- 178 - Novičar iz slovenskih krajev. Xp. Iz Celja. 1. septembra se bojo so pet od-perle pri nas vrata porotnic, kjer bodo prisežni možje ojstro pa pravično sodili o prostosti in življenju pred sodbo pripeljanih zatoženeov. Posebno radovedno pričakujemo tek in izid teh porot, ki so glasovite zavolj hudodelstev, ki se bojo sodile, in zavolj oseb, ki bojo pred sodbo stale. 1. septembra pride Maria Weber pred sodbo, obdolžena, da je otroka umorila; zagovornik bo g. dr. Foregger, — 3., 3. in 4. sept. Tomaž in Ana Šiker in Miha Juder, obdolženi hudodelstva tatvine, goljufije in ropa; zagovornik bo g. August Nagi, advokat iz Lutomera; — 5. in 6. sept. Matija Friedl in Gašper Straž ek zavolj tatvine in ropa; zagovornik bo g. Forregger; — 9., 10., 11» in 12. sept. bo tista že večkrat v misel vzeta obravnava , ki bi bila imela že pred poslednjo sodbo priti — sodba zoper Ano Alexander; ki je obdolžena, daje svoje reditelje, ki so jo za svojiga otroka k sebi vzeli, z a vdala; zagovornik bo g. dr. Forregger; — 15. in 16. sept. pride pred sodbo Grega Prenk zavolj hudodelstva ropa, in 17. sept. Alojzi T ho man zavolj hudodelstva goljufije — oba bo zagovarjal g. M ar o u t h, asesor c. k. okrajne sodije; — 18. in 19. sept. pride na versto Janez Klancu i k zavolj hudodelstva umora ; zagovornik še ni določen; — poslednja in nar imenitnisi sodba pa se bo začela 22. sept. zoper Jo žef a L ud o vi k a H a u s m a n a, vlastnika Nov o-Celjske grajšine, obdolženiga hudodelstva goljufije, in zoper njegoviga služabnika do-hodarnika Franca Pauliča, deležnika goljufije; uniga bo zagovarjal g. dr. Rechbauer, tega pa g. dr. Ura-nič. Ta poslednja sodba bo morebiti ena nar obširni-ših porotnih sodb na Austrian^kem, in če povemo , da se je v preiskavah okoli 4000 pol popirja popisalo, in da se bo 113 aktov in druzih pisem v poroti predbralo, bo vsak lahko zapopadel, da zna ta sodba 10 — 14 dni terpeti. Ir.id te sodbe, kakor izid sodbe zoper tisto mlado in zalo otrovnico Ano Alexander, kteri se nič kaj ne dozdeva, da meč pravice nad njeno glavo visi , pričakuje cela dežela z nar veči radovednostjo, in tolikanj bolj, ker si bosta v ti poroti dva posebno iz-verstna in slavna pravoslovca nasproti stala, namreč g. dr. Mullej, kot zastopnik postave ; g. dr. Forregger pa kot zagovornik okrivičene. Terdno zaupamo, da boja — 179 - naši porotniki, ki so tabart večidel iz mestnjanov in terzanov izvoljeni bili, svojo visoko in imenitno nalogo resno prevdarili in jo pravično spolnili, da jih ne bo nobena reč premotila, ampak da jih bo v vsem le resnica in pravjfca vodila, in da bojo s svojo pravično razsodbo tistim protivnikam, ki vedno zoper porote zabavljajo, vnovič usta zavezali, pokazavši, daje naše ljudstvo popolnama vgodno te vstavne naprave , ktera je nekterim starokopitnezem strašen tern v peti, tako da jo spodjedajo na vso moč, da bi se porotne sodbe ljudstvu zopet vzele. — S pravim veseljem naznanimo, da je za predsednika omenjenih važnih porot slavno-znani nadsodije svetovavec g. vitez A cula izvoljen — gospod, ki ravno tako modro in bistroumno obravnave vodi, kakor tudi ravnopravnost slovenskimu ljudstvu pravično varje. Njega namestnik bo predsednik c. k. deželne sodije g. Jožef Rak, tega namestnik pa svetovavec c. k. deželne sodije g. Paul Kopper. — Gosp. predsednik vitez A cul a si je pa v teh porotah le obširno obravnavo s Hausmanam in P a ulic eni pri-deržal, ktera bo zavolj osebnosti zatožencov in mnogo-verstnosti prič, kakor zavolj zlo zapletene pravde in zavolj potrebnega bistroumnega pretresovanja toliko važ-niši, ker bo slavnoznani dr. Mullej deržavni pravdnik, in ravno tako sloveči dr. Rechbauer zatoženca zagovornik, vodnik vsiga pa vitez A cul a. Ob svojem času bom naznanil ^Novicam" izid napovedanih 8 porotnih sodb. Iz Krasa 3. mal. serp. — 1—n. Vsaki teden nam kaj od slovenskih krajev ozuanite; le od Krasa se malo kaj ali celo nič ne sliši , in vunder bi prav bilo, da bi se tudi od Kraških prebivavcov kaj zvedilo, kako se kaj vedejo in kako jim gre. Kaj je treba čakati, da se bo takrat