številka 38 / letnik 61 / Ljubljana, 7. november 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Vstop v EU mora ljudem omogočiti boljše življenje redni tiskovni konferenci ta Ponedeljek sta Dušan Semolič in Motka Roksandič govorila o v|ogi in ciljih ZSSS v procesih Pridruževanja Slovenije EU. Bila kritična zlasti do oblasti in Sodstva. Poročilo o napredku Slovenije v procesih pri-/už.evanja EU je zelo spodbudno, vendar ne ka-e> kakšen je naš socialni dialog v resnici. Ob Potopnih pogajanjih želi ZSSS seveda doseči e boljšo raven socialnopartnerskih odnosov. Eko-Jl°niske in socialne pravice naj bi bile primer-J,ve s tistimi pri članicah in ne pri kandidatkah," je poudarila Metka Roksandič. Opozorila je tudi, da so napisani zakoni vredni le toliko, kolikor se izvajajo. Poleg tega bo Slovenija morala uskladiti še dele zakonodaje, na primer soupravljanje v evropskih delniških družbah, pravice zaposlenih do obveščenosti in posvetovanja, boj proti diskriminaciji. Iz lanskega in letošnjega leta bomo morali v našo zakonodajo prenesti kar precej direktiv EU. Zelo hud problem so sodni zaostanki, ki se letos spet povečujejo. Ocena socialnopartnerskih odnosov ni tako spodbudna, kot kažejo sporazumi in pogajanja na državni ravni, te odnose je treba razvijati tudi v podjetjih. Roksandičevaje še povedala, daje ZSSS v pri-družitveni proces vključena veliko bolj prek EKS (Evropske konfederacije sindikatov) kot prek naše vlade. Naša oblast bi se vsaj o nujnosti boljšega informiranja morala še veliko naučiti. ZSSS sodeluje tudi v skupnem posvetovalnem odboru EU in Slovenije. Tudi Evropska komisija podpira usposabljanje ZSSS za sodelovanje v socialnopartnerskih odnosih na ravni EU. Po besedah Dušana Semoliča “EU ni Indija Koromandija”. Koliko bomo od nje imeli, je odvisno zlasti od nas samih. Za ZSSS je najvažnejše, da mora vstop v EU omogočiti ljudem pravico do boljšega življenja. Evropa mora dati več tudi delavcem, ne le elitam, je poudaril. Opozoril je tudi na nevarnost, da bi zaradi vključevanja v EU življenje nekaterih skupin ljudi postalo še težje. ZSSS si bo s socialnim partnerstvom prizadevala za krepitev gospodarstva, s čimer naj bi blažili posledice globalizacije. Opozoril je tudi na avstrijske izkušnje, ki so dokaz, da imajo pri združevanju pomembno vlogo tudi sindikati. Ker so po združitvi veliko pridobila avstrijska obmejna območja, lahko to pričakujemo tudi pri nas. Za ohranitev celovitosti Telekoma V Sindikatu delavcev prometa in zvez se zavedamo, da so telekomunikacije pomembne za nadaljnji ?°sPodarski in socialni razvoj Slovenije. V te-ekornunikacijskih podjetjih razvitih držav je Pr'šlo do stagnacije. Lastniki z izgovorom na b°ljŠanje konkurenčne sposobnosti hlastajo Ia visokimi dobički, kar posebej občutijo de-avci v tej dejavnosti. Zaradi dogajanj v evrop-'n državah tudi pri nas razmišljajo o reorga-Racijj Telekoma, ki je daleč najbolj kapital-*° Zanimiv. SDPZ je v drugi polovici lanskega leta predlagal ustanovitev ekonomsko-socialnega odbora, ki naj bi postal mesto usklajevanja interesov socialnih partnerjev na področju pošte in telekomunikacij. Čeprav našo pobudo podpirajo na pristojnem ministrstvu in tudi v združenju delodajalcev, ta odbor socialnih partnerjev še ni bil ustanovljen. Zato pozivamo ministrstvo za informacijsko družbo, naj se izreče o ponujenem predlogu in podpiše ponujena pravila o delovanju ekonomsko-socialnega odbora. Pozivamo tudi druge sindikate na področju te- lekomunikacij, naj sodelujejo pri iskanju najboljših dolgoročnih rešitev za zaposlene delavce. Le skupaj in enotni bomo dosegli, da bo privatiziran celoten sistem skupaj, ne pa njegovi razdrobljeni deli. Prepričani smo tudi, daje nujno sprejeti kolektivno pogodbo dejavnosti, ki bo za vse subjekte določila minimalne standarde. SDPZ bo skupaj s sorodnimi sindikati iz evropskih držav predlagal dopolnitve Direktive o telekomunikacijah v Evropski uniji, ki naj upošteva tudi interese delavcev, ne le kapitala. Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ Sinles napovedal stavko ^NL6S KotJe v sporočilu svojimčla-s nom in drugim zaposlenim v le- cjrstvu zapisal republiški odbor Sinlesa, je ak-•7 zbiranja podpisov za podporo stavki v les-"klustriji popolnoma uspela. Od 85 družb le- predsednika upravnega odbora GZS - Združenja lesarstva, in Nedeljka Gregoriča, predsednika upravnega odbora ZDS - Sekcije za lesarstvo obvestil, daje sprejel sklep o izvedbi enodnevne splošne stavke v lesni industriji. Repub- —W*JI pvzpvziiizlila uap^ia. UIU4-U IC- Ul ICVllC MčlVNC V 1CM11 lliuuauiji. n' StVa- v katerih so organizirane osnovne orga- liški odbor je hkrati pozval partnerje, naj skli- tega sindikata, jih je kar 75 čejo sestanek pogajalskih skupin, ki bi razprav- . bo stavke, in to v povprečju s kar$3 odstot-^V"' Ijale o pogajalskih izhodiščih in oblikovanju spre-asov- Stavko je podprlo kar 68,44 odfttotjf a ' menjene ali nove kolektivne pogodbe. Deloda- l^. -Jo stavke, in to v povprečju s kar$3 odstot-^Č Ijale o pogajalskih izhodiščih in oblikovanju spre-v4asov- Stavko je podprlo kar 68,44 ddfttotjfs menjene ali nove kolektivne pogodbe. Deloda-Hjc ZaPoslenih v družbah lesarstvarki so čla-^ T/jalcem je sindikat dal 30 dni časa, da se odloči-Č]a tjZS - Združenja lesarstva, tudi precej ne-^ž jo za pogajanja. Če v tem roku Sinles ne bo prejel 'enih°V s'ncrikata. Zaradi visoke podpore Žapos- vabila za pogajanja, bo v skladu z zakonom o jej ,Je republiški odbor Sinlesa 26. oktobra spre- stavki in sklepom o napovedi stavke določil da- v ie .P 0 napovedi enodnevne splošne stavke tum njene izvedbe. V Sinlesu so prepričani, da ■n' industriji. je začetek dogovarjanja edina prava pot za pre- Publiški odbor Sinlesa je Petra Tomšiča, prečitev stavke. V Hotelu Medijske toplice napovedali stavko Kot nam je povedala Tjaša Logar iz območne organizacije ZSSS Zasavje, je sindikat Hotela Medijske toplice za 11. november napovedal stavko. Temeljna stavkovna zahteva je izplačilo septembrskih plač. Delavci zahtevajo tudi odstop direktorice Irene Pernat, ki je odgovorna tudi za to, da ne morejo več opravljati svoje dejavnosti. V hotelu je namreč zmanjkalo pijač in hrane za goste. aenotnosi DRI IGA STRAN 2 i>T3ETC^ št. 38 / 7. november 2002 m Piše: Jure Snoj, svetovalec ZSSS Inflacija gre svojo pot Za vstop v Evropsko monetarno unijo (EMU) Slovenija izpolnjuje fiskalne kriterije (splošni vladni deficit in javni dolg), ni pa še dosegla monetarnih kriterijev (inflacija, obrestne mere in menjalni tečaj). Maastrichtski kriterij glede stabilnosti cen določa, da mora biti dosežena rast cen v državi vzdržna, poleg tega pa ne sme presegati povprečne rasti cen v treh državah z. najnižjimi stopnjami rasti cen za več kot 1,5 odstotne točke. Decembra lani je ta vrednost znašala 3,7 odstotka, medtem ko je bila inflacija v Sloveniji zelo visoko nad to dovoljeno mejo, bila je sedemodstotna, letošnja celoletna pa bo zagotovo še višja. Vsi se še spomnimo izredno visoke inflacije ob koncu osemdesetih let v prejšnji Jugoslaviji. Najvišja je bila zabeležena leta 1989, bila je kar 1300-odstotna. Po uvedbi tolarja leta 1991 se je stopnja inflacije radikalno znižana na 117,7 odstotka. Leta 1992 je narasla na 200 odstotkov, po letu 1995 pa je padla pod 10 odstotkov. Letošnja inflacija, vključno z mesecem oktobrom, znaša 6,6 odstotka. Če bo rast inflacije do konca leta enaka kot lani, bo njena celoletna vrednost vsaj za malenkost višja kot lani. Rast inflacije med lanskim in letošnjim oktobrom znaša 7,2 odstotka, cene življenjskih potrebščin so se v desetih mesecih letos povečale bolj kot lani v vsem letu. Trend padanja inflacije se je v letu 1999 zaustavil in je pričela ponovno naraščati. K temu je največ prispevalo hitro naraščanje cen surovin, predvsem nafte na svetovnem trgu. Kar tretjino inflacije v letu 1999 je povzročila uvedba davka na dodano vrednost. Ko so se višje cene energentov pričele prenašati na druge cene, predvsem prevoznih in komunalnih storitev, pa je z nekajmesečnim zamikom pričela naraščati tudi osnovna inflacija, to je inflacija, v katero niso vključeni enkratni vplivi (kot na primer uvedba DDV), zunanji vplivi (cene nafte) in ciklični vplivi. Inflacija v Sloveniji je bila leta 1996 z izjemo Češke najnižja med državami kandidatkami za članstvo v Evropski uniji, ob koncu lanskega leta pa je bila najvišja med temi državami. Trend zniževanja inflacije v prvem četrtletju letošnjega leta je prekinilo povišanje davčnih obremenitev, hitrejše naraščanje cen pod nadzorom države (komunalne storitve ...) in ponoven dvig cen nafte. Treba je vedeti, da inflacija do določene meje (približno dva odstotka) ni le nekaj slabega, ampak orodje, ki pomaga večati zaslužke, povpraševanje in zaposlenost. Na žalost je pa pri nas veliko višja. Namesto da bi z ustvarjanjem večjega dohodka in z boljšo organizacijo bistveno znižali potrebo po inflaciji, pa vlada v povezavi z vstopanjem v EU načrtuje, kako bi prikrila stvarni letni obseg podražitev. Naša inflacija je namreč kar štirikrat višja od evropske in je zato bistvena ovira za vstop v EMU. Vlada mora v prihodnje voditi tako politiko cen javnih storitev in nekaterih proizvodov, pod njenim nadzorom, da usklajevanje teh cen s cenami v sosednjih državah oziroma državah EU ne bo negativno vplivalo na inflacijska gibanja. Za nadaljnje zniževanje inflacije je ključnega pomena tudi usklajeno delovanje protiinflacijsko usmerjenih ekonomskih politik vlade in Banke Slovenije, usmerjeno na postopno, a vzdržno zniževanje osnovne inflacije. Vlada mora začeti voditi bolj restriktivno politiko poviševanja reguliranih cen, umiriti rast plač v javnem sektorju in omejiti povečevanje davčnih obremenitev. Omenjene ukrepe vladne ekonomske politike bi morala spremljati takšna kombinacija denarne politike in politike deviznega tečaja, ki bi se bolj usmerila na znižanje inflacije in manj na uravnavanje realnega tečaja tolarja. Kako odpraviti nezadostno izobraženost brezposelnih oseb Na tiskovni konferenci ta ponedeljek sta minister za delo Vlado Dimovski in državna sekretarka Staša Baloh Plahutnik govorila o programih aktivne politike zaposlovanja v prihodnjem letu. Minister je odgovoril tudi na naše vprašanje o posebnih programih za presežne delavce v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji. Program aktivne politike zaposlovanja za prihodnje leto je usmerjen zlasti v izboljšanje možnosti težje zaposljivih oseb, starejših od 50 let in več kot pol leta prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Bolj bodo skušali pomagati tudi brezposelnim brez izobrazbe ali s pomanjkljivo izobrazbo. Od nekaj več kot 100.000 brezposelnih oseb jih skoraj 50.(XX) nima nobene strokovne izobrazbe, toliko pa jih je tudi starejših od 40 let. Po besedah ministra za delo Vlada Dimov-skega so nezadostno usposobljeni osrednji problem, ki ga je treba reševati z dodatnimi programi, saj na trgu dela za takšne delavce ni zadostnega povpraševanja. Ministrstvo za delo bo posebno skrb namenilo območjem z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, to je Podravju, Pomurju, Zasavju in Posavju. Z novimi programi naj bi se do konca prihodnjega leta število brezposelnih s sedanjih 102.200 zmanjšalo na 99.200. V programe aktivne politike zaposlovanja bo vključenih kakšnih 80.000 oseb. Program aktivne politike zaposlovanja vsebuje tudi nadomestilo plače v enkratnem znesku za težje zaposljive delavce. Iz tega naslova naj bi posamezniki dobili od 200.000 do 1,5 milijona tolarjev, odvisno od dolžine zaposlitve pri delodajalcu. Po besedah Dimovskega poteka na zavodu za zaposlovanje reorganizacija. Zanjo so se odločili, ker so prepričani, daje naloga zavoda zmanjševati število brezposelnih. Zavod bo zaradi tega vzpostavil tesnejše stike z deloda- jalci. Pristojnosti direktorjev območnih enot zavoda za zaposlovanje se bodo povečale in bodo neposredno odgovorni za uresničevanje zastavljenih ciljev. Na naše vprašanje, kakšno p°' moč načrtujejo za presežne delavce v tekstilni in usnjarski industrij1-je Dimovski dejal, da so se o ten1 večkrat pogovarjali s predstavniki delodajalcev in sindikatov. P°' sebno obliko pomoči bo ornog0' čal sklad dela za presežne delavce v tekstilni industriji, v katerega nc bo težko vstopiti (odstranjene bodo administrativne ovire). Za preus- posabljanje tekstilnih delavcev1 delavk bo na razpolago kar mil1' jarda tolarjev. Reševanje proble' mov presežnih delavcev v tekstil111 in usnjarski industriji bo zelo od' visno od vsebine novega zakon3 o reševanju podjetij v težavah. P11' pravlja ga ministrstvo za gospodarstvo (sodeluje tudi ministrstvo delo) in naj bi luč sveta zagleda, še v tem tednu. Po tem zakonu naj bi bilo za ohranjanje delovnih mes rezerviranih 400 milijonov tolar' jev. Reševanje problemov v p0^ jetjih bo v veliki meri odvisno mo od izhodišč, ki jih v zvezi s teč® jem tolarja in inflacijo pripravil1 Banka Slovenije. Na reševanj problemov velikih izvoznikov b vplivala tudi analiza, ki jo priprav Ija vladin urad za makroekonom ske analize. Konkretne možno® reševanja pa bodo najbolje vidc ne iz proračuna za prihodnje lelt' Minister seje še pohvalil, da ® nekaj podjetij že začeli reševa ^ med njimi je tudi Inpod z Oti®11 ga Vrha. ,, Franček KaV .