxum) t. j. „oborozen s kamenenim orožjem", kakor v kameneni dobi. Gotovo so boljše, bronasto orožje v bronasti dobi v začetku imeli samo najbogatejši v narodu, tako da imajo s tega stališča besede λαός, Sachse, Deutsch, Slawe prvotno isti pomen = „pripadnik nižjih slojev, ljudstvo", pozneje še le so postale ime za dotični celokupni narod. To zvezo med pojmoma λάς in λαός so čutili že Grki, samo da so ju drugače asociirali, po običajnem načinu 206 Mihael Markič: tedanjega etimologiziranja z aetiologično fabulo. Gl. Ovid, Deucalion in Pyrrha! Vendar s tem bi bil razjasnjen samo en del zgoraj pod C. na- vedenih besedi. Slovani sami besed brez kake pripone niso rabili. Ce pa primerjamo Sloveninü, Slovenec z Gorenjec (prvotno Gorenec? — Na otoku Krku se glasi beseda: Gorinci), Dolenjec (Dolenec), Slovak s Poljak, č. horak, vidimo, da mora slova^ tu pomeniti nekaj kontrar- nega pojmov: polje, dol, gora. — To bi bil torej tretji homonym zloga slav-, oz. slov-. Ko bi imeli seznam vseh krajepisnih lastnih in občnih imen na slovanskem in nekdaj slovanskem ozemlju, sem prepričan, da bi se na tem velikem ozemlju našlo kako občno ime slovo', ki bi na mah razjasnilo pomen tega tretjega homonyma, kakor se bo to pokazalo pri nekaterih primerih pod E. Sedaj pa nam ne preostaja drugega, kakor ugibati: gr. κλί5ζω? lat. c/ožca?? č. sluj < slou-{-j, Steinhöhle, slujožilec, Höhlenbowohner, in to morda zopet iz ολά/ας > λάς, v drugačni asociaciji. Več razlogov govori za naslednjo enačbo: Slovani = *Σίλ/ανΐς — "Ελλανες, "Ελληνες. Pomen besede бελfä nam odkriva lat. silva, v lat. tujka, prevzeta iz jezika, kjer je bil kratki ε ozek (zaprt), kakor v grščini. V lat. je namreč ravno nasprotno kratki „e" širok (odprt), dolgi pa zaprt. Razumljivo je, da je latinščina nadomestila kratki ozki ,,ε" z bližnjim kratkim „i", kateri se je v romanskih jezikih zopet sprevrgel v zaprti „e". Isto se je zgodilo v besedi tilia iz πτελίά. Preostaja še razložiti, kako je prešel „selv-" v slovanskih jezikih v „slov-" (r. slav-). Zgodovina predslovanskih „telt, tolt, tert, tort" še ni do dobra razčiščena. Prim. č. Labe, kjer bi pričakovali Lobe; p. Krakow nam. Krakow. Dalje klobuk na vsem slovanskem ozemlju iz praslov. kolbuk < t. kalpak. Tudi lett. cilweks: človek ima isti prehod, kakor silva: slova". — Tudi nem. selb- (selb-er, selbst), o katerem pravi Kluge Et. Wb., da je „ein dem German, eigentümliches Prono- men von dunkler Herkunft", se da združiti s slov. „sloboda" (kontam. s „svoboda"). [selb- morda = s(u)e + le(i)b v η. bes. leben, laben, Leib.J Še en razlog podpira našo podmeno. Ssk. vanačara (tudi vane- cara) = tm SSalbe fc^lDeifenb, SBalbbetto|ner. Vana, gozd. (et. sor. z nem. SBotimmg) + glagol čara-, hoditi (et. sor. s si. koleno). Synonim s čara-, je at- ki je indevr. lahko et-, at, ali ot-. (V lat. annus < *atsnos je morda Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij. 