152
Spomini na otročja leta
Ko smo bili Se uii otroci, kakor ste vi zdaj, baš tako sino radi skakljali po polji, ko je bilo žito požeto in spravljeno v skeduje. Kako veselo smo ple-zali dečki na jablane, odtergovali smo rudeča jabolka iu je nabirali v košara. Vsega tega se 8e tako živo spominjam, kakor bi hodil še zdaj z vami po ster-niičih in pobiral klasovje, ki za ženjicami ostaja. Iii koliko veselja so imeli naši stariši, ko smo jim otroci prinesli po sterniščth nabrano klasovje, ki je bilo i nožuimi rokanii povezano v snopke, ter je podarili očetu ali matevi. To boda še delaven in priden elovek enkrat" rekel je oče iu poljubil siuka un čelo, in ,,kako inarljiva deklica si ti" dejala je mati,   poljubivši svojo hčerko ua rudeči,
Dedolžnilici. Največje moje ^eselje pa je bilo, kedar sem šelse'sosedo-vim Matič-kom v gozd suhljdd na-birat, ali pa v jesoni ua njivo, ko so jiaši korun jzkopdvali. Kraj ujive zakurila sva ogenj in pe-kla korun, da je bilo ve8elje. Pa ni treba nii-sliti, da sva gasaniasae-dla; dala sva ga tudi svo-jim tovari-šem, kedar somemopri-šli,  in   nas
^
XA.v.W.W
prosili ko-mnove pe-čenke. Kra-marjevaBa'-vicainnjeua sestra M4g-dica še zdaj dobro vesti, kolikopot sia dobili pečenega koruna, ke-darstaSliiz gozda dn-aiov, ter sta prišli mimo najinegaog-nja. Še cel^ gospod uči-teljmoralje pečeni ko-run pokusi-ti. ako je po naključji na njivo prišel. To se vi, da sva njemu najboljšega izbrala.
In kako prijetno je bilo na paši, ko sva z Matičkom ovce pasla, kakor uo-kedaj kralj David, ter si veselo na piščel piskala. Še prijotnejše pa je bilo, ko smo vsi otroci iz vasi igrali pod veliko staro lipo ua zelenej trati, ali pa sedeli pred bišo na klopt in si pripovedovali vsakojake lepe in kratkočasne pripovedke.
Da, da, bili snao eukrat tudi tni sročni, kakor ste vi zdaj, Ijubi otroci. Ali ti časj, mili Bog, so uam minuli.
Dokler živl.jenja bode tolkla žila Spominjal «e te butn. mladost premik!
T