-M »MM« [KfUTf H (“T”1 ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinov® 1 iv IH 11'! I U,}m 1 4,1000Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnin ’ tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: Delo TL d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5= Sindikati kovinarjev šestih dežel zahtevajo sodelovanje pri širitvi Evropske unije Sindikati kovinarjev iz Češke republike, Ba-Varske, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slove-niJe so se maja 1999 dogovorili, da bodo pred-zaradi širitve Evropske unije tesneje so-ei°vali na področju tarifne politike. Ob tokrat-srečanju v Bratislavi so se predsedniki sin-'katov kovinarjev, ki zastopajo več kot milijon an°v, strinjali, da mora biti širitev Evropske Ua,je na vzhod temeljito pripravljena v dobro vseh Ucteleženih. Kovinarski sindikati želijo aktivno s°delovati na treh področjih, ki so posebnega po-mena pri pripravi širitve Evropske unije: *• Proces širitve Evropske unije pogosto ni ob-j^navan z vidika delavk in delavcev. Sindikati ot legitimni predstavniki delavk in delavcev mo-aJo zato biti vključeni v širitvene procese tako na rnednarodni kot na nacionalni ravni. Položaj na obmejnih območjih bi lahko po- stal problem, zato je na teh območjih nujno nadzorovanje trga dela. Pritiski za dvig cene dela v pridružitvenih članicah, bilateralni sporazumi med državami, regionalnimi upravami in socialnimi partnerji so sredstva, s katerimi bi se problemom lahko izognili. Zagotoviti je potrebno kontinuiran nadzor trga dela, ki naj bi preprečeval razvoj kriznih razmer na trgih dela obmejnih področij. 3. Sodelujoči sindikati se že od leta 1999 pripravljajo na širitev Evropske unije. V okviru koordinirane tarifne politike, izmenjave delegacij, organizacije seminarjev in srečanj se že tri leta krepijo kontakti, ki naj bi omogočili pravočasno odkrivanje problematičnih področij in pripravo strategij za preprečevanje le-teh. Predsedniki sindikatov so se ponovno strinjali, da prinaša širitev Evropske unije prednosti za vse države članice. Pozitiven gospodarski in so- cialni razvoj novih članic je prvi pogoj za uspešno širitev Evropske unije, saj daje ljudem občutek, da bo širitev imela pozitivne posledice. Pri tem igrata pomembno vlogo razvoj plačne politike in razvoj socialnega standarda, pomemben je tudi učinkovit socialni dialog. Vlade držav članic in pridružitvenih članic morajo spoznati, daje sodelovanje s sindikati velika priložnost, ki jo velja izkoristiti. V Bratislavi, 31. oktobra 2002 Jan Uhlir, predsednik KOVO, Češka republika Emil Machyna, predsednik KOVO, Slovaška republika Karoly Szoke, predsednik VASAS, Madžarska Drago Gajzer, predsednik SKEI, Slovenija Werner Neugebauer, vodja IG Metali Bavarske, Nemčija Rudolf Nurnberger, predsednik GMT, Avstrija ht upokojevanju delodajalec nima prostih rok Piše: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS Vprašanje: Ali novi takon o delovnih razmerjih delodajalcem res dopušča odpuščanje delavcev, ki izpolnjujejo vse pogoje upokojitev, proti njihovi . volji? Četo drži, kaj je po- v ^ z določbami zakona o pokojninskem in in-.dskem zavarovanju, ki stimulirajo delo tudi 0 lzPolnitvi pogojev za starostno pokojnino? °d9oizor: Novi zakon o delovnih razmerij, ki bo začel ,2*1 1. januarja 2003, določa, da delodajalec ^o redno ali izredno odpove pogodbo o za-p°slitvi. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, iz razlogov nesposobnosti ali iz krivdnega razloga. Pri poslovnih razlogih gre za razloge na strani delodajalca, pri razlogu nesposobnosti in krivdnem razlogu pa za razloge na strani delavca. V primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti je delodajalec dolžan delavcu, ki je pri njem zaposlen več kot šest mesecev, ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto enake zahtevnosti in enak čas (nedoločen ali določen čas), če tako delovno mesto pri delodajalcu je. Če delavec nove pogodbe ne sklene, mu s potekom odpovednega roka preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ni upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje. Novi zakon pa ne omogoča delodajalcu, da odpove pogodbo o zaposlitvi zgolj zaradi tega, ker je delavec izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi morajo obstajati utemeljeni razlogi za odpoved, ki jih mora delodajalec dokazati. O nameravani redni odpovedi iz poslovnih razlogov mora delodajalec pisno obvestiti delavca. Zakon posebej določa kategorije delavcev, ki jim ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Med varovanimi kategorijami so starejši delavci (moški 55 let, ženske ob uveljavitvi zakona stare 51 let, nato pa se starost vsako leto poviša za 4 mesece, dokler ne doseže 55 let), ki jim lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njihovega soglasja, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Ti pogoji so 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe za moške oziroma 38 let pokojninske dobe za ženske oziroma 63 let starosti za moške in 61 let za ženske ter 20 let pokojninske dobe oziroma 65 let starosti za moške in 63 let za ženske in 15 let pokojninske dobe. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga tudi, če je delavcu do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino zagotovljena pravica do nadomestila za primer brezposelnosti. Prejšnji petek so v Ajdovščini organizirali slovesnost ob nakupu novega reanimobila, ki ga bodo uporabljali za službo nujne medicinske pomoči v ajdovski in vipavski občini. Nakup kar dragega vozila je skupaj s številnimi drugimi donatorji omogočila tudi območna organizacija ZSSS za Vipavsko dolino. Kot nam je povedal njen predsednik Bogdan Godnič, je največ denarja prispeval sindikat Fructala. Ob novem reševalnem vozilu so na naši fotografiji (od leve) tudi Bojan Marc, predsednik sindikata v Agroindu, Boža Ferfolja, direktorica Zdravstvenega doma Ajdovščina, in Bogdan Godnič, predsednik ZSSS Vipavske doline. 4 1 >13 bm [TmTTTnT' št. 38 / 7. november 2002 SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE ^ Osma skupščina Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Prva naloga povečanje števila članov Delegati na 8. skupščini Sindikata obrtnih delavcev Slovenije so najprej potrdili poročilo o delu v preteklem obdobju, zatem pa sprejeli nove programske usmeritve in statut. Izvolili so tudi nov glavni odbor in nadzorni odbor. Za predsednika sindikata so tudi v novem mandatu izvolili Petra Jančarja, sekretar pa bo tudi v bodoče Martin Muršič. V razpravi so daleč največ govorili o nujnosti povečanja števila članov, kar je potrebno tudi zaradi reprezentativnosti tega sindikata, ki ima s kolektivnimi pogodbami daleč največ izkušenj. * Srdf f?v Pred začetkom razprave o poročilu o delu v preteklem obdobju je delegate in goste nagovoril Petar Jančar, dosedanji predsednik. Med drugim je povedal: »V obdobju samostojnosti Slovenije je bila vloga sindikata obrtnih delavcev pri zaščiti in uveljavljanju pravic delavcev bolj ali manj enaka. Naš sindikat je že v obdobju družbene lastnine v zasebnih podjetjih, ki so poslovala v pogojih tržnih zakonitosti, deloval kot zaščitnik interesov zaposlenih. Zato delovanja sindikata ni mogoče deliti na čas pred osamosvojitvijo in po njej. Kot reprezentativen sindikat smo delovali pri vseh vprašanjih, ki so zadevala interese zaposlenih v obrti. Sodelovali smo tudi v vseh aktivnostih ZSSS. Med članstvom in v razmerjih do drugih sindikatov smo bili uspešni, za kar so zaslužni aktivisti na lokalni ravni in povezanost v ZSSS, največjo in najuspešnejšo sindikalno centralo. Včasih smo pri delu šli celo prek materialnih in kadrovskih možnosti sindikata. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev bo v bodoče potrebno bolj uravnotežiti prioritete. V ospredju bo še naprej skrb za zaščito delovnopravnega in socialnega položaja članov. Več pa bomo morali narediti za organizacijo in za povečanje števila članov. Od tega je namreč odvisna finančna moč. Treba se bo bolj povezati z drugimi sindikati na področju storitvenih dejavnosti in izboljšati strokovno raven profesionalnega in volonterskega dela v sindikatu. Slogan skupščine: množični, strokovni in povezani v mnogočem še ni odraz sedanje- Za predsednika so ponovno soglasno izvolili Petra Jančarja. ga stanja, mora pa biti naš zavezujoči cilj za naprej. Želim, da bi delov sindikatu temeljilo na visoki ravni osebne odgovornosti, medsebojnem sodelovanju znotraj sindikata. Želim tudi, da bi bili uspešni v okviru ZSSS. Cilji, ki sijih bomo danes postavili, ne bodo uresničeni sami po sebi, ampak z našim delom. Verjamem, da smo jih zbrani na skupščini sposobni uresničiti.« Martin Muršič pa je pred razpravo o poročilu med drugim dejal: »Naš sindikat je aktivno sodeloval pri oblikovanju delovnopravne zakonodaje. Gre za vrsto zakonov, od zdravja in varstva pri delu, delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodnini... Poleg vplivanja na te zakone, s katerimi smo soustvarjali sistemsko podlago, smo uveljavljali tudi posebne interese na področju, ki ga pokrivamo. V posebni prilogi k poročilu je opisano, kako je zakon o delovnih razmerjih treba opisati s sindikalnega zornega kota. Jedro naših aktivnosti je bilo uresničevanje kolektivnih pogodb za področji obrti in za drobno gospodarstvo. Raven pravic v obeh kolektivnih pogodbah (smo njun glavni avtor) je v mnogočem nad ravnijo pravic v drugih kolektivnih pogodbah. Za zaposlene smo z obema pogodbama uveljavili pravico do izobraževanja in usposabljanja in reševanja stanovanjskih vprašanj. Za ti dve področji smo ustanovili dva posebna sklada, v katerih združujejo denar delodajalci. Temelj našega sindikata so območne organizacije, prek katerih uresničujemo programske cilje, še posebej zaščito pravic članov sindikata. Neloč- UL 9 Poročilo o delu je predstt' vil sekretar Martin Muršič- Ijiv del naše organizacije so tudi izobraževali' in stanovanjski skladi. Kažejo se tudi zametki sodelovanja sindikatov s področja storitvenih dejavnosti. Za povečanje števila članov našega sindikata očitno še nismo našli pravega recept"-Brez delodajalcev je v obrti in drobnem g°s' podarstvu zaposlenih 118.000 oseb. V sindikat pa se je povezalo le 6319 zaposlenih. Zaradi majhnega števila članov sindikat ne mor" uporabiti grožnje z množičnim pritiskom. Zaradi majhnega števila članov je tudi finančna moč sindikata majhna in se sindikat zat° ne more kadrovsko dovolj okrepiti. Zaradi premajhnega števila članov sindik"1 obrtnih delavcev po novem zakonu o kolektivnih pogodbah ne bo mogel izpolniti kriterijev za reprezentativnost in s tem za legitimn0 zastopanje interesov članstva. Sindikat obrtnih delavcev ima razvit sistel1 obveščanja. Poleg lokalnih glasil uporabljamo tudi glasilo Delavec v obrti in Delavsk0 enotnost. Za delavca v obrti je sindikat razvil tudi mrežo svojih dopisnikov, ki skupajz urednikom skrbijo za ustrezno uredniško naravnanost. Glasilo je izgubilo dolgoletnega urednika Remigija Noča, ki gaje ustrezno zamenjal Bojan Hribar. Svojega poslanstva pri dualnem sistemu izobraževanja sindikat še ne izpolnjuje v cel° ti. Razlog je tudi v nerešenem financiranju sit dikalnih aktivnosti. Vajenci namreč niso Čla11 sindikata in tudi članarine ne plačujejo, m° goče je to za sindikat le dobra naložba. Z lom v dualnem sistemu pa ima sindikat k" ,ri' Skupščine sta se udeležila tudi Dušan Semolič in Milan Utroša. nekaj stroškov. Ker smo v sindikatu prep! čani, daje dobro v tem sistemu sodelovati, b0^ mo zahtevali, da se za opravljanje naših n log ustvarijo tudi ustrezni materialni okviu, V posebni prilogi so naštete tudi glavne 0 re za vključevanje mladih v dualni sistem pridobivanje poklicnih nazivov. Prepričan sem, da smo bili v našem sin"*!: katu uspešni, ker smo se med seboj razum" št. 38 / 7. november 2002 iiTaumu.i.Uim: 5 SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE •n bili enotni pri akcijah. Upam, da bomo to ohranili tudi v prihodnjem obdobju.« Delegate in goste skupščine je pozdravil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Članom in vodstvu seje zahvalil za tvorno sodelovanje Pri vseh aktivnosti ZSSS. »S skupnim delom smo v slovenskem sindikalnem gibanju pus-l'h sled, ki bo delavcem v trajno pomoč pri ^javljanju njihovih pravic in pri zagotav-'janju boljšega ekonomskega položaja. Tudi s Pomočjo vašega sindikata nam je v razpra-vah o zakonu o delovnih razmerjih uspelo nabiti korak naprej. Sprejeti zakon ni idealen, Zagotovo pa bi bil veliko slabši, če v razpravah o njem ne bi tako aktivno sodelovali smrkati. Novi zakon, ki bo stopil v veljavo na začetku naslednjega leta, je razumen kompromis med socialnimi partnerji.« Po Semoličevih besedah seje sindikat obrt-n'h delavcev tvorno vključil v prizadevanja Okrepitev ZSSS. »Sindikalisti se moramo za-Vedati, kaj vse smo storili za boljši ekonomiki položaj delavcev in za spoštovanje pravic, ki izhajajo iz dela. Če se tega zavedamo, pa smo lahko upravičeno samozavestni,« je po-aharil. »Brez sindikatov bi v Sloveniji živeli slabše!« Po Semoliču si Svobodni sindikati priznavajo za ohranitev in uveljavitev vrednot Pravne in socialne države, ki so zapisane tu-^i v naši ustavi. Proces globalizacije, ki je že tlJ’ ne sme prinesti koristi samo elitam, tem-več mora zagotoviti boljše življenje vsem Iju-de|n. Zato se Svobodni sindikati borijo za ide-a*e sindikalnega gibanja, med katere sodijo solidarnost, enakopravnost, poštenost in druge Vrednote, ki so in bodo preživele vse sisteme. »Greh bi bil, če bi vrgli puško v koruzo in v okviru svojih možnosti ne bi borili za de- avske pravice in druge vrednote sindikalnega gibanja,« je sklenil Semolič. darovanje pravne in materialne črnosti članov Predlog programskih usmeritev glavnega °hbora sindikata obrtnih delavcev za obdobje '002-2007 je predstavil Martin Muršič. Po logovih besedah bo tako kot doslej tudi v bo-a°ee vodilo tega sindikata varovanje pravne, l^ialne in materialne varnosti članov in članic .er Zaščita integritete sindikalnih zaupnikov I1' Profesionalnih delavcev sindikata. Sindi-^Ini zaupniki so najbolj izpostavljeni del sin-U|kata, saj prek njih poteka vrsta aktivnosti, sodi njihova zaščita med dolžnosti orga- . Sindikat obrtnih delavcev bo tudi v bodo-e °rganizacijsko povezan v ZSSS, prizade-Pa si bo tudi za tesnejšo povezanost in so-elovanje s sindikati storitvenih dejavnosti, 'ndikat obrtnih delavcev se ne bo mogel izog-r P' povezovanju s sorodnimi sindikati v Ev- y ^Prihajajo časi, ko bo vsak delavec, ki bo elel učinkovito zaščititi svoje pravice, mo-a hiti član sindikata,« je dejal Muršič. »Sa-0 tako si bo lahko zagotovil ustrezno var-. v° pravic iz naslova dela.