207 a- predlog in „t-" reducirana stopnja (e)t-). Tako bi bilo po pomenu Veneti = Wenden, Windische = „Slovani" = „"Ελληνες", morda tudi = „Helvetii" = „„gozdovniki"". Samo druga pripona je v -Εΐλ-ωτες, Είλώται, lak. "Ηλωτες (cf, ΰτρατιώτης: ατρατιά, Σικελιώτης: Σικελία itd.). Osnova: ελος η. „mocvirje", prav za prav „mocvirnat gozd", Sumpfwald. Boisacq. Diet. et. p. 246 pravi v opazki: Niedermann e und ϊ im Lat. 71 sqq, definissant ελος par „depression humide, couverte de Vege- tation, en rapproche lat. silva (anc. adj., sc. regio) „foret" < * sillvä, < * selsu-3, ce qui est possible. — Jaz bi raje izvajal ελος enostavno iz οελ/-ος. Glede vokalov prim. att. ξένος, ion. ςεΐνος, aiol. ξέννος, dor. ξηνος < ξέν/ος. — Več narodov je imenovanih po njihovih (prvotnih) bivališčih med njimi tudi Silures (končnica kakor v bes. Ligures). Prim. Sila, gozd v Spodnji Italiji. Tudi Ligures utegne imeti isti pomen. Kor. lig-: lat. lignum; -ur-es < -us-es: -us-, -vas-, gr. faa-lv, ali nem. wes- V bes. wesen, „bivati". Last not least: Germani = „Slovani" 1 Germani je lat. bes. iz keltščine. Vokal ä je dolg, torej beseda nima nič skupnega z nem. „man". Osnova je „Germ-", si. grbm in grbm, „58иј(ђ",: srb. tudi „eine Art Eiche". — Enaka ali podobna tvorba je „Buschmann". — Osnova je i. e. Cf. gr. φάρμακον, „zelisce". L e. kor. torej: guhrm-. Glede novejšega -r- v lat. prim.: capra in odtod capella < caperla < caprla. Se nekaj besedi o imenih: Σκλάβοι, Σ&λάβοι, Sclavi, Schiavoni! -a- v gr. besedah je kratek! Dvozložnice so bržkone klicalna ali zvalna imena (Rufnamen), skrajšana bodisi iz „Vladislavä" i. dr., bodisi iz Σκλαβηνοί. V poslednjem slučaju je stvar jasna. V prvem slučaju pa se kratki -a- da razlagati kot rezultat kontaminacije med „-slävü" in „-slov".* Vsa tuja imena za Slovane imajo -a- v deblu. So li izpo- sojena v dobi prehoda „-a-" v „-o-"? Na vsak način je moral biti slov. odprti „-0-" bližji grškemu -«-, kakor gr. zaprtemu -o-. — Schiavoni, Slavonija, nem. Pole, lat. Polonia itd. so najnovejše tvorbe s podaljškom „-δ, önis" in -δ, onis", kakor pri bes. homo, hominis < homones, stlat. acc. hemönem, gr. Κίμων, -ωνος, Gothi — Gothönes, Saxönes, Pannones, Teutones, Senönes itd. * Ali kot spontana novejša sprememba, splošna ali samo v okr. besedah. Cf. nem. Friedrich: Fritz. 208 Mihael Markič: D. Srbi = „Rusi" = „„Rdeči««. Poleg „Srb" je treba uvaževati še inačice: Srbin, Srbalj, Srbljin. — Etymon: Serbal- r.serbalina, Hagebutte. Pnm. sorobalina, sorba- lina, „Brombeere", Miki. Et. Wb. — Sem spada tudi nsl. srb, srbovka, šipkov plod, Hetschepetsch (srboritka pač ljudska etimologija! Torej ne koren sverb- Miki. Wb. str. 330). — Lat. sorbus, Vogelbeerbaum, urspr. ma) feinen roten beeren (sorbum) genannt. Lat. Et. Wb. v. Dr. Alois Walde. Niedermannovi izvedbi „< sor-dhos" (1. F. 116) nasprotujejo zgoraj navedene