Štipendijski politiki na rob
Novi dogovor prinaša mnoge novosti
Področje štipendiranja v naši republiki je eno prvih podro-čij, ki so ga zaradi pomemb-nosti urejevali z družbenim do-govorom že leta 1970. Novi os-nutek družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipen-dijske politike v SR Sloveniji je rezultat triletnih prizadevanj za čimbolj usklajeno družbeno dogovorjeno politiko štipendi-ranja v republiki in javne raz-prave o spremembah dogovora, ki je trajala od lanskega sep-tembra.
»če želimo na kratko oce-niti rezultate dogovora iz leta 1970, naj poudarimo, da je ne-sporno pozitivno vpldval na raz-voj štipendiranja v naši repub-liki,« je zapisano v obrazložit-vi družbenega dogovora o ob-likovanju in izvajanju štipen-dijske politike v SR Slavemiji.
Ob tem moramo upošteva-ti, da je bil ta dogovor spre-jet in uveljavljen kot eden pr-vih takih dokumentov pri nas, ko se je sapioupravno sporazu-mevanje in družbeno dogovar-janje šele začelo. Pomembno je tudi dejstvo, da je dogovor v preambuli upošteval nekatere dolgoročne usmeritve, ki so bi-le po njegovem sprejemu druž-beno verifioirane z dokumenti o izenačevanju materialnih možnosti za izobraževanje mla-dine, o preprečevanju neupra-vičenih socialnih razlik in v zadnjem času še z dokumenti s področja kadrovske politike.
Ob tem je potrebno posebej poudariti, da prav slednji do-kumenti dajejo vrsto pogojev za uspešno politiko Štipendira-nja, oziroma je bilo doslej ne-ustrezno urejeno področje eden bistvenih razlogov za vrsto od-klonov in nepravilnosti, ki jih dogovor iz leta 1970 ni mogel odpraviti.
Povezanost kadrovske in šti-pendijske politike je vse večja zaradi različno — zlasti v kva-litetnem smislu — urejene ka-drovske politike beležimo od stopanja od dogovora, tako na-vzdol, čeprav manj, kot bistve-no nad vse sprejemljive zneske.
Po sili razmer je kadrovska politika najbolj »urejena« pri kadrovanju najbolj deficitar-nih poklicev — pri tem je se-veda potrebno odmisliti sploš-no pomanjkanje kadrov glede na možen vpliv — ki se žal od-Taža v preplačevanju kadrov, vidimo pa to že tudi pri štipen-diranju. Nesorazmerno visoke stimulacije ob konjunkturi ne-katerih poklicev ne nazadnje pogojujejo tudi velik in nera-- cionalen vpis na posamezne vi-sokošolske zavode, s tem pa tudi velik osip.
Enotna izhodišča
Takih vplivov seveda druž-beni dogovor ni mogel rešiti, ker po svoji naravi lahko pose-ga le v končno in izvedbeno fazo kadrovskih planov orga-nizacij združenega dela. Ker pa šo ti plani nasplošno primanj-kovali oziroma so bili izdelahi parcialni plani z izrazito krat-koročno orientacijo, je bilo do-volj štipendij le za zaključek posameznih stopenj šolanja, za začetek — razen sklada izob-raževalne skupnosti SRS za šti-pendije in posojila ter redkih izjem — ni skrbel nihče! To so bili nekateri poglavitni raz-logi, da so se v naši republiki odločili predlagati sprejem no-vega izpopolnjenega dogovora, ki naj bi reševal nekatera te-meljna vprašanja.
Mednje sodijo vsekakar: enot-rii kriteriji štipendiranja v SRS  —  potrebni  ukrepi  soli-
darnosti, intervencije in izena-čevanja materialnih pogojev za izobraževanje — usklajevanje štipendijske politike s kadrov-sko politiko v okviru razvojnih planov združenega dela — po-trebno stimuliranje kvalitetne-ga in hitrejšega študija — sak-cije za kršitelje — eriotno evi-denco in javnost pri štipendi-ranju — enakopravnost oziro-ma prednosti manj razvitih ob-močij — prilagajanje višine štipendij gibanju osebnih do-hodkov in življenjskih stroškov — usklajevanje in sporazume-vanje o enotnih izhodiščih za vse dajalce štipendij v naši republiki.
Enotni kriteriji za štipendira-nje v naši republiki so nujni. S tem po eni strani zmanjšuje-mo odliv kadrov z manj razvi-tih območij, po drugi pa pre-prečujemo, da bi se mladi ljud-je kljub morda drugačnim po-klicnim željam usmerjali v po-klice, za katere so že v času šolanja bolje nagrajevani. Ob-enem bi to tudi omogočalo, da se v večji meri uveljavi iz-bira mladine, po sposobnosti, ne pa, kot je bilo to doslej v večini primerov, da je o na-daljnjem šolanju odločala ma-terialna zmogljivost staršev.