še le od Krasa pisati začelo, ko bo železnica čez-nj šla? Jaz ne bom čakal tiste dobe, in čem, če je „Novicam" ljubo, večkrat kaj pisati *). Kmeto-vavec začnem nar poprej s kmetijo. Žita, kakor pšenica, rež, pirjavca, ječmen so nam srednjo letino dale; fižol kaže tudi srednje; ravno tako turšica; grozdje pa malo obeta, ker je huda ura s točo na svete Aue večer veliko vasi od Torja čez Kras, Ipavo , na Goro, potlej na Pivko proti Ljubljani poškodovala. Sploh tedaj, ako mili Bog Kraške prebivavce obvarje, ne bo ravno slaba, če nam le dežja, kteriga Krašovec vsaki teden potrebuje, manjkalo ne bude. Hvala Bogu! da nas dosihmal pridno obiskuje, če lih vselej s strašnim treskam in gromenjem. Od pogoj zdenja Krasa je sedaj vse omolknilo ; kako je to? Naj bi se za Božjo voljo ta toliko potrebna reč v nemar ne pustila, če lih se povsod in mahoma ne more Kras v rodovitni gojzd in polje spremeniti. Ali žali Bog! da se tudi vsim Kraškim prebivavcam še niso oči odperle, da bi spoznali prihodnji dobiček, in da nekteri clo take župane častijo in hvalijo, ki so bolj za pokončanje še te mervice gojzdov vneti, kakor za njih pomnoženje. Tode od tega več drugikrat, ako je ??Novicama drago kaj več zve-diti, kako se pri nas v vsih stanovih godi *#). Iz Vipave zvemo, da, kar ljudje pomnijo, še ni v Vipavski dolini in na Goriškim turšica tako lepo kazala kakor letos; tudi drugi jesenski sadeži dober pridelk obetajo. Iz Mengša. * Strašno nesrečo moram danes „No-vicam" oznaniti, ki se je pred nekimi dnevi pri nas zgodila. Naj bi bila strašen izgled: kako grozno nevarno je, strupene reči v hiši imeti, ki niso terdno zaperte, in kako potrebno je, da bi po oj-stri postavi prepovedano bilo, nikomur strupov zoper miši, podgane, grile itd. prodajati, ali saj *) Prosimo. Vred. **) Nam bo ljubo. Vred. le proti tem, da tisti gospodar, kterimu se strup za tako hišno potrebo da, bi odgovoren bil za vsako nesrečo , ki bi se utegnila za človeško življenje primeriti, in ojstro kaznovan po postavah, ki so dane za varnost človeškiga življenja. Dokler se v ti reči ne bo ojstro ravnalo, bojo ljudje vedno nečimerni s strupi ravnali. Nesreča pa, ki se je v Mengšu pripetila, je: Dva fantiča sta se igrala in gresta pod streho za zvonove starih loncov iskat. Ondi sosedov fantič (11 let star , edini sinek staršev in tako priden učenec, da je letos v Kamniku šolsko darilo prejel in se z lepim go-voram o delitvi daril obnesel) zapazi neko sladčico in jo lizati začne. Njegov tovarš, hišni sin, ga svari, da naj nikar tega medli ne liže, ker je za grile, da po-cerkajo. Med tem gre izpod strehe — uni pa ostane še gori, in ker mu sladčica diši, se je še bolj loti — ali o malo urah je strašno smeri storil. Bilo je sladčica testo iz tako imenovane rumene mišice (oper-menta) , medu in sladke smetane. Ko so zdravniki želodec nesreeniga fantiča preiskali, so našli toliko ime-novaniga arzenika v njem, da bi bil troje življenje lahko pokončal. Vsak si lahko misli žalost staršev, ki so ljubljeniga otroka po taki nesreči nanaglama zgubili. Otrok nima pameti — zato je pa ojstre postave treba, da se strupi nikdar ne pušajo na tacih krajih, kjer zamore kdo do njih priti; tudi odrašenim nevednim se zna taka nesreča prigoditi. Iz Bleda zvemo, da bo sedaj vunder enkrat resnica z napravo ceste skozi vas Mlin, ktera je tolikanj potrebna, zastran ktere so tudi ;?Novice" že veliko pisale. Gosp. deželni poglavar grof Chorinsky je v svojim poslednjim potovanju na Gorenskim to rec pospešil; naj bi v hvale vrednim početju ne odjenjal, dokler ne bo cesta narejena — vsi nečimernostiali pro-'instvu vkljub! Iz Dolenskiga se sliši, da se je v 2 vaseh kolera prikazala. Iz mnogih krajev Slovenskiga se naznanuje slovesno praznovanje godu cesarjeviga. Iz Ljubljane 20. t. m. D—ki. Konecletno šolsko izpraševanje in pa god presvitliga cesarja je bilo letaš v obvarovavnici malih otrok v Ljubljani združeno praznovano. Po sv. maši pri sv. Florianu, pri kteri je bila zraven druzih varhinj omenjene šole tudi gospa grofinja Chorinski pričijoča, so se podali