ruske besede. — Da ima malina (Srombeere, lat. rubus fruticosus) črn plod, ne pride v poštev, ker je nekaj navadnega, da se posebno imena rastlin (in živali) prenašajo na sorodne rastline (živali), tu na robido (rubus idaeus), ki ima rdeč plod. Primeri pod I! Tudi serbalina (Hagebutte) je živo rdeč plod. Ravno tja vodi etimo- logija besede „rubus". Brugmann Grdr. P. 197, 536. Že Isid: morum Latini rubum appellant, eo quod fructus eius rubent. — Ni torej nobenega zadržka za nastavek korena: „serb-, srb" v pomenu „rdeč". (Poleg tega tudi brez začetnega „s-": „ere(m)b"; d. Jerebika, sorbus aucuparia.) — „Rus" na drugi strani tudi pomeni barvo. Stsl. flavus"; nsl. rus, „rubellus", rosa (in rasa) glava; h. rus, rusokos, č. rasy, p. rusy; lat. russus, it. rosso (odtod Rossija ? Konsonantizem je neslo- vanski in tudi pripona). Fonetično nejasen je slovenski „-o-" poleg „-u". Križanje s c. rous, ,, Haarzotte", < * rons- ali iz italijanščine? Vsekako je pomen: „flavus, rubellus", in s tem je zgorajšnja enačba opravičena. Asociacija. Barva se nanaša na obleko ali na lase. Poslednje je bolj verjetno; prim. big. rusokos m si. rusa glava. V Bosni sem videl mlade ljudi s spredaj rdeče barvanimi lasmi. Odkod ta običaj? Toda to je bolj naloga ethnografije. — Ko je pomen obledel ali se popol- noma izgubil, je bilo mogoče še enkrat pristaviti besedo z istim ali kontrarnim pomenon. Cf, Rotrussland, Weißrussland. Tudi za ta pojav imamo mnogo paralel v jezikoslovju. Pripomnja 1. Ali se tudi stsl. sirebro, r. serebro, č. stfibro itd. da v sklad spraviti s korenom „serb-" ? To je mogoče, ako smatramo, da je starejši pomen besede ne „srebro", ampak „živo srebro", prav za prav ruda te kovine: cinober. Beseda „ruda", sama prvotno = Roterj; „-ro" je pripona za kovine: άργυ-ρος, au-rum. Odkod pa beseda „cinober" ? Boisacq. Diet. etym. našteva pomene pod κιννάβαρι. Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij. 209 aussi τιγγάβαρι, „cinabre, vermillion; — sang de dragon; -garance, ϊρν&ρόδανον". Očividno je to izposojenka iz neznanega jezika. Začetni konsonant je bil nekak nebnik ali sičnik. Za grško uho je bil ali „κ" ali „t". Tudi drugi konsonant je delal Grkom težave; nadomestili so ga z „vv" ali „γγ" (oba goltna nosnika!). Isti razpored glasov z istimi težavami prevedbe prvih dveh konsonantov nahajamo pri drugih narodih v imenih za „sirebro". Stvn. silbar, starejše silabar, angis. seolofer, litv. sidabras. Gl. Et. Wb. v. Friedrich Kluge. — Prvi konso- nant je v navedenih jezikih povsod „s-" (ostri „s" tudi v nvn. „@tlber", dočim se v pristno nem. besedah začetni „s" izgovarja kot „z"). Drugi konsonant so nadomestili Germani z „I", Slovani z „r", Litvanci z „d". Ali ni mikavno, tem glasom pridružiti še „vv" oz. «7ϊ" v grški besedi za „cinober"? „w" ni nič bolj daleč od „1" oz. „r", kakor „d" v litv. izrazu! Mimogrede naj omenim, da se to deblo