« Kakor je dejal če^ič, tudi v 21. stoletju delavcem nihče ni-j0s.ar ne bo podaril. Raven pravic, ki izhaja-12 dela, bo takšna, kakršno bo na pogaja- njih s socialnimi partnerji ubranil oziroma dosegel sindikat. Tržno naravnana ekonomska politika države je vedno bolj usmerjena k zmanjšanju socialnih pravic delavcev, čemur seje možno upreti samo strokovno, množično in povezano. Sindikat obrtnih delavcev bo vztrajal pri doslednem spoštovanju delovnopravne zakonodaje, ki brez delovanja pravnega sistema in še zlasti ažurnega dela delovnih in socialnih sodišč ni mogoče. Muršič je opozoril, da je sindikat obrtnih delavcev podpisnik kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci ter kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva na ravni države. Obe kolektivni pogodbi si bo sindikat obrtnih delavcev prizadeval ustrezno dograditi. Ravno sedaj tečejo pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci. Sindikat obrtnih delavcev si bo prizadeval, da se obseg pravic ne bo zmanjšal in da bodo tudi delodajalci dojeli, da so pogajanja namenjena dvigu pravic oziroma življenjske ravni zaposlenih v vseh pogledih. Zadovoljstvo delavcev namreč predstavlja enega od ključnih razvojnih dejavnikov, ki prispeva k hitrejšemu razvoju obrti in podjetništva, kar je tako v interesu delodajalcev kot države. Dosežena raven socialnega dialoga v Sloveniji po Muršičevih besedah terja izjemno profesionalen pristop k pogajanjem s socialnimi partnerji, vsak voluntarizem pa lahko interesom delojemalcev škoduje. Najslabše je varčevanje pri varnosti in zdravju pri delu Muršič je opozoril tudi na naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu. Novi zakon je sicer uzakonil nove pravne norme, ki pa marsikje v praksi še niso zaživele. Marsikateri delodajalec je v preteklosti poskušal zmanjšati stroške poslovanja z varčevanjem pri nabavi zaščitnih sredstev ter pri izvajanju ukrepov za varno in zdravo delo. Ravno takšno varčevanje pa je najdražje, saj podatki kažejo, daje največ delovnih nezgod v Sloveniji poleg lesno predelovalne industrije ravno v obrti. Ta panoga je tudi naj večji »proizvajalec« delovnih invalidov, ki pa jih nato nerada ohranja v delovnem razmerju. Sindikat obrtnih delavcev si bo zato prizadeval za učinkovito uresničevanje novega zakona, ustrezno ukrepanje pa bo moral terjati tudi od inšpekcijskih služb. Muršič je tudi opozoril, daje v sodobni tržni ekonomiji čedalje manj solidarnosti in vzajemnosti. Poleg tega se na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja in zavarovanja za primer brezposelnosti čedalje pogosteje uveljavlja samoplačništvo. Sindikat obrtnih delavcev si bo skupaj z ZSSS prizadeval zavarovati že dosežen obseg pravic delavcev oziroma zavarovancev. Notranja izgradnja organizacije Po Muršičevih besedah bo moral sindikat obrtnih delavcev v naslednjem obdobju veliko pozornosti posvetiti tudi skrbi za izgradnjo lastne organizacije. »Stabilnost in moč organizacije bo potrebno graditi na povečanju števila članstva, na krepitvi mreže sindikalnih zaupnikov, hkrati pa bomo morali dvigniti strokovno raven predvsem profesionalnih, pa tudi volonterskih kadrov,« je dejal Muršič. »Prihodnje obdobje narekuje od odgovornih posameznikov in organov sindikata vsestransko temeljito in odgovorno presojo, kako za koristi članstva in organizacije udejanjiti večjo stopnjo medsindikalne povezanosti in sodelovanja.« Sindikat obrtnih delavcev ima kot eden od socialnih partnerjev pomembne naloge tudi na področju uveljavljanja in razvijanja sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki se jih ne namerava odreči. Zato pa mora imeti tako kot vsi drugi socialni partnerji zagotovljen sistemski vir. Prav tako bi v Sloveniji potrebovali varuha pravic vajencev, ki bi imel sedež pri sindikatu, sofinanciran pa bi bil iz proračuna. Nadaljevanje na naslednji strani 6 iiTSET^ aenotnos n ,1 št. 38 / 7. november 2002 SINDIKAT OBRTMIH DELAVCEV SLOVENIJE @ Gregor Miklič: Socialni dialog je treba razviti tudi v obratovalnicah. Lado Rožič: Za reprezentativnost bo nujno povečati število članov. »Sindikat obrtnih delavcev bo v okviru kolektivne pogodbe in drugih dokumentov, sklenjenih s pogodbenim partnerjem, še naprej skrbel za obstoj in stabilnost skladov za izobraževanje in skladov za reševanje stanovanjskih zadev delavcev,« je poudaril Muršič. Zavzel seje tudi za razvijanje različnih metod in oblik izobraževanja in usposabljanja sindikalnih zaupnikov in članov sindikata. Pri tem bo moralo vodstvo sindikata še tesneje sodelovati z območnimi odbori, sindikalnimi zaupniki in skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Obveščanje zaposlenih v obrti in drobnem gospodarstvu ter članov sindikata, bo po Mur-šičevih besedah še naprej povezano z glasilom Delavec v obrti, članstvo bo sindikat obveščal tudi preko glasila ZSSS Delavska enotnost. Vključevanje novih članov V razpravo o programskih usmeritvah se je prvi vključil Matjaž Podvinski. Opozoril je, da ima sindikat obrtnih delavcev premalo aktivnih članov, zato si na območju Dolenjske in Bele krajine prizadevajo za sprejem novih. Po njegovih besedah bi sindikat obrtnih delavcev moral imeti vsaj toliko članov, kot ima naročnikov časopis Delavec v obrti. Predlagal je, naj glavni odbor okrepi promocijsko dejavnost in druge aktivnosti za povečanje članstva. Silva Klančnik je opozorila, da glasilo Delavec marsikdaj sploh ne pride do vseh delavcev v obrti, ker ga kdo v obratovalnici preprosto zadrži zase. Tako je obveščenost delavcev marsikdaj slabša, kot bi lahko bila. Matjaž Podvinski: Kako povečati število članov? Silva Klančnik: Informacije morajo seči do vsakega delavca. Predlagala je, da bi proučili možnost, da bi ga delavci prejemali na domače naslove. »Delodajalci so dolžni delavce ob nastopu služne seznaniti ne samo z njihovimi obveznostmi, temveč tudi s pravicami,« je dejal Andrej Krajnc. »Vprašanje pa je, ali to vsi tudi počnejo?« Krajnc se je zavzel, da bi moral delodajalec delavca pisno seznaniti s pravicami, na vpogled pa bi mu moral dati tudi akte. Vprašal seje tudi, kako povečati število članov, če pa se delavci v številnih obratovalnicah bojijo včlaniti v sindikat, ker to v njihovi obratovalnici ni zaželeno. Marsikdaj tudi delodajalci ob sprejemanju delavce sprašujejo, ali so člani sindikata ali ne? Vse to so pritiski, ki se jim mora sindikat še naprej postavljati po robu. Lado Rožič je opozoril, daje vprašanje reprezentativnosti v sindikatih mogoče reševati samo s pritegnitvijo novih članov. Tukaj kakšne velike filozofije ni. Sindikat je lahko močnejši samo, če ima več članov. Branka Jurak je predstavila izkušnje pri sprejemanju novih članov iz Podravja. V tej organizaciji prejmejo po uradni dolžnosti v vednost kopijo vsake pogodbe o zaposlitvi v obrti. Nato pa vsakega na novo zaposlenega delavca pisno povabijo v sindikat. Odziv je 30-odstoten. Še več delavcev pa se vključi v Branka Jurak: V Podravju povabimo v sindikat vsakega na novo zaposlenega delavca v obrti. sindikat zaradi tega, ker sami ugotovijo, da ga potrebujejo. Vendar pa je po besedah Jurakove treba zato za člana nekaj tudi narediti. Po njenem mnenju se marsikateri delavec preveč boji, da se bo z vključitvijo v sindikat zameril delodajalcu. Veliko delodajalcev si želi korektnega sodelovanja s sindikatom. Nenazadnje mora sindikat sodelovati tudi z delodajalci in jih kolikor je to v njegovi moči opozarjati na pravice delavcev. Veliko kršitev zakrivijo delodajalci zgolj zaradi neznanja oziroma nepoznavanja predpisov in delovnopravne zakonodaje. Okrepiti promocijsko aktivnost Dušan Bajde je opozoril, da za informiranje delavcev in članov sindikata lahko veliko storijo tudi lokalni mediji. Pri razpravah o včlanjevanju pa je treba po njegovih besedah upoštevati, da si člani želijo nekakšne sindikalne diskretnosti oziroma molčečnosti, ki je nenazadnje tudi v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Vsekakor pa bi moral sindikat več storiti za lastno promocijo in za pritegnitev novih članov. Gregor Miklič je menil, daje sodelovanje med delodajalci in sindikati lahko zelo koristno in se zato zavzel za razvijanje socialnega dialoga v obratovalnicah. Delodajalci bodo po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmer- Dušan Bajde: Člani terjajo diskretnost pri razpolaganju z osebnimi podatki. Andrej Krajnc: Delodajalci morajo delavce seznaniti tudi f njihovimi pravi-cami. jih potrebovali sindikat, zato bi morali socialni partnerji večkrat sesti skupaj. Spoštovanje delovnopravne zakonodaje, ki zagotavlja socialni mir, je v interesu vseh. Glavni in odgovorni urednik Delavca Bojan Hribarje pojasnil, kako poteka financiranje, izdajanje in distribucija glasila Delavec in kakšne so možnosti za povečanje naklade- Po razpravi je skupščina soglasno sprejela programske usmeritve s predlaganimi dopol; nitvami. Nato so delegati soglasno sprejeli tudi spremembe statuta Sindikata obrtnih delavcev Slovenije, ki jih je podrobno obrazložil Martin Muršič. Poročilo nadzornega odbora je predstavi' njegov predsednik Jože Ločniškar. Poudaril je, daje bilo finančno-materialno poslovanje sindikata obrtnih delavcev skrbno in da nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti pr' poslovanju. V poročilih, ki jih je nadzorni odbor letno posredoval republiškemu odboru sindikata, pa je opozarjal na problem premajhnega števila članov in premajhnih prihodkov iz članarine. Zato je tudi Ločniškar predlagaj’ naj dobijo aktivnosti za povečanje članstva prioritetno mesto v programu dela. Poročilo nadzornega odbora so delegati sprejeli soglasno- Dosedanjemu vodstvu so zaupali še en mandat Pred koncem skupščine so delegati razrešili dosedanje vodstvo sindikata in izvolili novo. Na tajnih volitvah so za predsednik*1 soglasno izvolili Petra Jančarja (zanj je glasovalo vseh 22 delegatov). Potrdili so tudi nov glavni odbor v sestavi: Peter Jančar, Fanika Pavič, Matjaž Podvinski, Vinko Koren* Urban Zadnik, Alenka Kovačič, Ivan Puc' kOj Dušan Ferenc in Irena Ducman. Člani novega nadzornega odbora so poštah' Jože Ločniškar, Silva Klančnik in Sandi ž®* vart. Po skupščini seje na konstitutivni seji sestal novi glavni odbor, ki je za sekretarja Sindikata obrtnih delavcev Slovenije izvolil Martina Muršiča. V imenu novega vodstva se je delegaton1 skupščine zahvalil Peter Jančar. Opozori l.le' da čaka novo vodstvo veliko dela. Vendar r v sindikatu obrtnih delavcev prijetno dela*' saj odnose v njem krasita medsebojno sp°* tovanje in zaupanje. Franček Kav1-Tomaž Ksel* Poslanci so se priklonili kapitalu Odločanje o predlogu sprememb zakona o frgovini je ponovno pokazalo, kako nepredvid-J’vaje politika. Naj spomnimo, daje vladajulija v državni zbor vložila predlog zakona o spre-l^mbah in dopolnitvah zakona o trgovini, ki Je obratovalni čas prodajaln omejeval na šest n* v tednu. Takrat so, kljub stališču ustavnega sodišča, daje to področje do 27. julija tre-ba zakonsko urediti, predvsem poslanci Libe-ralne demokracije uspeli preprečiti, da bi bil delavsko naravnani zakon uvrščen na sejo državnega zbora. Tako je kapitalistično-liberal-n' del državnega zbora delodajalcem zagoto-V|1 dovolj časa za lobiranje o spremembah že toženega zakona o spremembi zakona o tr-Sovini. To seje zgodilo na odboru državnega ^ora za gospodarstvo. Ko je bil predlog sprememb zakona uvrščen oktobrsko sejo državnega zbora, smo v Sin-jkatu delavcev trgovine Slovenije prek me-U|JCV in neposredno spremljali razprave poslan-Cev in svetnikov. Ker so bile razprave večinoma naklonjene omejevanju skrajno liberalis-'cnega obratovalnega časa prodajaln, smo medi, da ne bo težav pri podpori našim amandmajem, ki so jih vložile tri parlamentarne poganske skupine, ena celo koalicijska. Toda krep-smo se ušteli. Pri glasovanju o amandma-I se je pokazala vsa učinkovitost liberalnih . Sokratov, ki jih je dodatno podprla tudi za-Jetna skupina poslancev ljudske stranke. . ^ Sindikatu delavcev trgovine Slovenije se Javno sprašujemo, v čigavem imenu so glaso-Val' ti poslanci. Ali jim več pomeni prilizova-le vse bolj agresivnim delodajalcem oziroma Podajalcu, ki ima kapital, s katerim kupuje ^di del politike. Ali jim nič ne pomenijo šte-dne javnomnenjske raziskave, ki kažejo, da ..