otročiči v šolo nazaj in začno slovesni dan s pesmijo „Slava Francu Jožefu" v slovenskim in nemškim jeziku. Za tem se je začelo spraševanje keršanskiga nauka, na ktero so fantiči in deklice prav lepo odgovarjali. Zdaj pride spet milo petje na versto v obeh jezikih; v slovenskim so peli ^veselja dom" in pa wtičica". Po tem so prav gladko računili iz glave, po tem pa lepo deklamirali „zgubljeni sin", ??angeljčik", J?die Amsel", „der Un^chuldsengel", in „der Urigehorsam"; za tem je prišlo sloganje in branje po nemško in slovensko. V vsim so se dobro obnesli. Po spraševanju je gospa grofinja podarila nar pridnišim in ubožnišim 3 fantičem in 3 deklicam šolske darila v svitlihdvajseticah. To je bilo veselje! Zdaj pelje g. učenik Jožef Pf eifer, kteriga lepo vedenje z otroci, prava učeniška vednost in iskreno rodo-ljubje očitno hvalo zasluži, svoje ljubljenčke na hišni vert, kjer je vsak svojo belo štruco iz rok imenovane gospe prejel, in po tem vesel domu skakljal. Pri tem izpraševanju nismo nič druziga pogreševali, kakor tistih zanikernih starišev, ki za izrejo otrok nič ne skerbe, in jih raji celi dan po ulicah se goniti puste, kakor da bi jih v to koristno obvarovavnico pošiljali ! Iz Ljubljane. Drugi volitni red se je volitve mestnih odbornikov veliko bolj vdeležil, kakor tretji; ali glasovi so bili tako razcepljeni, da ni nihče predpisane če z polovični ce glasov dosegel; v drugi vo- - 180 - litvi, kjer število glasov ni predpisan, so svetovavec deželne sodije g. S ch m a 1 z, ključarski mojster g. C e r n y, in pa c. k. poštar g. Smole nar več glasov dobili, so tedaj izvoljen odborniki 2. reda. Včeraj je volil 1. volitnired; izvoljen je bil o pervi volitvi le g. Malic; štirje se se bojo volili o petek. — Gosp. misionar dr. Knob-1 e h e r je odrinil v pondeljk iz Ljubljane v Terst, danes v sredo pa nastopi potovanje po morju v Afriko, kamor gre 6 duhovnikov ž njim; trije iz Krajnske škofije. — Porote v Ljubljani so se začele o pondeljk; pervi, ki je pred porotno sodbo stal, je Jožef Oman, po domače Markočnik iz Radolce, obdolžen strašnima hudodelstva, da je svojiga očeta zadavil in čez vertni zid vergel; zaslišano je bilo 20 prič; za zagovornika je postavljen g. dr. Rudolf; Oman je ter-dovratno vse tajil. Prav bistroumno je gosp. asesor Guzelli nektere spraševanja stavil in seravno tako iz-verstniga sodniškiga preiskavca kakor dobro vajeniga govornika v domačim jeziku skazal. Od več strani smo slišali govoriti, zakaj da gosp. predsednik ni za pričo poklicani ženi zatoženca bolj razločno dobroto postave razodel, po kteri ženi, če noče, ni treba zoper moža pričati; vidilo se je revi, da se ni nič prav zavedila, kaj ji je storiti. S prostim ljudstvam je treba po domače, pa razločno se pomeniti. Včeraj zvečer ob 8. uri je bila sodba sklenjena, porotniki so ga (v edinosti z občinsko mislijo} z 11 glasovi zoper 1 kriviga spoznali očetomora; obsojen je bil k s mer ti na vislice in k plači vsih sodnih stroškov. Sodba ni terdovratniga hudodelnika clo nič ganila. Gosp. deržavni pravnik in g. zagovornik sta se dobro obnašala. — 28. tega mesca pride Janez Hle-bajne, po domače Skumovc, iz Mostranj, pred sodbo, obdolžen uboja, 4 priče, zagovornik g. dr. Napret; — 29. in 30. t. m. pride na versto Simon Nastran, po domače Kajsovc, zavolj uboja; prič 12, zagovornik g. dr. Ovijač; — 1. in 2. kimovca Jožef Jakel, po domače Križnikov Jože, iz Krajnske Gore, zavolj hudodelstva tatvine; prič 6, zagovornik g.' dr. Kari Wurz-bach, — 3. kimovca Engelbert Ed er iz Razder-tiga, zavolj hudodelstva tatvine; priči 2, zagovornik g. dr. Ahačič; — 4. kimovca Andrej Juhan, po domače Juhart iz Žale, zavolj ponareje denarjev in tatvine, priče 4, zagovornik g. dr. Ahačič; — 5. in 6. kimovca Henrik Čeme, Matija Sme-rajc, Janez Pavčič in Miha Vojska iz Sostriga, zavolj ranjenja, prič 12, zagovornik g. dr. Kari Wurzbach; — 9. in 10. kimovca Jakob Golob, po domače Švebovc, zavolj uboja, prič 10, zagovornik g. dr. Zweier; — 11. kimovca Jakob Švigel iz Košljeka, zavolj ropa, priči 2, zagovornik g. dr. B u r g e r.