brez začetnega konso- nanta morda nahaja v imenu mesta Άλύβη. Cf. got. silubr, starosas. silubar, ker pravi Homer (H. II. v. 857): τηλό&εν έξ Άλνβης, ο&εν αργύρου Ιϋτι γενέ&λη. — Άλνβη tudi ν lat. Alba (longa)? Enako tudi beseda "Αραβες, ki so imenovani po rdeči barvi, močno spominja na koren „(s)ereb". (Άλύβη : "Αραβες = silubr: sirebro). — Tudi „Krapp" (rastlina, ki daje rdeče barvilo) — odtod r. kras- nyj < *krapsnyj, kakor „kos" < „kops" — je mogoče istega izvora, samo da je prišla beseda po drugi poti k Slovanom. Pripomnja 2. Konkurenčne etimologije. V poštev bi prišla pred vsem nsl. bes. sreber, „rusticus" habd. stsl. sebrü, „plebejus". Sebrü je lahko razložiti iz srebru. En „r" je odpadel, kakor v bes. Krka < *Krkra, reta < *retra, nvn. Reiter, srvn. riter, lat. cribrum < krl-dhrom; brat < bratr-; nsl.gaber < grabrü = lat. carpTnus. Ali pa se je en „r" dissimiliral v nosnik. Tako bi nastal *sembrü = r. sjabru, Nachbar; cf. magy. czimbora, Kamerad. (Cim- bri?) — P. pasierb, „Stiefsohn", ukr. pryserbyty SClf yf sich an jemand heften"; posorbety sja, „jemandes Nachbar sein wollen". Miklosich (Et. Wb.) razločuje tu tri različna debla. Jaz pa mislim, da se morda vendar le posreči, tudi semasiolo- gično vse tri pomene s prvotnim (= rdeč) vred spraviti v medsebojno zvezo. Pomisliti je treba le, da sicer lastna imena večinoma nastajajo iz občnih imen; da pa tudi nasprotno iz lastnih imen postajajo M 210 Mihael Markič: nova občna. Prim. Kluge, Et. Wb. pod i. „Sklave": „Slave", ,Sklave' (oboje v pomenu „suzenj") eigtl. kriegsgefangener Slave. Aus dem Völkernamen Slave (mit. Sclavus, Slavus) entstanden zur Zeit der Vernichtungskriege der Deutschen gegen die Slaven. Ahnlich ist angls. wealh „Kelte" und „Sklave". • Tudi Miklosich sebrü" iz lastnega imena: Man denkt an das Volk der Sahiren, αάβειροι, ε'&νος ούννικόν. — Taki sekundarni pojmi so torej: „suzenj, rab. (č. otrok), kmet> težak, — sosed, tovariš"; tudi nasprotni pojmi: „gospod (č. pan, p. pan : Pann - ones ?), kralj, cesar" itd. E. Slovenska krajevna lastna imena — pri drugih Slovanih še občna imena. Krim, č. kfim, „Alpe" (polotok Krim na Ruskem?). — Kočevje, r. kočevbe, „tabor kočevnikov". — Krvavec, p. krzywalec, „Krumm- holz". S to etimologijo tekmuje „Krvavec" od „krvav", po barvi kamena, kakor sosedni GrintaveC. Odločitev bi padla za to in zoper prvo etimologijo, ko bi se moglo dokazati pravilo, da ima nepo- udarjeni „i" pred zlogi z dolgim „-a-" poln glas (Breznik, Slovenska slovnica str. 7) kot splošno veljavno. Vendar se mi zdi, da je ta izgovorjava prenesena iz oblik, kjer je polni glas vokala „i" na svojem mestu. Prim. vas, vasi nam. vsi, potem na eni strani ljudski izgovor: „prjatu" (prijatel), na drugi strani „krivica", pričakovali bi: „krvica". V lastnem imenu se je starejša izgovarjava lažje ohranila, ker je bilo dovolj daleč ločeno od občnega