Sodobna slovenska poezija Jurij Hudolin O ljubeznih moškega Tako dolgo sem čutila tako malo. Marien Robinu Hoodu Pismo bivšemu prijatelju, ki je mimogrede tudi pesnik Mislil sem, da si nežen človek, saj si velikokrat z vso svojo inteligenco poudarjal, kako te boli. Zato, ker sem te spoštoval in te imel rad, kakor da bi bil nagnjen k istemu spolu, zato sem te vedno podpiral in nisem nikoli dolil olja na ogenj tvoje bolečine. A po vseh teh letih sem dojel, da si pokvarjenec in baraba, ki ji ni para. Gnal te bom po arhipelagu mentalnega zla in te na koncu odmislil. Kakor da te ni. Ker ti si nič in pusti ti to, če se meni v prividih prikazujejo podobe tisočerih stanj v nočeh, preživetih z mojo ljubico, ki ji nikoli ne bi izstavil računa. Sodobnost 2003 I 1275 Predmestje, hiralnica Ko sem živel v predmestju, me je začelo odnašati vnemar. Negovalec v domu za ostarele, orumenele rjuhe, proteze, svečke, koktajl tablet in vsakodnevna prosektura. Nekoristna človeška usoda. Predstava o ljubezni zgolj blodna megla med nebom in zemljo. Zdravniki s farizejskim drekom namesto lasišča. Pljuvalnik. Takrat, tam v predmestju, v domu za ostarele in dementne ljudi, sem dojel, da je lahko samaritanska pozornost največja kazen. Tam, v domu za ostarele in dementne ljudi, kjer sem videl, kako starčkom strižejo nohte s škarjami za trto. Tam, v hiralnici, evnuh v haremu, ko nisem več mogel verjeti, da se zvečer doma zleknem poleg tebe, ki dišiš in je tvoja koža napeta, in lahko le ti z jezikom izpereš vonj nepreklicnega človeškega kadavra, ki seje naselil vame. Sodobnost 2003 I 1276 Jurij Hudolin: O ljubeznih moškega Jurij Hudolin: O ljubeznih moškega Pismo sodobnemu šefu undergrounda Naokrog je hodil z brado, debelimi očali, steklenico piva v roki in zazrt v nebo. Mislil je, daje ekstrem in posebnež. Z veseljem je sprejemal tujo pomoč, čeprav je imel polno rit in putiko od posebne vrste hrane. Če bi ga usekal in vkorakal s svojo mafijo, bi se usral. A bilje tako zazrt v nebo in svojo denarnico, da ga nisem. Ker on je v bistvu majhen prevarant za bizarje, siromake in zavožene tridesetletne pankerje. Ne bom ga usekal, naj me še naprej opazuje s slinastimi usti, kako odhajam domov s svojo nežno mačko, s katero se vsako noč ljubiva kakor dve žejni živali, ki po dnevih lutanja najdeta vedro vode. Ne bom ga usekal. On, avtor iz predmestja Ko sem živel na meji obremenitve razuma, ko me je ob tla pritisnila tesnoba preduzanih dni, sintetičnih mamil in drobnih sporov s psihiatrom ter roditelji, sem za desert spoznal še nekoliko omejenega avtorja iz predmestja. Nisem ga preziral zgolj zato, ker je bil navaden žiličast uradnik s skromno plačo in minornim duhom. In tudi ne zato, ker ni vedel, da poezija ni kraljestvo inteligence, temveč zgolj in samo ples senzitivnosti. Preziral sem ga, ker je bil grdavš znotraj in navzven, in tudi, ker je bil obupen pesnik, čeprav je zase kajpak mislil, daje genialen. Sodobnost 2003 I 1277 Vroča si Res je: Ti si vroča. In sploh si srčica, ko mi z ganljivim glasom lažeš, da se v tebi pretaka zgolj moje seme. Ampak: Ti si vroča. Spala si najbrž z armado Mongolov, s katerimi si se pojala iz šotora v šotor. Ti si se naslajala, ker so zaradi tebe med vojščaki peli noži. Vendar: Ti si vroča. Veš, da natančno premislim, kdo je vreden sočutja, Ti pa si izkoriščala prav to mojo vrlino in bila v tem času po vratu in prsih pogrižena od tujih zob. Toda jaz po vsem tem peklu še vedno verjamem, da si vroča. In končno: kdo bo zarenčal, da jaz ne ljubim žensk? Melanholija Včasih se ob napadu melanholije počutim kot sesuti in obubožani tlačan brez ceha. Ti jih imaš lepih devetnajst in žariš, ko se stiskaš z menoj. Obožuješ pohotnega Darklv Noona, čeprav ti ves čas dopovedujem, da je v tem filmu dobra zgolj glasba. Sodobnost 2003 I 1278 Jurij Hudolin: O ljubeznih moškega Jurij Hudolin: O ljubeznih moškega Pustiva pomensko dekodiranje. Pustiva skladovnice videokaset. Ti si ti in Francesca Neri je Francesca Neri. In tebe spoštujem zato, ker veš, da bom premagal melanholijo, čeprav mi življenjske razvaline pri petintridesetih govorijo, da je pri tridesetih najtežje, ne vedo pa za besede, ki pravijo, da kri ni voda iz kanalizacije, čeprav to zame ni ne vem kakšen kuriozum. Mož (I) Mož, ki se mi nenehno prikrada v misli, se ni nikoli pokesal, ne krivice priznal. Nikoli se ni ustrašil, ni bil usekan in ni nikoli prelamljal obljub, čeprav so ga imeli ljudje na očeh. Mož je mož, oko za oko, nož na nož, ta ni poznal psihologije, ne vedeževalk, ne bajaličarjev, ne zarot. Bil je človek, krasen in neupogljiv, ležal je na krušni peči ali divanu, božal svoje ljubice po laseh in jih vse po vrsti odrešil misli na absurd. Mož (II) Živel je mož, kije stanoval v predmestju. Živel je mož, kije ljubezen gradil od detajla do detajla in preziral otožno in obsedeno zavist sosedov. Njegove oči so bile globoke, a utrujene od večnega vojskovanja. Ta možje veliko pil. Zaradi hedonističnih eskapad mu je počila aorta, a ker je Sodobnost 2003 I 1279 Jurij Hudolin: O ljubeznih moškega bil lep in nežen, so njegovo kri pile najlepše deklice iz predmestja in se kasneje ljubile s filistri, ki so si na manšetne gumbe vgravirali ime tega našega gosposkega moža iz mentalnega predmestja. Spoznanje Z ganljivim glasom je lagal, da ne pozna ljubezni (sploh še ni videl ženske), čeprav je kot mlad človek zagovarjal stališče, da v življenju šteje samo književnost, ki neposredno govori o ljubezni. Zdaj je starejši, bel plašč je zamenjal za črnega in ne najde odgovora na vprašanje, ali je napaka biti popustljiv. Navkljub zaposlenosti s tem, skoraj minornim vprašanjem, se mi je zdel simpatično nor, ko je nekega dne pritekel iz kupleraja (vsaj tako trdi) in mi z ministrantskim glasom prišepnil; zdaj vem, daje nežnost in je spolnost in je ljubezen (na začetku ni ločil pomena teh besed, a seje kasneje unesel), pa naj to zanikajo šamani, spiritualni simbolisti in nasilni dekadentje ter celo tisti, za katere večkrat pomislim, da sploh niso ljudje, temveč cincarji med moralizmom, orgijo in jasno; ljubeznijo med moškim in žensko. Sodobnost 2003 I 1280