27. junij — dan samoupravljavcev
Že četrto desetletje delavciju-goslovanskih narodov in na-rodnosti satnoupravno odlo-čajo o najpomembnejših odlo-čitvah v delovnih organizacijah. Torej delamo, ystvarjamo do-hodek, planiramo, oblikujemo in sprejemamo letne, srednje-ročne in dolgoročne usmeritve razvoja in odločamo o delitvi dohodka in ostapku dohodka. Nesporno ostaja 2 7. junij izje-men dogodek v zgodovini člo-veštva, saj ne poznamo odloči-
tev, ki bi delavskemu razredu dale toliko pravic kot samou-pravljanje. Tepravicepa istoča-sno naš delavski razred močno obvezujejo.
Utrjevali smo in tttrjujemo samoupravno odločanje, po-glabljamo medsebojne odnose in gojimo bratstvo ter enotnost med narodi in narodnostmi. Na tej edinstveni in naši samou-' pravljalski poti pa se srečujemo tudi z nasprotniki, ki želijo do-seiene rezultate razvrednotiti, oziroma uspehe pripisati tistim,'
ki jih niso dosegali. Tesilepoz-namo, poznamo njihove name-re, poznamo pa tudi metode za odločilen boj proti njim. Le enotnost med našimi narodi in narodnostmi in doslednost pri samoupravnem odločanju so porok za trdnejši in boljši jutri. Ne moremo in ne smemo pri-sluhniti razmišljanju tehnokrat-skih, birokratskih in nekaterih poslovodnih struktur, da je se-danji trenutek heprimeren za samoupravljanje,  da moramo
spričo zaostrenih gospodarskih razmer doma in v svetu samou-pravljanje potisniti »malo v stran«. Tisti, ki takemu razmiš-Ijanju zaupajo, ne verjamejo v moč našega delavskega razreda, ki je v predvojni, medvojni in povojni zgodovini dokazal svojo moč, neuklonljivost in pripravljenost za dosledno ure-sničevanje ciljev delavskega ra-zreda.
Na kongresih samouprav-Ijdvcev Jugoslavije so bile po-dane ocene in sprejete kongre-
sne resolucije. Posebej velja poudariti delo 3. kongresa sa-moupravljavcev, ki je potekal od 16. do 18. junija 1981 v Beogradu. Na tem kongresu je sodeloval 1700 delegatov iz Ju-goslavije, od tega 225 delegatov iz SR Slovenije. Sprejeta je bila resolucija, ki vsebuje ocene, sta-lišča in usmeritve o vseh temelj-nih področjih uveljavtj,anja so-cialističnega samoupravljanja. Bistvo resolucije je b.ilo v tem, kako zagotoviti moinosli, da bo
delavec obvladal celotno druz-beno reprodukcijo, da bo odlo-čal o pridobivanju in delitvi ce-lotnega dohodka.
Resolucija   je    konkretneje obravnavala tale področja:
1. pridobivanje in razporeja-nje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodkepo rezuitatih tekočega in minulega delar
2. samoupravno zdruievanje, povezovanje in planiranje,
3.   delegatsko  odločanje  in podruibljanje politike in
4.   bistvene  naloge nadaij-
njega materialnega in social-nega razvoja ter program go-spodarske stabilizacije.
Resolucija ni nastala na samem kongresu. temveč je o njenem osnurku poieuahi široka javna razprava v OZD, v KS, v DPO in SIS. To je povečalb njen druibeni pomen in obvez-nost nas vseti za njeno uresniče-vanje.
Zaostrovanje ekonomskih razmer v svetu in blagostanje prek možnih okvirov stapočasi,
vendar kruto vplivala na naš družbenoekonomski poloiaj. Znašli smo se v situaciji, ko mo-ramo istočasno utrjevati naš družbenoekonomski in dmibe-nopolitični položaj.
Naslonitev na svoje sile je naša opredelitev za izhod iz te situacije. Le-to pa pomeni več delati ob počasnejsi rasti oseb-nega standarda in hitrejšem utr-jevanju socialističnih samou-pravnih odnosov v federativni skupnosti bratskih narodav in narodnosti Jugoslavije.      M. P.