imena. — Naklo, č. nakel, -kle, Lan- dungsplatz, das angespülte Erdreich; nakli, „junge SBeibenruten jum gleiten, Sieiiig unb ђиЦ шб) pruigetretenem SBoffer, Alluvium". — Tene- tišče (sld. Tenetiše, vas na Gorenjskem), stsl. č. r. teneto, ribja mreža. Jezero je izginilo, ime je ostalo. — Kropa (deblo: kromp-) — r. krupnyj, „velik", č. adv. krupo, „ftarl, ^eftig". Izraz se nanaša na izvir potoka. (Morda od tega korena ne bo treba ločiti stsl. krop, „parvus"; big. кгЂр, „furj", če pomislimo na p. krepy, „furj unb bicf". Nasprotna pojma se nanašata na dve različni dimenziji. — Pokljuka, r. ključ, „Quelle", shr. ključ, „Hervorsprudeln, Wallen des Wassers" od glagola kljukati. Morda sem spada tudi r. kljukva. Moosbeere, mahovnica, vaccinium oxycoccos. — Predoslje, bolje: Predasle. Prof. Rutar me je cesto povpraševal po etimologiji te be- sede. Čudno se mu je zdelo, da se to ime nahaja povsod tam, kjer so v bližini kake tesni; tudi tam, kjer ni daleč naokoli nobenega Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij. 211 sela. Ta opazka je privedla do rešitve te uganke. V zadnjem zlogu „-sie" ne tiči beseda „selo". Kaj pa? To nam pojasnijo naslednje besede: Sala, reka na Nemškem; p. Vi-sla; ssk. šalila, „voda"; ΰαλα-μάνδρα, „mocerad". (Cf. Boisacq, Dict. etym.: μάνδρα, enclos, etable, ecurie; ecc. monastere, d'ou αρχιμανδρίτης; ssk. mandiram, chambre, maison.) Μάνδρα: stsl. mgditi, sl. muditi se, sich aufhalten; in sala, „voda"; torej οαλαμάνδρα = „vodni prebivalec". Kaj pa predo- ? Miklosich Et. Wb. pod „prend-" 2. čitamo: stsl. predati, springen. Durch Steig.: prondü: č. proud, Strom; prudky, schnell; p. pr^d, schneller Strom. Predoslje, Predasle*^ pomeni torej „skakajoco ali hitro tekočo vodo, brzico", isto kakor fr. „cascade", it. „cascata" od „cascare" < *scacare, to iz slov. „skakati". Isti pomen ima tudi slov. slap. Koren selp-, slep-, shp-; stsl. stepati, shpati, αλλεα&αι, salire: vody vssleplj^šteje, ϋδατος άλλομίνον, 10. 4. 14. Iz teh primerov je zopet razvidno, kako važen bi bil za etym. raziskavanje repertorij vseh slovanskih lastnih in občnih krajevnih imen. F. Slovani in sanskrt. Prefiksa: su- (dobro) in das- (slabo), ki se tako pogosto naha- jata v ssk. in tudi v gr. (г* < ^εΰν-, δνς-) sta v mnogih indoevr. jezikih popolnoma izginila. Ali tudi v slov. jezikih? Nekaj primerov je ne- dvomnih. „Dusmanin" pri tem ne pride v poštev, ker je izposojenka iz perzijskega jezika in je prišla preko Osmanov na Srbsko; pač pa: zdrav, stsl. sudravb < *su-dorvos; torej = „ou§ gutem ђоЦ", εϋ -\- δρϋς Smoter < s%motrb; stsl. motriti, schauen; os'bmotrb, „error". Ssk. mata, die Absicht. Otok Sumatra ind. beseda v pomenu „cilj" (sc. pomorskih voženj)? Tudi ime mesta v bližini „Singapur" = „Levje mesto" je ind. izvora. — Slov. dež, dežja, Stegen, < *dus-di-o-s. Ssk. durdinam < *dus- di-n-am „ђарфег Siog, Unwetter". Drugi del je di- kakor v lat.