°Venski potrošniki ne želijo popolne libera-(!zacije obratovalnega časa prodajaln? Ali se ' Poslanci in tudi svetniki, ki niso podprli od-v°zilnega veta na zakon, ne sprašujejo, v kak-;no družbo si želimo? Ali jim ni nič mar, če 5 odstotkov aktivnega prebivalstva, ki dela v |govjni, ne bo imelo pogojev za ustvarjanje ^Žine in njeno ohranitev? Sindikat delavcev trgovine Slovenije je na m^jem 1. kongresu konec oktobra sprejel re-m fcijo o obratovalnem času prodajaln. Čla-’ teh pa je iz dneva v dan več, so od svojih Kako so glasovali? V državnem svetu je za odložilni veto glasovalo 13 svetnikov. Ker je enako število svetnikov glasovalo proti, veto ni bil sprejet. Za odložilni veto so bili: Tone Hrovat, Branko Grims, Jože Ilc, Petra kersnič, Vekoslava Krašovec, Jurij Kuštrin, Branko Lukšič, Dušan Rebolj, Dušan Semolič, Alojz Suhadolc, Albert Vodovnik, Peter Vrisk in Milan Zver. Proti pa so bili: Franc Batagelj, Igor Blažina, Jožko Čuk, Karlo Kastelic, Alojzij Kaučič, Bojan Korošec, Božo Kuharič. Branko Matkovič, Borut Meh, Darja Odar, Alojz Oset, Janez Oven in Cvetana Rijavec. Proti amandmajem na 17. člen zakona o trgovini, ki omejuje tedenski obratovalni čas (vložile so jih poslanske skupine ZLSD, NSI in SDS) so v državnem zboru glasovali tile poslanci: Iz LDS: Anton Anderlič, Jože Avšič, Richard Beuermann, Anton Butolen, Geza Džuban, Slavko Gaber. Mario Gasparini, Ljubo Germič, Zoran Gračner, Roman Jakič, Branko Janc, Miran Jerič, Blaž Kavčič, Jože Kavtičnik, Milan Kopušar, Maksimilijan Lavrinc, Lidija Majnik, Aleksander Merlo, Rudolf Moge, Irma Pavlinič Krebs, Majda Širca, Dušan Vučko in Cveta Dražen Zalokar; iz SLS: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Jurij Malovrh, Janez Podobnik; Franc Horvat iz ZLSD in Roberto Battelli, predstavnik it. narodnosti. delegatov plebiscitarno zahtevali izvedbo referenduma o obratovalnem času prodajaln. Organizirali ga bomo v prvem mesecu naslednjega leta in zagotovo bo uspel. Poslanci, ki sindikata niso podprli, se bodo morali vprašati o svoji PREJELI ^cTnTJ CMf) močjo vIDIv argumenta V Odmevih Televizije Slovenije 25. oktobra so g. Jankoviča, predsednika uprave Mercatorja, vprašali, kaj si on misli o sprejetem 17. členu zakona o trgovini glede obratovanja ob nedeljah. Energično je odgovoril, da se pri njih s sprejetjem zakona ne bo nič spremenilo, brez problemov bodo za nedeljsko obratovanje dobili soglasje zaposlenih. Sprašujem ga, na kateri način bo prepričal zaposlene, da bodo dali soglasje. Ali ne pozna raziskave dr. Nika Toša, iz katere izhaja, da je kar 80 odstotkov vprašanih delavcev tega poslovnega sistema skrajno nezadovoljnih z nedeljskim delom in da bi se kar 51 odstotkov vprašanih delavcev odreklo nedeljskega dela tudi za ceno prenehanja delovnega razmerja. Bodo to znane grožnje, da kdor ni z nami je proti nam? Pred TV-kamero je bil tako prepričan o dob- vesti. Ali so kot resnični predstavniki ljudstva sprejeli zakon, ki bo zaščitil šibkejšega v državi ali pa so sledili neizmerni sli po oblasti in dobrikanju kapitalu? Sandi Bartol, sekretar Ijenem soglasju za nedeljsko delo, kot je bil včasih samo še Tito, če je kaj ukazal. A je za vsak primer zagrozil zaposlenim, če bi slučajno razmišljali s svojo glavo in soglasja ne bi dali? Če bodo proti nedeljskemu delu, bo tisoč prodajalk izgubilo službo, je še dejal. Ta izjava pa že presega meje dobrega okusa. Če je v Mercatorju okoli 14.000 zaposlenih, je to huda groblja, vredna obsodbe. V celem Mercatorju ob nedeljah ne dela več kot 2000 prodajalk. Ali te prodajalke delajo samo po pogodbi, in to pretežno samo ob nedeljah? V Mercatorju namreč trdijo, da je za nedoločen čas zaposlenih 95 odstotkov vseh delavcev. Ko je Mercator prevzel Emono Merkur, so bile trgovine ob nedeljah zaprte. S preureditvijo teh trgovin se je obratovalni čas podaljšal ne samo čez teden, ampak tudi na nedeljo. Zanima me, koliko prodajalk so zaposlili za ta novi podaljšani obratovalni čas? Prepričan sem, da bo Mercatorjev štab našel prave številke, ki bodo koga zadovoljile, delavk v tem podjetju in mene pa žal ne. Franci Lavrač, predsednik SDTS Naročilnica Naročamo izvodov priročnika za sindikalne zaupnike OsnOVC ekonomije in plačnega sistema avtorja Braneta Mišiča. Cena za izvod je 1500 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost). Poštnino plača Naročnik ob prevzemu. Naročnik lahko priročnik osebno dvigne v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4. ^riročnik(e) nam pošljite na naslov Podpis in žig odgovorne osebe Naslov plačnika davčna številka plačnika Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 01/23-17-298. TUdi starejši igralci naj dobijo možnosti (Razprava na skupščini Glose) Sem JOŽE MRAZ, igralec -glumač in prihajam iz MGL, Rad bi opozoril na problem, ki ga novi čas zaostruje. To so starejši, ali če želite, zrelejši igralci, ki niso primerno zaposleni. Gledališče je dobro takrat, ko lahko uprizaija tudi najzahtevnejše domače in svetovne dramatike. Zato pa je potrebno, da ima čimveč generacij igralcev, kajti vsaka generacija prinaša na oder svoj svet, svojo občutljivost in svojo filozofijo. Za dobro gledališče je potreben tudi doberprogram. Vsaka generacija igralcev pa ima pravico do enakomerne zastopanosti v tem programu in samo tako je program lahko uravnotežen in zanimiv. Samo obravnavanje človeka v vseh njegovih starostnih obdobjih, lahko gledališče življenju - kaže -ogledalo. Če je v določeni drami zastopanih več generacij, vsaka generacija rešuje vprašanja na njej lasten način. Na nekatera vprašanja pa dajo odgovore lahko samo igralci starejše generacije. Ob dolgoletnem delu se je ob igranju mnogih vlog in žanrov na vsakršnih odrih v igralcih akumuliralo mnogo znanja in izkušenj, ki jih igralska akademija ne more dati. Še bi lahko razglabljal, pa mi pride na misel tista znamenita floskula marsikakšnega umetniškega vodstva gledališč, ki pravi: »Igralci ste plačani, da igrate, razmišljali in odločali bomo pa mi.« Kdo jim je dal take kompetence in ali sijih iz objestnosti ne jemljejo preveč? Živimo v času, ko so meje naše družbe odprte, ko postajamo vsaj po načinu razmišljanja -Zahodni svet. Zahodni svet, posebno Amerika, pa goji »kult mladosti«. Ta kult pa nima vedno pozitivnih konotacij. Svet es-trade, filma in televizije ujame v svet »sanj« takšnega mladega človeka, izrabi princip novega obraza, ga trži, rabi, izrabi in zavrže. Na žalost postaja, kar se tiče »novega obraza«, tudi pri nas podobno. Igralca še »vročega« iz šolskih klopi potegnejo na oder in ga zasujejo z delom, da komaj diha. Nihče od teh mladih ljudi pa nima poguma, da bi kakšno nalogo vendarle odklonil, čeprav bi to bilo za njegov razvoj pozitivno. Če se malo pošalim, bi si privoščil preprosto primerjavo. Če nov avto vozimo po vseh pravilih in, da z njim ne pretiravamo, bo vozil sto tisoč in več kilometrov, če pa z njim pretiravamo in kar v prvem letu od njega zahtevamo preveč, ob avto kmalu goden za varianto staro za novo. To pa, žal, z igralcem ne gre. Da izobrazimo enega samega igralca, našo družbo kar precej stane. Zato je še toliko manj razumljivo, da igralca po dobrih petindvajsetih letih dela, to je pri petdesetih letih starosti, umetniško vodstvo začne »izključevati«, oziroma odrivati od resnih nalog. Temu se reče razmetavanje izkušenj, ki pa si jih igralec nabere lahko samo s poglobljenim, dolgoletnim delom. Zato me nihče ne more prepričati, da igralec, kije skrbel za svoj psihofizis, ne bi mogel enakovred- no sodelovati z mlajšimi kolegi tudi po petdesetem letu in tako vsaj do petinšestdesetega leta, ko se upokoji. Izjemoma pa tudi dlje. Igralec naj bi bil pravzaprav do smrti, če je za to voljan in če ga gledališče vabi k sodelovanju. Izkušnje, ki jih pridobiva v življenju, ga plemenitijo in preko tega plemenitijo gledalca. Čudovito je videti mladega igralce ali igralko na odru, nekaj plemenitega in velikega pa je videti zrelega, starejšega, modrega in vitalnega igralca ali igralko na odru, ki obvlada glas in stas, misel in srce. V naših gledališčih pa je, žal, nastala praksa, da igralec po petdesetem letu v očeh direktorsko-umetniških struktur enostavno ni več zanimiv. Namesto da bi njegove dolgoletne izkušnje izrabljali v še večji meri, se glavnina pomembnih vlog nalaga mladim igralcem, starejši pa so potisnjeni na obrobje, kar je s psihološkega vidika počasna igralska smrt. Res je, da mlad igralec morebiti izžareva več primarne energije. Toda s prekomernim trošenjem le-te bo ta mladi igralec ne- M koč ravno tako zasitil interes vod-stvenih struktur. Zato se vprašujemo, kako vse to uskladiti z zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Če nismo sposobni dostojno pripe' Ijati igralca-umetnika do zaslužene pokojnine, da ne bo odhajal iz ustanov kot malovredno iztrošeno blago, kar se že dogaja* potem se postavlja vprašanje p° beneficirani delovni dobi. Jože Mraz in Silvij BožČ Za varstvo kulturne dediščine je potrebno sprejeti tudi standarde in normative (Razprava Metke Fujs, muzejske svetovalke v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota na skupščini Glose) Minula štiri leta so bila na področju kulture, še posebej pa na področju varstva kulturne dediščine, turbulentna bolj kot morda kadarkoli v zadnjih desetletjih. Celo zamenjavo družbene ureditve in nastanek nove države smo zaradi takratne kulturne politike preživeli mirneje kot zadnja leta. Seveda nam ni žal za tisto vrsto mirnosti, ki nam je nudila varno zavetje znotraj minimalnih plač, minimalnih standardov in nikakršne konkurence, ko so spoznanja, kam se razvija naša dejavnost v razvitem svetu, prihajala le po kapljicah. Žal nam je le za občutkom in zavestjo, da se je državi zdelo pomembno v 5. člen nove ustave vnesti stavek, da »država skrbi za ohranjanje kulturne dediščine ter ustvarja možnost za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«, in zavestjo, da seji je zdelo pomembno preventivno poskrbeti za osnovno financiranje ustanov, ki nosijo to poslanstvo, da ne bi njih in njihovega poslanstva razcefrali različni lokalni interesi. Potem pa seje začelo, obljuba nacionalnega programa, ki ga pa desetletju še vedno ni, obljuba standardov, ki naj bi poenotili ravni in kakovost dela, raznovrstna zakonodaja, ki naj bi uskladila našo organizacijo s spremembami, ki so se dogajale v državi, pa je bila vezana na nacionalni program in zato nikoli povsem uporabna ter jo zato sedaj ponovno spreminjamo in prilagajamo novim zahtevam. Leta 1999 smo končno dobili novi zakon o kulturni dediščini, katerega nadgradnja je še vedno le v naših generalnih sklepih o njenem udejanjanju v bran-žnih zakonih, normativih in standardih, pravilnikih ... pa nabiramo gore internega gradiva, ki ga ne znamo zbrati in vnesti v nek delujoči sistem. Zato pa nas je tako pretresel nastanek 200 občin in oblika njihovega financiranja, v katerem je zakonsko sicer nekaj opredeljeno, pa ni mehaniz- mov ali pa jih noče biti, da bis . občinam to zdelo pomembno tu^ upoštevati; pretresla nas je m(,t' ki sojo pridobili politični marg1' nalci vseh vrst, katerih intelekt11' alni in estetski nivo so zgolj ceS te, pločnik in kanalizacije. Skladen civilizacijski in kul^. ni razvoj države je ostal na rav ustave, udejanjil pa bi ga lahko le Ustrezni zakon o regijah, ki ga £nako kot nacionalnega progra-ma ni, ker centralizirane države morda niti ne zanima, kam se bo razpršilo tistega nekaj denarja, ki ga namenja za lokalne programe, saj v zameno dobiva državo, kije ‘stočasno regija in v povprečju dobro razvita in dobro situirana ~ zgled vrednot pred vstopom v Evropo. Ob tem pa tako radi pozabimo, da seje ta Evropa razvila lz številnih vojn, izključevanj in usstrpnosti, to je »sama stoletna ‘deja Evrope«, ki jo želi preseči °na, ki jo želimo preseči mi, mi, k> smo morda edini evropski na-r°d, ki ima dve besedi za narod m nacijo, ker smo še pred leti bi-11 samo narod in smo na tem dejst-vu zgradili svojo identiteto, svo-i° kulturno identiteto. Kdo nam Potem lahko svetuje, koliko nacionalnih kulturnih ustanov in ko-uko ustanov nacionalnega kultur-nega pomena je za nas dobro ime-d- Te standarde si moramo znot-raj narodnih in nacionalnih, znot-raj kulturnih in znotraj material-nih možnosti postaviti sami. Ni naključje, da me nenehno ''"Znemirja ta 5. ustavni člen. Prihajam namreč iz najslabše razvite slovenske regije, z najvišjim odstotkom brezposelnosti, katere demografska podoba: gibanja, sta-tost in zdravje prebivalstva, po-staja katastrofalna, kjer ni več sko-raj nobene finančno uspešne firmo. tiste ki pa želijo ostati v konkurenci, selijo svoje uprave v Ljubljano in s tem tudi postopoma ves intelektualni potencial, ki n' Pripravljen več delati za v povprečju 30 odstotkov nižje plače, fthajam iz ustanove, regionalnega muzeja, ki se razpet med mi-hutialistične interese 26 občin, enega naroda, ene narodnosti in ehe etnične skupine, trudi loviti, uranjati in vzdrževati najvišji ni-■0 kvalitete svojega dela z zavestma smo edina ustanova, ki skrbi ^ kulturno dediščino v naši po-Njini, edina, ki opravlja tudi prizme družboslovne raziskave in Zultate le-teh redno publicira, enem pa oblikuje raznolik Tekter izobraževalnih in sploš-0 kulturnih programov, v kate-^ Poskuša vključevati čimveč do-1^ aue in zunanje publike. Zastonj, s|e;v naših krajih se kultura zelo v010 Pr°daja. Zakaj, sem že po-]a|. ula. Zdi se, da nikoli nismo de-p„! toliko in tako raznovrstno, am-p ’ ocenjevani smo po številu kov n'^ vstopnic in ostalih izdel-Sp ’ ter po številu pridobljenega UaŠe20rSke8a denar-ia’ ki 8a Je v e Pokrajini seveda »zelo veli- ko«. Nikoli nas ni še nihče ocenil po številu opravljenih projektov, številu projektov, ki smo jih dobili kljub hudi znanstveni konkurenci različnih državnih inštitutov in ustanov, po gradivu, ki smo ga kljub pomanjkanju denarja za odkupe in še vedno dovolj prepustni meji, s težavo uspeli ohraniti svojim otrokom, znanju, ki smo ga prenesli tem otrokom. Lahko samo rečem: »Jaz sem malo žalostna«. Kaj si torej želim od mojega sindikata in skupščine. Želim si, da bi v prihodnjih letih znali še bolje artikulirati potrebe delavcev in ustvarjalcev na področju kulture, tudi varstva kulturne dediščine, v njihovem interesu in interesu dediščine same. Da bomo skozi usklajevanja z zakonodajalcem, ustanovitelji in financerji v zakone, kijih sprejemamo in jih še bomo sprejemali, skozi dokumente, kijih bomo pripravljali in o katerih se bomo pogajali, dokumente, ki bodo določali standarde, kvaliteto in nenazadnje finančno tudi ovrednotili naše delo, znali uveljaviti to, kar smo si državljani te države zajamčili takrat, ko smo sprejeli našo prvo ustavo. Predlagam torej, da kot izhodišče takšnemu delu sprejmemo naslednje načelne in konkretne sklepe: - prizadevanje za skladen regionalni in posredno kulturni razvoj Slovenije, - prizadevanje za sprejem normativov in standardov na ravni varstva kulturne dediščine, kijih morata skupaj pripraviti pristojno ministrstvo, ki bo preko sprejetih mehanizmov tudi nadziralo raven zagotavljanja standardov in njihovega financiranja, ter zbrani predstavniki stroke, - ustanovitev sindikalne konference muzejev ali kar celotnega področja varstva kulturne dediščine, iz česar naj izhaja naša zahteva po poenotenju kulturne dediščine in konec ločevanja premične in nepremične spomenike, - sodelovanje pri sprejemu takšne klasifikacije poklicev, ki bo ustrezala razvoju strok in dejavnosti, kar je povezano tudi s sprejetjem metodologije razvrščanja orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, v skladu z novim zakonom. - prizadevanje za ustvarjanje mehanizmov znotraj zakonskih in drugih dokumentov, ki bodo vzpodbujali ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost nad standardom zagotovljene javne službe. Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.363,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.180,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.518,00 2. Kilometrina (od 14. 5. 2002 dalje) 55,47 55,47 (od 28. 5. 2002 dalje) 55,92 55,92 (od 11.6. 2002 dalje) 54,54 54,54 (od 25. 6. 2002 dalje) 54.75 54.75 (od 9. 7. 2002 dalje) 54,99 54,99 (od 23. 7. 2002 dalje) 54,84 54,84 (od 20. 8. 2002 dalje) 55,41 55,41 (od 3. 9. 2002 dalje) 55,50 55,50 (od 17. 9. 2002 dalje) 56,16 56,16 (od 1.10. 2002 dalje) 56,22 56,22 (od 29. 10. 2002 dalje) 55,83 55,53 3. Ločeno življenje* 92.981,00 63.880,00 Sindikalna lista November 2002 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) Javni sektor’ (nekdanje negospodarstvo) 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 690,00 690,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 67.612,00 53.534,00 - za 20 let 101.418,00 80.301,00 - za 30 let 135.224,00 107.068,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 464.904,00 697.356,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 137.810,00 107.068,00 - ob smrti v ožji družini 68.905,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2002) 101.611,00 101.611,00 5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2002) 49.568,00 49.568,00 6. Regres za letni dopust - najmanj (od 26. 4. 2002) 125.805,00 - ali največ 165.305,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom h kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002. Strokovna služba ZSSS Ne bodo mi zlomili hrbta Zlatko Hernčič, predsednik SKEI v Etri 33 in predsednik območne organizacije SKEI Ljubljana in okolica, o poskusih lomljenja sindikata S pogovori o delu sindikatov v podjetjih je v nas zraslo prepričanje, da so v dobro poslujočih gospodarskih družbah odnosi uprav oziroma lastnikov do zaposlenih dobri. Da v takih podjetjih delavci omembe vrednih težav nimajo. Toda vsako pravilo ima izjeme in to se je potrdilo v pogovoru z Zlatkom Hernčičem, predsednikom sindikata SKEI v družbi Etra 33 v Ljubljani. Hernčič je tudi predsednik območne organizacije SKEI Ljubljana in okolica. Na koncu pogovora je sogovornik sicer dodal, da se uprava v zadnjem času vendarle trudi za izboljšanje odnosov v podjetju. Toda rdeča nit pogovora - napori uprave za zmanjšanje, da ne rečemo celo izničenje vpliva sindikata - zaradi tega ni bila niti malo načeta. Za začetek nam povejte, kako posluje družba Etra 33? Hernčič: Družba Etra 33 je zrasla na pogorišču Energoinvesta, ki je zaradi razpada bivše Jugoslavije izgubil glavni oziroma edini trg, oziroma so bile pretrgane komercialne poli do tujih trgov. Naj še pojasnim malce nenavadno ime: številka 33 v njem spominja na letnico 1933, ko je bila ustanovljena njena predhodnica, tovarna Jambor. Nova družba, nastala je leta 1992, je prevzela proizvodni program propadlega Energoinvesta in ne ravno veliko delavcev, samo 53 od preko 300 zaposlenih. Vendar seje zelo uspešno postavila na noge in je vsa minula leta zaposlovala, še lani trideset novih delavcev. Tudi lastninsko preoblikovanje je potekalo za slovenske razmere dokaj korektno, z veliko udeležbo zaposlenih, ki imajo danes v lasti preko 35 odstotkov podjetja. Zdaj nas je redno zaposlenih sto delavcev in trideset za določen čas, ki pa jim uprava pripravlja pogodbe za nedoločen čas. Poslovno je družba zelo uspešna, obseg naročil stalno raste. Dobra tretjina nekdanjega števila zaposlenih zdaj naredi toliko energetskih transformatorjev, kot jih je pred leti Energoinvest z veliko več zaposlenimi. Temu primerne so tudi plače, 114.000 tolarjev bruto dobijo začetniki v proizvodnji, povprečje plač po kolektivni pogodbi pa je 249.000 tolarjev bruto. Iz tega povprečja so izvzete plače po individualnih pogodbah! Toda vsega se ne da meriti skozi tolar in zato menim, da so odnosi v podjetju slabi, da ljudje niso zadovoljni. Slišali smo, da ste bili med ustanovitelji sindikata v Etri 33. Hernčič: V Etri 33 po stečaju Energoinvesta ni bilo sindikata. Nezaupanje ljudi v sindikat je bilo po izkušnjah iz propadlega Energoinvesta dokaj visoko, in temu seje čudilo celo vodstvo. V letu 1996je tedanja uprava celo uvrstila na dnevni red zbora delavcev javno razpravo na temo: organizirati sindikat DA ali NE. Potem se nas je junija 1998 devet zapos- Zlatko Hernčič: Kaže, da so se delodajalci organizirano lotili poskusa, da bi iz podjetij nagnali sindikate. Odnos uprave do mene bi že lahko bil eden takšenih poizkusov, vendar ne bom popustil. lenih v skupnih službah sestalo na neformalnem sestanku, ki je prerasel v formalni ustanovni sestanek. Ob pomoči Valterja Zav-ca, takratnega sekretarja območne organizacije SKEI, smo skoraj na skrivaj ustanovili podružnico sindikata in se izognili oviram, ki so se kmalu začele pojavljati. Vodstvu ni bilo všeč, kdo na primer vodi sindikat, sam sem bil izvoljen za predsednika. Očitali so nam, da nismo bili legitimno izvoljeni, se nam čudili, kako lahko ustanovimo sindikat, ne da bi jih vprašali itd. V enem mesecu smo pridobili še 16 članov, po štirih letih pa nas je 74 od 130 zaposlenih.« Hitro naraščanje članstva ima ponavadi svoj vzrok v pojavljanju težav v podjetju. Pri vas pa ni tako. Hernčič: Poslovne težave podjetja niso mogle povzročiti naraščanje članstva, saj gre podjetju zelo dobro. Eden motečih dejavnikov je nezadovoljstvo ljudi, ki gaje potrdila tudi anketa GZS oziroma podjetja ITEO. Vzrokov je več, med njimi tudi način vodenja, ki je preveč avtoritativen. Sindikat bi rad s pomočjo vodstva vpeljal v podjetje več participativne-ga vodenja, da bi delavci bolj sodelovali ne samo pri upravljanju, ampak tudi pri izvajanju del, da bi torej vsak zaposleni imel večji vpliv na svojem delovnem mestu. Odkar je pred nekaj meseci iz protesta zaradi ukinitve gibljivega delovnega časa (za pol ure) odstopil komaj izvoljeni predsednik sveta delavcev, se je stanje samo še poslabšalo. Tako lahko rečem, da so za zdaj ti odnosi na najnižji ravni. Zanimivo, saj imate takšne vrste proizvodnjo, ki naravnost terja sodelovanje zaposlenih. Hernčič: Res ga zahteva, vendar če tisti, ki bi to moral spodbujati, nima posluha .•• Zaposleni se zavedamo, daje ravnovesje pomembno, pretirano osredotočenje na proizvodnjo, ki res izjemno narašča, ima lahko za posledico tudi slabšanje medsebojnih odnosov. Zavedamo se, da lastniki izvajajo hud pritisk na upravo, da bi bili dobički kar se da veliki. Toda kdo pa ustvarja te dobičke? Vodstvo dejansko že nekaj let neuspešno skuša spodbuditi inovacijsko dejavnost. Toda avtoritarnost vodenja in inovacijska dejavnost ne moreta iti vštric. To je velik problem, a žal se ga, kot kaže, odgovorni ne zavedajo v dovolj veliki meri. Dobri ali slabi odnosi v kolektivu niso odvisni samo od uprave, pač pa tudi od nižjih vodstvenih kadrov, tja do delovodij. Hernčič: Precejšnje število ljudi je avtoritarno obnašanje ohranilo iz Energoinvesta, ki je bil po pripovedovanju kolegov precej avtoritarno voden kolektiv. V njem je bilo zaposlenih veliko nizko izobraženih delavcev. Etra 33 pa je drugačno podjetje, ponašamo se s certifikatoma ISO 9001 in 9014. z mnogo višjo ravnijo izobrazbe in specialnih znanj zaposlenih, pa tudi raven proizvodnje je nekaj povsem drugega. Gre torej za svojevrstno nasprotje med uspešnostjo podjetja in nezadovoljstvom zaposlenih. Hernčič: Paradoks ob vsej uspešnosti firme je nizko zadovoljstvo zaposlenih. To je dokaz, da plača ni edino merilo zadovoljstva ljudi, daje pomembno tudi, da jim kdaj kdo pove, da dobro delajo, da jim prisluhne, k0 imajo probleme ali predloge. Pri nas žal velja maksima, da so eni za vodenje, drugi pa za delo. Vendar zaposleni menimo, daje za dolgoročno uspešnost podjetja boljša krilatica »Vsi mislimo, vsi delamo!« Da pa ne bi izgledalo, da se podjetje ne trud1 za izboljšanje odnosov in komunikacije, moram povedati, daje letos na pobudo upra',e začel izhajati interni časopis. Žal pa tudi ta ni šlo brez zapletov. Direktor, ki vztraja, da sam določa vsebino glasila, nas sicer nagm varja, da bi bilo zaželeno vanj veliko pisad-Seveda je težko pisati s sindikalnega stalri' ča, če odnosi niso pozitivno naravnani. Iz' boljšanje medsebojnih odnosov si je upra' va zastavila kot nalogo med dolgoročniif1 strateškimi smernicami podjetja. Toda na p^' ve rezultate teh naporov bo treba še poc®' kati. Jaz jim sicer lahko verjamem, da se tn1' dijo odnose izboljšat, toda dokler me pri si®' dikalnem delu omejujejo, je to malo težko Lani ste bili izvoljeni tudi za predsednika območne sindikalne organizacije SKEI Ljubljane in okolice. Hernčič: V lanskem decembru sem bil if voljen na to funkcijo, skoraj hkrati pa tu | za predstavnika delavcev v nadzornem sve Etre 33. Dodatna funkcija je še poglobila ^ale napetosti med menoj, predsednikom S1ndikata, in upravo. V nadzornem svetu pač °dpiram kakšno temo, ki ni po godu upra-v'- Vendar sam tem odporom, ne posvečam prevelike pozornosti. »Mnenja naših sovražnikov,« je rekel nekdo, »so bližje resnici o nas, kot pa naša lastna mnenja.« Kot primer naJ navedem, da sem nadzorni svet opozori na rezultate ankete o zadovoljstvu zaposlenih. Zdaj bodo člani nadzornega sveta motali obravnavati še kaj drugega, manj prijetnega kot je samo debata o dobičku. Prej ali slej bo treba začeti upoštevati, daje firma brez nas, ki v njej delamo, nič, da so zaposleni in njihovo znanje vse, kar podjetje 'ma. Tega se naši delavci zelo dobro zavedajo, zato tudi hočejo odločati. V našem Podjetjih veliko govorijo o strankah, nato Pa popolnoma zanemarijo ljudi, ki se uk-varjajo z njimi - nas zaposlene. Glavni vzrok potranjih konfliktov pa je, da nas ne pustijo soodločati. Ni pa edini. Kaj vas zaposlene v Etri 33 še ‘tišči’? Hernčič: Neuspešno pogajanje za prosto-v°ljno dodatno pokojninsko zavarovanje na Ptitrier. Osem mesecev so trajala pogajanja 0 Prostovoljnem dodatnem pokojninskega zavarovanju. Pobudo smo v sindikatu sicer dali pred dvema letoma, pa je bila v predalih. v teh osmih mesecih pa seje močna ekipa, munestnica predsednika sindikata, namest-n'E predsednika sveta delavca in predsednik VVeta delavcev pogajala z upravo. In ko smo ^ mislili, da smo se dogovorili, je uprava ''-amrznila pogajanja, razen če sindikat sprej-1116 njen predlog. 'n ta je? Hernčič: Upravaje predlagala, naj bi pre-^'ja bila v višini štirih odstotkov bruto pla-Ve Posameznika, kar pomeni, da bi bolje pla-t-ani delavci imeli višjo premijo kot slabše Plačani. Tisti z višjimi plačami da zaslužijo V|sje pokojninske premije, saj so več prispeli k uspehu podjetja. Sindikat je najprej predlagal enotno pre-mtjo v višini 6500 tolarjev za slehernega za-P°slenega z dodatkom starejšim delavcem, 1 ne bodo mogli v celoti izkoristiti dodatka pokojninskega zavarovanja, saj imajo P^d seboj le še malo let službe. Delavci, stari ^ 30 do 45 let, naj bi dobili 1600 tolarjev j.eto ‘socialnega dodatka’ k premiji, starej-J ®d 45 let pa po 2600 tolarjev dodatka. Ti Ipavci pač niso krivi, da jih je sprejem pokojninskega zakona doletel v letih, ko nimajo ^ možnosti si z dodatnim zavarovanjem . variti osnovo za solidno dodatno pokoj-n°- Zato se nam zdi prav, da jim nekaj »da-^ saj moramo biti prav njim, starejšim hifVCem hvaležni, da imamo danes podjetje, jep noje‘ uPrava ,ega predloga ni spre Prav tako kot ni pristala na naš kompro- $j 1Snj predlog, naj bi obveljala premija v vi-gjj1 stirih odstotkov bruto plače zaposlene-rej v nienjeni ‘socialni’ dodatek pa naj bi sta-v^j,1 delavci vseeno dobili. Kaj se bo izci-jP' ta trenutek težko napovem. 9*° je izvolitev za predsednika °močne organizacije SKEI vplivala j® odnos vodstva do vas? nfnčič: Ta funkcija zahteva več odsot- nosti iz podjetja. Območna organizacija me je skupaj s podpredsednikom območne organizacije denimo napotila na štiridnevni seminar, po en dan v štirih mesecih zapored. To je verjetno izbilo sodu dno, saj sem bil z dela odsoten štiri dni, poleg tistih ur, ko sem enkrat mesečno odhajal na seje območne organizacije. Poleg tega sem imel še seje republiškega odbora, pa delo v izvršnem odboru SKEI Slovenije. Omeniti moram, da sem občasno vabljen na razprave kot sodnik porotnik delovnega in socialnega sodišča, kar povečuje seštevek teh odsotnosti. Moram reči, da člane uprave delno razumem v njihovem negodovanju, vendar bo do določenega dogovora moralo priti. Zato mi je uprava pred nedavnim prepovedala službene izhode iz podjetja. Lahko sicer vzamem redni dopust, vendar mi ga počasi zmanjkuje. O tej moji zadregi sem obvestil predsednika SKEI Slovenije, Draga Gajzerja, vendar skupnega jezika z upravo Etre 33 zaenkrat tudi on ni uspel najti. Že dvakrat je bil upravi poslan predlog sporazuma med SKEI Slovenije in upravo o obsegu mojega dela za sindikat na raznih ravneh, vendar gaje uprava vsakokrat zavrnila. Ali se uprava sicer drži sporazuma o delovanju sindikata v podjetju? Hernčič: Seveda, tega se drži, prek njegovih okvirov pa noče iti, oziroma ne pristaja na kaj več ur dela za sindikat, kot je predvideno v tem sporazumu. Vendar v času podpisa sporazuma tudi mojih zunanjih funkcij še ni bilo. Zanimiv pa je še očitek uprave, da jim nisem prej povedal, da bom kandidiral za predsednika območja! Toda kolektivna pogodba ima v 49. členu določeno, da se v ure, namenjene za delo sindikata v podjetju, ne šteje delovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti. O svojih težavah, saj gre že za omejevanje tako mene kot delovanja sindikata, sem nedavno obvestil tudi kolege v območni organizaciji SKEI. Taje zaprosila komisijo za tolmačenje kolektivne pogodbe za ponovno tolmačenje 49. člena kolektivne pogodbe. Za pravno mnenje smo prosili tudi pravnico območne sindikalne organizacije, pri čemer pa je malce nerodno to, da je taista pravnica hkrati pravna svetovalka uprave Etre 33. Ali so morda na vas z uprave podjetja kakorkoli pritiskali, da se odpoveste vsaj delu svojih sindikalnih aktivnosti? Hernčič: Moj neposredni šef me prepričuje, naj se odločim, kaj bom počel, recimo naj opustim delovanje v sindikatu in naj raje opravljam svoje delo planerja, kar dobro delam, ali pa naj se v celoti profesionaliziram v sindikatu. Na sestanku z Gajzerjem, denimo uprava ni niti z besedico omenila očitka, da s svojo sindikalno dejavnostjo zmanjšujem svoj delovni učinek, oziroma zmanjšujem učinkovitost delodajalca. Dejali pa so, da se boje, da bi sindikalnega dela bilo sčasoma toliko, da bi trpelo moje delo. Toda, če bi uprava sprejela sporazum o vašem delovanju v sindikatu izven tovarne, ki ji ga SKEI Slovenije ponuja, bi bili s tem postavljeni tudi mejniki tega udejstvovanja. Skrbi o širjenju dela za sindikat na račun rednega dela bi bile potem odveč. Hernčič: SKEI Slovenije je v nasprotju z običajno pogajalsko prakso postavil za moje delovanje v višjih organizacijskih oblikah sindikata minimalne zahteve. Predlagal je dovoljene izhode iz tovarne za redne sindikalne seje. Za udeležbo na kakšnem seminarju pa sem pripravljen še naprej žrtvovati kak dan dopusta. Pa je bilo za upravo Etre 33 tudi to preveč. Toda četudi sem z družino zaradi vseh teh sindikalnih obveznosti manj skupaj, se ne mislim umakniti ali popustiti. Tudi sodelavci v Etri 33 in izven nje me podpirajo in nagovarjajo, naj za božjo voljo ne popustim. Ker bi bil vaš naslednik na teh funkcijah potem še na slabšem? Hernčič: Seveda. Na območni organizaciji SKEI smo uvideli, da se na mojem primeru lahko prelomi sodna praksa, in da gre morda za pripravljen in usklajen naskok na sindikat. Podobne težave v podjetju, kjer je zaposlena, ima tudi neka kolegica. Možno je, da se bodo delodajalci s skupnimi močmi lotili metanja sindikata iz podjetij. Poleg tega je za delodajalce ugodno, če se sindikati ukvarjajo s takšnimi problemi namesto s pravimi sindikalnimi temami. Da denimo delavci nimajo dostojnih plač. Odvračajo torej pozornost od pravih problemov, ki tarejo zaposlene? Hernčič: No, sicer se ukvarjamo tudi s pravimi sindikalnimi temami, lahko pa bi se jim povsem posvečali, če ne bi bilo takšnih nepotrebnih zapletov. V zadnjem obdobju smo se izredno posvečali usposabljanju zaupnikov SKEI, predvsem o novem zakonu o delovnih razmerjih. Eno takih bo že 7. novembra, ko bo zaupnikom ljubljanskega območja predavala pravnica v SKEI Lidija Jerkič. Zato je pomembno ohraniti mirno kri pri odnosih z upravo. Če smo jezni, ko nas provocirajo, smo že v šibkejšem položaju. Sam sem se navadil, da nasprotnih pogajalcev ne sovražim, oziroma se zaradi njihovih potez ne jezim pretirano. Za čustva pri pogajanjih ni prostora, treba je nastopiti z argumenti in konec. Sindikalna izobraževanja precej pripomorejo k temu. V Ljubljani zato tudi v prihodnjem letu načrtujemo bistveno več izobraževanj. Tudi na SKEI Slovenije smo za razliko od prejšnjih let, ko sredstev za izobraževanje ni bilo ali pa so bila minimalna, zastavili povsem drugačno izobraževalno politiko. Vendar ne bomo izobraževali vse povprek, pač pa se bo vodili načrtno kadrovsko politiko. Ali to pomeni tudi vzgajanje naslednikov za sindikalne funkcije? Hernčič: Predvsem vzgajanje naslednikov. Kdor nima naslednika oziroma ga ne vzgaja, je šibak direktor, šibak predsednik sindikata. Vendar ne gre samo za to. Veliko pozornosti posvečamo izobraževanju na področju varnosti in zdravja pri delu, ki bo v prihodnje tako rekoč edino ostalo v pristojnosti svetov delavcev. Zakaj omenjam to? Ker je sodelovanje sindikata in svetov delavcev edi- Nadaljevanje na naslednji strani ni pravi način, da smo delavci nasproti delodajalcem enotni. Uprave to vedo in seveda sodelovanje skušajo kakorkoli ovirati. V našem podjetju jim to za zdaj ni uspelo. Sindikat in svet delavcev sta pred kratkim imela celo uspešen skupni seminar o participativ-nem upravljanju podjetja. Resda prvi v petletnem obdobju ETRE, vendar je za vzpodbuden začetek zaenkrat to dovolj. Ko govoriva o slabih odnosih: ali vodstvo vzdržuje red v podjetju tudi z disciplinskimi postopki in kaznimi? Hernčič: Pri nas se vodstveni kadri zadovoljijo predvsem z vpitjem na ljudi, zmerjanjem. Delovodje so te manire povzeli po enem od direktorjev. Pred petimi leti takšnega prepada med delavci in mojstri, delovodji ni bilo. Zdaj bi jim delavci malodane morali salutirati. To so metode vodenja iz tridesetih let preteklega stoletja. Vsi beremo o prepirih med delodajalci in delavci, v katerih se zapravlja ogromno energije in časa, ko se poskušajo oblikovati pravila igre, ki naj bi ljudi prisilila, da bi delovali v pravi smeri, ne glede na to, da je potrebno najprej postaviti temelje zaupanja. V nekaterih podjetjih pa so ti odnosi že super moderni, kjer delavci lahko soodločajo tudi o svojem delu. Lek, Krka in Domel so takšna podjetja, morda tudi Saturnusova Avtoopre-ma. V Plutalu denimo, kje je tudi tuji, nemški lastnik, pa vladajo razmere zgodnjega kapitalizma, kjer po stečaju starega Plutala ni več sindikata. Delavci si ga verjetno ne upajo organizirati. B. h- Sinditat kovinske in /0>K"j/ elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks št. 2 (Ur. I. RS št. 50/99), Aneks št. 3 (Ur. 1. RS št. 73/00), Aneks št. 4 (Ur. 1. RS št. 25/02) ZA OKTOBER 2002 V SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje za 1.2. 2002 Izhodiščna bruto plača od 1.8. 2002 I. Enostavna dela 1,0000 76.920 II. Manj zahtevna dela 1,1148 85.750 III. Srednje zahtevna dela 1,2390 95.304 IV. Zahtevna dela 1,4302 110.011 V. Bolj zahtevna dela 1,5736 121.041 VI. Zelo zahtevna dela 1,8604 143.102 VII. Visoko zahtevna dela 2,1950 168.839 VIII. Najbolj zahtevna dela 2,5296 194.577 IX. Izjemno pomembna najbolj zahtevna dela 3,0076 231.345 Eskalacija (Ur. 1. RS št. 6/2002) 2,70 % (januar 2002) Aneks št. 4 h KPD (Ur. 1. RS št. 25/02) s 1. 2. 2002 +3.250 sit po posameznem tarifnem razredu na januar 2002, aneks št. 5 h KPD (Ur. 1. RS št. 60/02) 2. Regres za letni dopust za leto 2002 - minimalno (Ur. 1. RS št. 45/2002) 125.805 - po uredbi vlade 70 % povprečne plače v RS 165.303 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano OKTOBER 2002 23.245 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT -polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 1. 10. 2002) 56,22 SIT 4. Nekateri drugi prejemki Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem de- lodajalcu. Aneks št. 2 (Ur. 1. RS 50/99) - za 10 let 76.920 SIT - za 20 let 1 15.380 SIT - za 30 let 153.840 SIT Odpravnina ob upokojitvi: 503.019 SIT ali* Solidarnostne pomoči: - smrt delavca 335.346 SIT ali* - ostalo 167.673 SIT ali* - daljša bolezen dogovor delodajalec in sindikat - nadomestilo za ločeno življenje 67.069 SIT ali* 5. Drugo - minimalna plača od 1. 8. 2002 (Ur. 1. RS 69/2002) 101.611 SIT - zajamčena plača od 1. 8. 2002 (Ur. 1. RS 69/2002) 49.568 SlT - povprečna mesečna bruto plača za AVGUST 2002 na zaposlenega v RS 236.147 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JUNIJ-AVGUST 2002 na zaposlenega v RS 232.452 SlT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (sprememba Ur. 1. RS št. 69/2002) -bruto 167.673 SIT - neto 107.068 SlT - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih AVGUST 2002 D Predelovalne dejavnosti skupaj DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov DK/29 Proizvodnja strojev in naprav DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 195.808 SlT 195.935 SIT 193.915 SIT 199.426 SlT 207.057 SIT Pojasnila 1. Izhodiščne plače: Količniki povišanja plač (Ur. 1. RS št. 6/2002), Aneks št. 4 h KPP (Ur. 1. RS št. 25/2002), Aneks št. 5 h KPD Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. 1. RS. št. 37/96), Aneks 51- 2, Aneks št. 3, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Zakon 2. Regres za letni dopust: Po dogovoru za leto 2002 minimalno 125.805, po uredbi vlade R^ največ 70 % povprečne plače. 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na z3' poslenega v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega benci' na (95 okt.) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pr' ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS. št. 72/93, 43/94, & 94, 7/95, 5/98, 48/2001), KPD 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. 1. RS št. 50/99) - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: * osnova so tri povprečne briih' plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne brut(’ plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: * najmanj ena povprečna bruto pla‘-L delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v g°s podarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: * najmanj 40 % p°' vprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v g°s podarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP OPOMBA: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prej6*^ kov iz delovnega razmerja (Ur. 1. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določaj višine prejemkov pod 2, 3, oz. 4, alinejo. Sprememba osnove je bila objavljena v 1 1. RS št. 69/2002. Oskar Komac, sekretar za ekonomsko-finančne zad^ I 1 I Socialni dialog se bo razvijal tudi v regijah V Podravju bodo ustanovili prvi regijski ekonomsko-socialni svet Predstavniki socialnih partnerjev iz Podravja so v ponedeljek v Mariboru dokončno uskladili besedilo sporazuma o ustanovitvi ''egijskega ekonomsko-socialnega sveta. Kot so povedali na tiskovni konferenci, so v sporazum zapisali, da ta tripartitni organ Ustanavljajo, da bi vsi zainteresirani v njem skupno obravnavali vprašanja in ukrepe, ki se nanašajo na ekonomsko-socialni položaj delavcev, brezposelnih in občanov v regiji. Ivan Meier je poudaril, daje tudi regijsko gospodarstvo zainteresirano za dobro delo ekonomsko-socialnega sveta. Izrazil je upanje, da se bo prek njega povečal vpliv podjetij na sprejemanje odločitev v regiji in državi, saj se je doslej glas gospodarstva iz podravske regije premalo slišal. Po Meierjevih besedah se bo ob uspešnem socialnem dialogu v regiji povečal tudi njen vpliv na sprejemanje odločitev v državi. Na novinarsko vprašanje, kako na ustanavljanje regijskega ekonomsko-socialnega sveta gledajo socialni partnerji v republiki, je Krašovčeva Regijski ekonomsko-socialni svet bo sestavljen tripartitno, iz predstavnikov sindikatov, delodajalcev in območnih obrtnih zbornic, območne gos-P°darske zbornice in območnega odbora združenja delodajalcev ter občin. V svetu bodo lahko sode-lovale tudi druge institucije, ki bodo za to izkaze interes in bodo podpisale sporazum. Delovanje regijskega ekonomsko-socialnega sveta bodo financirali vsi partnerji, vodstvo sveta Pa bo svoje delo opravljalo neprofesionalno. Svet b° imel predsednika, podpredsednika in sekre-tarja, ki ne bodo smeli biti iz iste skupine soci-alnih partnerjev. Regijski ekonomsko-socialni svet bo formal-110 ustanovljen, ko bo sporazum o njegovi usta-novitvi podpisala večina od vseh treh skupin sejalnih partnerjev. Usklajeno besedilo sporazuma bodo še ta teden poslali vsem socialnim part-nerjem v regiji. Pričakujejo, da ga bo večina pod-P>sala v mesecu dni in bo svet začel delovati že 5°s. Predstavniki socialnih partneijev so prav tako 46 uskladili pravila o delovanju sveta, zato je za Začetek njegovega dela vse pripravljeno. Regijski ekonomsko-socialni svet bo sodeloval urii pri socialnem sporazumevanju in udejanjanju ^ciulnega sporazuma, ki ga sprejema ekonom-' ko-sc>cialni svet na ravni države. Poleg tega bo ^deloval tudi z ekonomsko-socialnim svetom na ravni države, z ekonomsko-socialnimi sveti pednjih držav ter z mednarodno organizacijo e'U in Svetom Evrope. „ Kakšne pa bodo oblike njegovega delovanja? vet bo dajal mnenja in priporočila na predla-zakone in kolektivne pogodbe, dajal bo po-jJe za sprejem novih ali spremembo veljavnih 1^ °nov, oblikoval bo stališča in mnenja na de-gradiva, osnutke in predloge uredb, odredb |. Zakonov. V vseh omenjenih primerih bo ob-^°val stališča in mnenja ter jih posredoval eko-^ msko-socialnemu svetu na ravni države, vla-i * državnemu zboru, državnemu svetu in stro-^lvni ter širši javnosti. Usklajene odločitve bodo ^zovale organe in delovna telesa vseh treh Jalnih partnerjev v Podravju. ^ Boris Sovič, mariborski županje na novinarski 'Jferenci dejal, daje socialno partnerstvo te-J evropske zgradbe, zato je nujno tudi za raz-VeJxre§U- Evropa pa ni samo skupnost držav, tem-bu/asti regij. Po njegovih besedah je prišla po-sko 3 Za Ustanov*tev prvega regijskega ekonom-,Soc'alnega sveta v državi iz sindikalnih vrst, lU(] \ n° °d Vlada Mariniča, podprla pa jo je g0 Vekoslava Krašovec. Pobudo je podprla tudi pil P^darska zbornica, nato pa jo je za njo sto-$oyjg Vcč kot dve tretjini občin. Kakor je dejal c> bo delovanje regijskega ekonomsko-so- cialnega sveta utrjevalo vlogo bodoče pokrajine. V imenu sindikatov iz Podravja je aktivnosti za ustanovitev sveta koordiniral Vlado Marinič. Po njegovih besedah vseh vprašanj, ki so povezana z ekonomskim in socialnim položajem delavcev, ni mogoče uskladiti na ravni države. Zato je ekonomsko-socialni svet potreben tudi na regijski ravni. Še bolj pa bo to potrebno, ko bodo v Sloveniji ustanovljene pokrajine. Marinič je poudaril, da so v prizadevanjih za ustanovitev sveta razen redkih izjem sodelovali vsi sindikati. Vekoslava Krašovec, ki vodi območno organizacijo najbolj množičnega sindikata v regiji, je izrazila zadovoljstvo, da so ustanovni akti za oblikovanje ekonomsko-socialnega sveta na ravni regije usklajeni. Dejala je, da bodo omenjeni akti lahko v pomoč tudi socialnim partnerjem v drugih regijah. Krašovčeva je prepričana, da bo delovanje sveta okrepilo tudi sodelovanje sindikatov na regijski ravni, ki je bilo doslej vse preveč razdrobljeno. Boljše medsebojno sodelovanje bo povečalo tudi moč sindikatov na regijski in državni ravni. Z ustanovitvijo sveta so socialni partnerji v Podravju dokazali, da znajo stopiti skupaj. Tako svet predstavlja tudi zametek bodoče pokrajine. Predstavnik območne gospodarske zbornice Na tiskovni konferenci so govorili (od leve) Vekoslava Krašovec, Ivan Meier, Vlado Marinič in Boris Sovič. dejala, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira ustanavljanje ekonomsko-socialnih svetov v regijah, njeni strokovnjaki pa so sodelovali pri oblikovanju ustanovnih aktov sveta v Podravju. Marinič je dodal, da na oblikovanje sveta pozitivno gledajo tudi centrale drugih sindikatov, razen nekaterih izjem. Sovič je opozoril, da mora socialni dialog potekati na vseh ravneh, od podjetja preko regije in države do Evropske unije. Sicer pa je po njegovih besedah socialni dialog v Podravju potekal že doslej, na tako imenovanih neformalnih koordinacijah. V formalnih okvirih bo socialni dialog zdaj stekel lažje. T. K. „***„ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU J Slovenija Kako pogodba iz Nice spreminja Računsko sodišče EU? Odgovor: Računsko sodišče EU nadzira izdatke evropskih ustanov: preverja legalnost in korektnost prejemkov in izdatkov proračuna EU ter zagotavlja ustreznost finančnega poslovanja. Trenutno ima 15 članov, ki jih je soglasno imenoval svet EU za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja. Pogodba iz Nice, s katero se EU pripravlja na vstop kandidatk v EU, določa, da morajo biti v računskem sodišču zastopane vse države članice. Po novem bodo člani računskega sodišča imenovani le s kvalificirano večino v svetu EU. Odslej bodo lahko vzpostavili senate za sprejemanje mnenj in poročil. Predsednik računskega sodišča bo smel ustanoviti odbor za sodelovanje s predsedniki nacionalnih nadzornih institucij v državah članicah. Vir: publikacija Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji ni pravi način, da smo delavci nasproti delodajalcem enotni. Uprave to vedo in seveda sodelovanje skušajo kakorkoli ovirati. V našem podjetju jim to za zdaj ni uspelo. Sindikat in svet delavcev sta pred kratkim imela celo uspešen skupni seminar o participativ-nem upravljanju podjetja. Resda prvi v petletnem obdobju ETRE, vendar je za vzpodbuden začetek zaenkrat to dovolj. Ko govoriva o slabih odnosih: ali vodstvo vzdržuje red v podjetju tudi z disciplinskimi postopki in kaznimi? Hernčič: Pri nas se vodstveni kadri zadovoljijo predvsem z vpitjem na ljudi, zmerjanjem. Delovodje so te manire povzeli po enem od direktorjev. Pred petimi leti takšnega prepada med delavci in mojstri, delovodji ni bilo. Zdaj bi jim delavci malodane morali salutirati. To so metode vodenja iz tridesetih let preteklega stoletja. Vsi beremo o prepirih med delodajalci in delavci, v katerih se zapravlja ogromno energije in časa, ko se poskušajo oblikovati pravila igre, ki naj bi ljudi prisilila, da bi delovali v pravi smeri, ne glede na to, da je potrebno najprej postaviti temelje zaupanja. V nekaterih podjetjih pa so ti odnosi že super moderni, kjer delavci lahko soodločajo tudi o svojem delu. Lek, Krka in Domel so takšna podjetja, morda tudi Saturnusova Avtoopre-ma. V Plutalu denimo, kje je tudi tuji, nemški lastnik, pa vladajo razmere zgodnjega kapitalizma, kjer po stečaju starega Plutala ni več sindikata. Delavci si ga verjetno ne upajo organizirati. Sindikat kovinske in l9KU"l elektroindustrije Slovenije 1. Izhodiščne bruto plače po kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks št 2 (Ur. 1. RS št. 50/99), Aneks št. 3 (Ur. L RS št. 73/00), Aneks št. 4 (Ur. L RS št 25/02) ZA OKTOBER 2002 V SIT Zahtevnostna skupina tarifni razred Relativno razmerje za 1.2. 2002 Izhodiščna bruto plača od 1. 8. 2002 I. Enostavna dela 1,0000 76.920 II. Manj zahtevna dela 1,1148 85.750 III. Srednje zahtevna dela 1,2390 95.304 IV. Zahtevna dela 1,4302 110.011 V. Bolj zahtevna dela 1,5736 121.041 VI. Zelo zahtevna dela 1,8604 143.102 VII. Visoko zahtevna dela 2,1950 168.839 VIII. Najbolj zahtevna dela IX. Izjemno pomembna 2,5296 194.577 najbolj zahtevna dela 3,0076 231.345 Eskalacija (Ur. 1. RS št. 6/2002) 2,70% (januar 2002) Aneks št. 4 h KPD (Ur. I. RS št. 25/02) s 1. 2. 2002 +3.250 sit po posameznem tarifnem razredu na januar 2002, aneks št. 5 h KPD (Ur. 1. RS št. 60/02) 2. Regres za letni dopust za leto 2002 - minimalno (Ur. 1. RS št. 45/2002) 125.805 - po uredbi vlade 70 % povprečne plače v RS 165.303 3. Povračila stroškov v zvezi z delom - regres za prehrano OKTOBER 2002 23.245 SIT - dnevnice - cela 3.500 SIT - polovična 1.750 SIT - znižana 1.218 SIT - kilometrina (od 1.10. 2002) 56,22 SIT 4. Nekateri drugi prejemki Jubilejne nagrade: Po KPD za skupno delovno dobo ali delovno dobo pri zadnjem de- lodajalcu, Aneks št. 2 (Ur. 1. RS 50/99) - za 10 let * 76.920 SIT - za 20 let 115.380 SIT - za 30 let 153.840 SIT Odpravnina ob upokojitvi: 503.019 SIT ali* Solidarnostne pomoči: - smrt delavca 335.346 SIT ali* - ostalo 167.673 SIT ali* - daljša bolezen dogovor delodajalec in sindikat - nadomestilo za ločeno življenje 67.069 SIT ali* 5. Drugo - minimalna plača od 1.8. 2002 (Ur. 1. RS 69/2002) 101.611 SIT - zajamčena plača od 1.8. 2002 (Ur. 1. RS 69/2002) 49.568 SIT - povprečna mesečna bruto plača za AVGUST 2002 na zaposlenega v RS 236.147 SIT - povprečna mesečna bruto plača za JUNIJ-AVGUST 2002 na zaposlenega v RS 232.452 SIT - začasna osnova za določanje višine nekaterih prejemkov (sprememba Ur. 1. RS št. 69/2002) - bruto 167.673 SIT - neto 107.068 SIT - povprečna mesečna bruto plača po dejavnostih AVGUST 2002 D Predelovalne dejavnosti skupaj 195.808 SIT DJ/27 in 28 Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov 195.935 SlT DK/29 Proizvodnja strojev in naprav 193.915 SIT DL/30, 31, 32 in 33 Proizvodnja električne in optične opreme 199.426 SlT DM/34 in 35 Proizvodnja vozil in plovil 207.057 SlT Pojasnila 1. Izhodiščne plače: Količniki povišanja plač (Ur. 1. RS št. 6/2002), Aneks št. 4 h KPP (Ur. 1. RS št. 25/2002), Aneks št. 5 h KPD Vir: Tarifna priloga h kolektivni pogodbi dejavnosti (Ur. 1. RS, št. 37/96), Aneks 51- 2, Aneks št. 3, Aneks št. 4, Aneks št. 5, Zakon 2. Regres za letni dopust: Po dogovoru za leto 2002 minimalno 125.805, po uredbi vlade R® največ 70 % povprečne plače. 3. Povračila stroškov v zvezi z delom: - REGRES ZA PREHRANO: 10 % povprečne mesečne plače na za' poslenega v RS v preteklih treh mesecih - DNEVNICE: določene z uredbo - KILOMETRINA: * 30 % cene neosvinčenega motornega benci' na (95 okt.) Vir: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se Prj ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Ur. 1. RS, št. 72/93, 43/94, 94, 7/95, 5/98, 48/2001), KPD 4. Izračun nekaterih drugih osebnih prejemkov: - JUBILEJNE NAGRADE: Aneks št. 2 (Ur. 1. RS št. 50/99) - ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI: * osnova so tri povprečne bruto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece oziroma mesečne brut° plače delavca, če je to ugodneje za delavca - SOLIDARNOSTNE POMOČI: * najmanj ena povprečna bruto pluo*1 delavcev pri delodajalcu oziroma ena povprečna bruto plača v g°s' podarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca - NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE: * najmanj 40 % P°' vprečne plače delavcev pri delodajalcu ali povprečne plače v g°s' podarstvu za pretekle tri mesece, če je to ugodneje za delavca Vir: KPD, SKP OPOMBA: Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih kov iz delovnega razmerja (Ur. I. RS, št. 19/97) določa začasno osnovo za določaj višine prejemkov pod 2, 3, oz. 4, alinejo. Sprememba osnove je bila objavljena v ^ 1. RS št. 69/2002. Oskar Komac, sekretar za ekonomsko-fmančne Socialni dialog se bo razvijal tudi v regijah V Podravju bodo ustanovili prvi regijski ekonomsko-socialni svet predstavniki socialnih partnerjev iz Podravja so v ponedeljek v Mariboru dokončno uskladili besedilo sporazuma o ustanovitvi jogijskega ekonomsko-socialnega sveta. Kot so povedali na tiskovni konferenci, so v sporazum zapisali, da ta tripartitni organ ustanavljajo, da bi vsi zainteresirani v njem skupno obravnavali vprašanja in ukrepe, ki se nanašajo na ekonomsko-socialni položaj delavcev, brezposelnih in občanov v regiji. Ivan Meier je poudaril, daje tudi regijsko gospodarstvo zainteresirano za dobro delo ekonomsko-socialnega sveta. Izrazil je upanje, da se bo prek njega povečal vpliv podjetij na sprejemanje odločitev v regiji in državi, saj seje doslej glas gospodarstva iz podravske regije premalo slišal. Po Meierjevih besedah se bo ob uspešnem socialnem dialogu v regiji povečal tudi njen vpliv na sprejemanje odločitev v državi. Na novinarsko vprašanje, kako na ustanavljanje regijskega ekonomsko-socialnega sveta gledajo socialni partnerji v republiki, je Krašovčeva Regijski ekonomsko-socialni svet bo sestavljen tripartitno, iz predstavnikov sindikatov, deloda-Jalcev in območnih obrtnih zbornic, območne gospodarske zbornice in območnega odbora združenja delodajalcev ter občin. V svetu bodo lahko sode-°vale tudi druge institucije, ki bodo za to izkaze interes in bodo podpisale sporazum. Delovanje regijskega ekonomsko-socialnega sveta bodo financirali vsi partnerji, vodstvo sveta Pa bo svoje delo opravljalo neprofesionalno. Svet imel predsednika, podpredsednika in sekre-tai'ja, ki ne bodo smeli biti iz iste skupine soci-amih partnerjev. Regijski ekonomsko-socialni svet bo formal-n° ustanovljen, ko bo sporazum o njegovi usta-n°vitvi podpisala večina od vseh treh skupin so-c,alnih partnerjev. Usklajeno besedilo sporazu-t^a bodo še ta teden poslali vsem socialnim parterjem v regiji. Pričakujejo, da ga bo večina pod-Ptsala v mesecu dni in bo svet začel delovati že ptos. Predstavniki socialnih partnerjev so prav tako Ze uskladili pravila o delovanju sveta, zato je za Začetek njegovega dela vse pripravljeno. Regijski ekonomsko-socialni svet bo sodeloval uui pri socialnem sporazumevanju in udejanjanju s®cialnega sporazuma, ki ga sprejema ekonom-ko-socialni svet na ravni države. Poleg tega bo ^deloval tudi z ekonomsko-socialnim svetom "a ravni države, z ekonomsko-socialnimi sveti pednjih držav ter z mednarodno organizacijo e'a in Svetom Evrope. ^ Kakšne pa bodo oblike njegovega delovanja? vet bo dajal mnenja in priporočila na predla-zakone in kolektivne pogodbe, dajal bo po-?ude za sprejem novih ali spremembo veljavnih pitonov, oblikoval bo stališča in mnenja na de-. Jvna gradiva, osnutke in predloge uredb, odredb k Zakonov. V vseh omenjenih primerih bo ob-koval stališča in mnenja ter jih posredoval eko-^rnsko-socialnemu svetu na ravni države, vla-, ’ državnemu zboru, državnemu svetu in stro-^'vni ter širši javnosti. Usklajene odločitve bodo .pezovale organe in delovna telesa vseh treh Jalnih partnerjev v Podravju. , “oris Sovič, mariborski županje na novinarski uterenci dejal, daje socialno partnerstvo te-v .J evropske zgradbe, zato je nujno tudi za raz-Več i®'i' EvroPu Pa n' samo skupnost držav, tem-hii | ast' re8U- P« njegovih besedah je prišla po-Sk0a Za ustanovitev prvega regijskega ekonom-konrOC'alnega sveta v državi iz sindikalnih vrst, tijdj yClno °d Vlada Mariniča, podprla pa jo je 8osn C^0slava Krašovec. Pobudo je podprla tudi Pilo« arska zbornica, nato pa jo je za njo sto-Sovj^6 Ve^ *cot rive tretjini občin. Kakor je dejal C’ bo delovanje regijskega ekonomsko-so- cialnega sveta utrjevalo vlogo bodoče pokrajine. V imenu sindikatov iz Podravja je aktivnosti za ustanovitev sveta koordiniral Vlado Marinič. Po njegovih besedah vseh vprašanj, ki so povezana z ekonomskim in socialnim položajem delavcev, ni mogoče uskladiti na ravni države. Zato je ekonomsko-socialni svet potreben tudi na regijski ravni. Še bolj pa bo to potrebno, ko bodo v Sloveniji ustanovljene pokrajine. Marinič je poudaril, da so v prizadevanjih za ustanovitev sveta razen redkih izjem sodelovali vsi sindikati. Vekoslava Krašovec, ki vodi območno organizacijo najbolj množičnega sindikata v regiji, je izrazila zadovoljstvo, da so ustanovni akti za oblikovanje ekonomsko-socialnega sveta na ravni regije usklajeni. Dejala je, da bodo omenjeni akti lahko v pomoč tudi socialnim partnerjem v drugih regijah. Krašovčeva je prepričana, da bo delovanje sveta okrepilo tudi sodelovanje sindikatov na regijski ravni, ki je bilo doslej vse preveč razdrobljeno. Boljše medsebojno sodelovanje bo povečalo tudi moč sindikatov na regijski in državni ravni. Z ustanovitvijo sveta so socialni partnerji v Podravju dokazali, da znajo stopiti skupaj. Tako svet predstavlja tudi zametek bodoče pokrajine. Predstavnik območne gospodarske zbornice dejala, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira ustanavljanje ekonomsko-socialnih svetov v regijah, njeni strokovnjaki pa so sodelovali pri oblikovanju ustanovnih aktov sveta v Podravju. Marinič je dodal, da na oblikovanje sveta pozitivno gledajo tudi centrale drugih sindikatov, razen nekaterih izjem. Sovič je opozoril, da mora socialni dialog potekati na vseh ravneh, od podjetja preko regije in države do Evropske unije. Sicer pa je po njegovih besedah socialni dialog v Podravju potekal že doslej, na tako imenovanih neformalnih koordinacijah. V formalnih okvirih bo socialni dialog zdaj stekel lažje. T. K. * * * \ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeli Slovenec - jutrišnji državljan EU Kako pogodba iz Nice spreminja Računsko sodišče EU? Odgovor: Računsko sodišče EU nadzira izdatke evropskih ustanov: preverja legalnost in korektnost prejemkov in izdatkov proračuna EU ter zagotavlja ustreznost finančnega poslovanja. Trenutno ima 15 članov, ki jih je soglasno imenoval svet EU za obdobje šestih let z možnostjo podaljšanja. Pogodba iz Nice, s katero se EU pripravlja na vstop kandidatk v EU, določa, da morajo biti v računskem sodišču zastopane vse države članice. Po novem bodo člani računskega sodišča imenovani le s kvalificirano večino v svetu EU. Odslej bodo lahko vzpostavili senate za sprejemanje mnenj in poročil. Predsednik računskega sodišča bo smel ustanoviti odbor za sodelovanje s predsedniki nacionalnih nadzornih institucij v državah članicah. Vir: publikacija Informacijskega centra Delegacije Evropske komisije v Sloveniji X SLOvemja //um oreška N V V »To je sramota!« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil strugar Lojze. »Še vedno nisem dobil izplačanih nadur!« »Zakaj pa si tako nor, da jih delaš!« ga je zbodel mizar Tone. »Mene poglej. Letos nisem opravil še nobene nadure!« »Tebi je lahko, ko imaš doma samo enega mulca, pa še ta je vajenec,« je dejal Lojze. »Če bi bili moji trije otroci že pri kruhu, tudi jaz ne bi delal nadur!« »Dragi Lojze, ti si očitno v glavi nekaj pomešal,« je Lojzeta ponovno zbodel Tone. »Tvoji otroci ne potrebujejo tvojih nadur, temveč denar.« »Saj zato pa delam nadure, da bi več zaslužil!« je vzkliknil Lojze. »Čič ne da nič!« »Nadure v naši tovarni pa tudi nič,« se je zarežal Tone. »Poglej, ti vsak mesec narediš najmanj 60 nadur, jaz pa nikoli nobene. Na koncu meseca pa dobiva oba minimalno plačo, ki jo določa zakon!« »Zato pa pravim, da je to sramota!« je razburjeno vzklikni! Lojze. »Ali ti misliš, da ni?« »Ej, Lojze, seveda je to sramota! To vemo vsi! Vendar to tebi nič ne pomaga,« se je zarežal Tone. »Ti za svoje tri pamže potrebuješ denar. Tvojih nadur ne morejo jesti, pa če jih vsak mesec narediš sto ali še več!« »Kaj pa naj potem naredim?« je zamišljeno povprašal Lojze. »Nič!« je kot iz topa izstrelil Tone. »Nehaj delati nadure!« »Če ne bom delal nadur, ne bom nič dodatno zaslužil!« je razburjeno vzklikni! Lojze. »Kako bom potem preživljal svojo družino?« »Kako? Tako kot doslej!« je odvrnil Tone. »Saj tudi zdaj nisi nič dodatno zaslužil, temveč si samo dodatno delal!« »To imaš prav,« je zamišljeno prikimal Lojze. »Ti mi torej svetuješ, naj delam v službi vsak dan samo osem ur in nič več?« »Tega pa ti nisem svetoval jaz,« je dejal Tone. »Pa saj si vendar rekel, da v naši tovarni nima smisla delati nadur, ker jih direktor tako in tako nikoli ne plača,« se je razburil Lojze. »Si to rekel ali ne?« »Seveda sem rekel!« je odvrnil Tone. »Nisem pa ti svetoval, da delaš v tovarni vsak dan osem ur!« »Kako da ne?« je presenečeno povprašal Lojze. »Kaj pa naj počnem v službi?« »Nič!« je odvrnil Tone. »Ne razumem,« je kar ostrmel od presenečenja Lojze. »Zakaj ne bi v službi nič delal?« »Zakaj pa bi?« je z vprašanjem odgovoril Tone. »Zato vendar, da bom na koncu meseca dobil plačo,« je dejal Lojze. »Smešno,« je odvrnil Tone. »Direktor nič ne dela, ker se ukvarja v glavnem samo s politiko in golfom, pa dobi petnajstkrat večjo plačo od tebe. Računovodja prav tako nič ne dela, ker v službenem času skrbi za svoje zasebno podjetje, pa kljub temu dobi štirinajstkrat večjo plačo od tebe. Komercialni direktor tudi nič ne dela, ker skrbi samo za gradnjo svoje hiše, pa prejema vsak mesec šestnajstkrat večjo plačo kot ti. Zakaj bi delal ravno ti za svojo minimalno plačo!« »Kaj pa naj potem počnem v službi?« je obupano vprašal Lojze. »Nič!« je dejal Tone. »Minimalno plačo ti direktor tako in tako mora izplačati po zakonu!« »Kaj pa, če me bo direktor zaradi tega, ker ne bom nič delal, odpustil?« je zaskrbljeno povprašal Lojze. Iz dnevnika delavca Jožeta Sramota ✓ »To se ne bo zgodilo,« je zamahnil z roko Tone. »Da bi odpustil delavca, mora direktor nekaj ukreniti in narediti. To pa se našemu direktorju ne ljubi. Če bi se mu kaj ljubilo, bi pred tabo odpustil že mnoge svoje sodelavce.« »Hm, hm,« je skomignil Lojze. »Kajpa če me vendarle odpusti? Ne morem tvegati. Kako pa bom potem preživljal svojo družino?« »Preprosto,« je zamahnil z roko Tone. »Če ne boš več dobiva! svoje minimalne plače, s katero tvoja družina životari, bodo otroci dobili otroške dodatke, družina pa denarno pomoč na centru za socialno delo. Morda bo družina živela celo bolje oziroma manj slabo kot doslej!« »Tone, popolnoma si me zmedel,« je dejal Lojze. »Torej mi svetuješ, naj nič ne delam?« »Tega ti pa jaz nisem svetoval!« je dvignil prst Tone. »Ne razumem,« je presenečeno pogledal Lojze. »Kaj pa si mi potem svetoval?« »Svetoval sem ti, da nič ne delaš v tovarni oziroma v službi,« je dejal Tone. »Zavedaj se, da te v tovarni ne more nihče tako malo plačati, kakor lahko ti malo narediš. Drugače pa delaj po mili volji. Tem več, tem bolje zate in za tvojo družino!« »Kje pa naj potem delam, če ne v tovarni?« je presenečeno povprašal Lojze. »I, kje. Malce poglej okoli sebe,« se je zarežal Tone. »Jaz sem včeraj direktorjevi ženi za 60.000 tolarjev prekopal vrt. Prejšnjo soboto sem pomagal sinu komercialnega direktorja za 80.000 tolarjev popraviti avto, ki ga je karamboliral. Računovodji pa za 50.000 na mesec čez zimo redno servisiram centralno kurjavo, ker je pravi analfabet za tehniko.« »Tone, saj to, kar si opravil, ni toliko vredno, kot si računal!« je vzkliknil Lojze. »Seveda ne!« se je zarežal Tone. »Gospodje v službi goljufajo nas delavce, popoldne pa smo prisiljeni mi njih, sicer ne bi preživeli. Sicer pa imajo naši šefi tako in tako prevelike plače, zato ne vedo, kam bi z denarjem. Zakaj jim ga ne bi pomagali zapraviti?« »Tone, kaj pa na vse to pravi tvoja morala ?« je resno povprašal Lojze. »Jaz te razumem, vendar sam brez poštenega in vestnega dela in brez svojega ponosa ne bi mogel živeti.« »Moja morata pravi na to enako kot tvoja,« je dejal Tone. »Vse to je sramota! Vendar pa za to sramoto nismo odgovorni delavci. Nismo je zakrivili, pa tudi preprečiti je ne moremo. Samo paziti moramo, da ne bomo postali njene žrtve!« Kdo ve, koliko časa bi se Lojze in Tone še tako pomenkovala, če ne bi privihrala v menzo kuharica Špela z veliko skledo v roki. »Kaj pa na vse to praviš ti, Špela?« smo jo povprašali vsi v en glas, saj smo sledili vsaki besedi v pogovoru med sodelavcema. »Ah, kaj pa vem,« je zamahnila z roko Špela. »Samo to vem, da se menedžerji in oblastniki nenehno menjavajo. Eni so bolj pokvarjeni kot drugi. Mi delavci pa ostajamo na svojih mestih, zato moramo biti pošteni. Svet stoji na nas, zato moramo delati, sicer bi vse propadlo. Čeprav tudi sama dobivam minimalno plačo, sem danes ves dopoldne pridno delala, da sem vam pripravila odlično malico. Vi jo najprej pojejte, potem se boste morda lažje odločili, ali naj delavci še naprej ostanemo delavni in pošteni ali pa naj tudi mi začnemo ravnati kot pokvarjenci.« J Zamišljen parček »Zakaj pa je tisti parček v kotu tako zamišljen? Ali je kaj narobe z naše strani?« vpraša šef strežbe natakarja. »Ne, ne, vse je v redu. Samo ona sešteva kalorije, on pa denar!« »Tatjana, sodelavke smo se odločile, da ti bomo za rojstni dan kupile pralni stroj.« »Joj, zares ni treba, ker ga ne potrebujem.« »Zakaj ne?« »Ker se bom naslednji mesec poročila!« Osvajalec »Tako prijetno dekle ste. O vas bi rad zvedel čim več.« »Kar vprašajte.« »Ali jemljete kontracepcijske tablete?« Pomota »Oprostite, ali ste vi morda šef od mojega moža,« povpraša gospa srednjih let na novoletni zabavi moškega na sosednjem sedežu. »Ne!« »Potem pa takoj umaknite roko z mojega kolena!« Lažnivec »Draga žena, v novem letu ti želim veliko ljubezni.« »Ne laži!« »Resnično ti želim veliko ljubezni!« »Zakaj pa potem takoj ponoriš, če samo pomežiknem kakšnemu od sodelavcev!« Vedeževalka »Grozno, vašega moža bodo v kratkem uniod' li!« reče vedeževalka svoji stranki. »To že vem! Povejte mi samo, če me bodo dobili-1 * Skopuh »Ata, kakšna je razlika med varčnim človeko1’1 in skopuhom?« . »Če kupim poceni obleko zase, sem varčen,t-jo poceni kupim za ženo, pa sem skopuh!« Novoletna »Ali je z vami kaj narobe?« vpraša policist mo* kega, ki se vrača z zabave. »Ne. Samo izgubil sem nekaj.« »Kaj pa?« »Ravnotežje!« Seminar o zakonu o delovnih razmerjih tudi za ljubljanske sindikaliste Območna organizacija ZSSS za Ljubljano in okolico je ta torek organizirala seminar o novem zakonu o delovnih razmerjih. Izved-"o je zaupala Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Več 200 udeležencem so predavali clr. Mitja Novak, mag. Katarina Kresal Šoltes in dr. Barbara Kresal. Šoltesova je predstavila pogodbo 0 zaposlitvi, prevzemanju delavcev, položaju in vlogi sindikalnih zaupnikov in socialnem partnerstvu v podjetjih. Novak je govoril o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, še posebej o delovnem času, letnem dopustu in disciplinski odgovornosti. Kresalova pa je posebej obdelala odpoved pogodbe o zaposlitvi, še posebej pa odpoved večjemu številu delavcev. Predavatelji so za vse udeležence pripravili lično gradivo. podoma je udeležence predstavil Mitja Novak, direktor Inštituta za %e,o, poleg njega je Katarina Kresal s°ltes. V Festivalni dvorani se je zbralo več kot 200 sindikalnih zaupnikov in predstavnikov svetov delavcev. Začetek . . zavarovanja! Prišel je Čas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Dobrodošli v svet odraslih. s? Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d v.z Jaz zate,ti zame Nova Delavska enotnost PTIC PLEZALEC Z MOČNIM KLJUNOM Avtor Rudi Murn /IUSLIMAN UČENJAK GRAFIČNO ZNAMENJE OSTRIVEC SEZNAM IMEN ANTIČNA NAGR^NA PLO$-ALI STEBER GORSKO SMUČIŠČI NAD BOVCEM SUROVINA IČi V LONČARSTVU ORJAŠKI MOŠKI URNA PTICA UJEDA DEDNA ZASNOVA LJUDSKO: DEL LETALEC ZAČET- NIK ARIJAN- STVA SEVER FRANC SPORA EVROP. UMETNOSTNI SLOG V 15. IN 16. STOL KRILO rimske KONJE- NICE SREDSTVf ZA UNIČE- VANJI MRČESA MAVEC. GIPS RUSKA BALERINA ULANOVA INDIJSKI BIVOL IZDELOVALEC OUA NEMŠKI ŠAHIST (IZ ČRK. KANAK) ZDRAV. RASTLINA POGOVORNO: PLIN NOVICA. VEST ČRKI IZ BESEDE PTICA. KOBILAR LJUBIMEC SVEČENICE PREBI- VALKA SPREMEMBA SOGAS-NIKAZARAD SLEDEČEGA SAMOGL. HERO EVROPSKE DRŽAVE JUGOSLOV. LJUDSKI PIHALNI INSTRUM. KORALNI OTOKI .OBE NA VODI MAROGA VEZNIK IZOLACIJA PRIPO- OČEK MOČEK ZA RAČUNANJE VELIKA EVROPSKA REKA SEŽIGANJE KDOR OPRAVI SKRUTINIJ ZORANA ZEMLJA UMETNO USNJE »GUMARSKO« MESTO V OHIU. ZDA KDOR RIŠE GER. MIT: BOGINJA USODE VULKAN NA SICILIJI PRIPADNIK ŽIDOVSKE VERE ^NAKI ČRKI KINOTEKA AMERIŠKI FILM ANNIE HALL REŽIJA IN GL. VLOGA WOODY PLAZILEC STAROSTA 1. IN 2. I *> SAMOGL. f PLUTO-VI NA AMER. PISATEU (CONRAD) REDKA. MEHKA TKANINA OBOL LANTAN JAPONSKI PRED- SEDNIK 1960-1964 KNOCK OUT NENADEN VOJAŠKI RENU NASKOK MESTO V DALMACIJI SKALNAT greben V STENI OBLA- ČILNICA NAJVIŠJI VZOR. IDEAL PREBIVA- LEC TRATE UNESEK SI PISATE- LJICA PEROCI 'j KOČA IZ BRUN (STAR.) VOZILO. KI GA VLEČE ŽIVAL LJUDSKO: OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU ZA IZPUŠČANJE ŽIVINE PR: MA! NO TKIVO Predstavljamo prvo slovensko filmsko igralko. Rojena j® bila 1907 v Divači, umrla pa je 1979 v Budvi. Nastopal® je v čeških in nemških filmih - posnela jih je 21. Gesla križanke - sliki zgoraj: pravo in umetniško ime igr®1' ke; slika spodaj je iz češkega filma posnetega 1929 (nami). Film je razburkal tedanjo javnost in bil prepovedan v nekaterih državah - geslo je naslov filma. GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 38 (7. 11. 2002); 1:............................................ 2:............................................ 3:............................................ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrež* in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat® Slovenije, Dalmatinova 4. 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in daV.TI’ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj*'1 18. novembra 2002. Pravilna rešitev gesel iz 36. številke Nove Delavske enotnosti: 1. SKA GORA, 2. MOJSTRANA, 3. PLANICA. Nagrado 5000 tolarjev prej111 Sergej marin, Bresnica 70 a, 2273 Podgorci.