Pomemben element, ki ga je potrebno zavoljo tega upošte-vati, je solidarnost in izenače-vanje materialnih možnosti mladine za izobraževanje. Opo-zoriU smo že, da materialni po-ložaj v glavnem odloča o mož--nosti za nadaljnje šolanje. Če k temu dodamo še nizek nivo poklicnih aspiracij, ki je s tem pogojen, in zaviralne vplive go-spodarsko in kulturno manj razvitega območja, ki v njem mlad človek odrašča ,nalaga-mo s tem službam za poklic-no usmerjanje in vzgo.jnoizob-raževalnim zavodom naloge, da te vplive omilijo. Da pa jim to omogočimo tudi po materialni plati, predvideva novi družbe-ni dogovor tudi ustrezno zdru-ževanje sredstev po enotni stop-nji za celo Slovenijo. Združe-na sredstva naj omogočijo po-deljevanje štipendij, ki naj iz-enačujejo materialne možnosti za izobraževanje glede na živ-ljenjske stroške mladine v kra-ju šolanja. Te štipendije naj bi nadomestile praznino med štipendijami, ki že zavezujejo štipendista, da začne po kon-čanem šolanju z delom y zdru-ženem delu štipenditorjev in so toTej bolj kratkoronče, in potrebni intervenciji ob vsto-pu v šolo, ko sicer neposred-nega kadrovskega interesa or-ganizacij združenega dela še ni. Ob tem so predlagatelji drnž-benega dogovora o štipendira-nju še posebej poudarili, da s štipendijami ni moč reševati vzrokov slabšega uspeha mla-dih, če so le-ti objektivno po-gojeni. Ta vprašanja rešujejo na drugih ravrieh, so pa prav tako — rešena seveda — po-goj za uspešnost štipendijske politike.
Stimulacija za študij
K stroškom šolanja morajo del sredstev prispevati starši. Zato predvideva novi družbeni dogovor enoten mehanizem ,po katerem bi pri izenačevanju vi-šine osnovne štipendije upo-števali delež staršev v višini polovičnega dohodka na čla-na družine in otroškega dodat-ka, ki je tudi oblika družbene pomoči. Razliko od ugotovlje-nih živijenjskih stroškov naj bi zagotovila štipendija iz zdru-ženih sredstev. S tem mehaniz-mom bi v načelu omogočill vsera učencem, ki nadaljujejo šolanje po končani osnovni šo-
li, da imajo nu razpolago za kritje stroškov šolanja v tem šolskem letu 900 dinžrjev me-sečno oziroma nekaj manj, če se   šolajo   v   domačem   kraju,.
Vprašanje združenih sred-stev predpostavlja tudi izena-čevanje pogojev med občinami ali z drugimi besedami: potreb-no je upoštevati, da nerazvite in ekonomsko šibke občine iz sredstev .združenih na svojih ¦ območjih, ne bodo mogle kriti vseh potreb. In obiatno, eko-nomsko najmočnejše občine morajo, po zadovoljitvi svojih potreb, omogoftiti prelivanje ostanka sredstev v občine, ki same ne morejo zbrati potreb-nih sredstev. Po oceni odbora, ki je pripravljal družbeni do-govor, potrebujemo v SRS za uresničitev navedenega cilja 130 milijonov dinarejv, kar po-meni pol odstotka od bruto osebnega dohodka zaposlenih v naši republiki.
Obenem pa ta združenasred-stva pomenijo, da bo lahko vsak občan v naši republiki z gotovostjo računal na štipendi-jo za svoje otroke, če bo se-veda v takem materialnem po-ložaju, da jim stroškov šola-nja ne bi mogel v celoti kriti. S tem pa tudi y največji mož-ni meri odpravimo materialno selekcijo.
Glede na kadrovske potrebe združenega dela, dolgoročne in kratkoročne, uvajamo sistem štipendij po enotnih lestvicah točkovnih vrednosti. Te lestvi-ce naj bi upoštevale napredo-vanje v šoli in doseženo kako-vost, uspeh. Za te točkovne vrednosti bi vsako leto dolo-čali vrednost točke tako, da bi štipendije sledile splošnemu po-rastu osebnih dohodkov. Stan-dard učencev in študentov bi bil s tem usklajen s standar-dom drugih delovnih ljudi. Ob-enem pa je posebej poudarje-no, da se štipendije dajejo le za dobo šolanja po statutih in zakonu.
Primerno oblikovana lestvica stimulacije za hiter študij naj bistveno pripomore k skrajša-nju poprečne študijske dobe. Ker pa je to le manjši del ukrepov y tej smeri, bo seveda z razvojem samoupravljanja na področju • vzgoje in izobra-ževanja treba razrešiti zlasti vprašanje učnih programov in odgovoraosti pedagoških delav-cev za kakovost in redno izpo-njevanje pedagoških obvezno-sti. Ta in še vrsta drugih vpra-šaAj so tista, ki jih s štipendij-sko politiko vsekakor ne more-mo reševati, so pa za njen uspeh bistvenega pomena.
Usklajevanje kadrovske in štipendijske politike v razvoj-nih načrtih je naslednja po-membna naloga, piše v obraz-ložitvi družbenega dogovora o štipendijski politiki. 2e uvodo-ma smo opozorili, da je prav neurejena kadrovska politika v marsičem pogojevala neuspeš-nost štipendijske politike. Ob predpostavki, da bokadrovska politika dobila v razvojnih na-črtih nstrezno mesto, so dani pogoji za realizacijo začrtane politike. Na to dejstvo so pri-pravljalci dogovora opozorili še zlasti zato, ker navedene predpostavke, pomenijo temelj štipendijske politike.
Denarne sankcije za kršitelje
V dosedanjem dogovarjanju na tem področju ni bilo ustrez-nih sankcij. Ker družbeni dogo-vori o kadrovski politiki že vsebujejo določene sankcije, jih novi doguvor upošteva, ob-enem pa omogoča tudi denar-
ne sankcije, ki so usklajene za različne kršitve medsebojne-ga razmerja v družbenem de-lu. Ukrepanje je poverjeno stal-nim samoupravnim razsodi-ščem, podrobnosti postopka pa bo potrebno urediti v samo-upravnem sporazumu o štipen-diranju.
Pomemnba novost, ki jo' do-govor uvaja, je tudi opredeli-tev štipendijskega razmerja z bistvenimi sestavinami pogod-be o štipendiranju.
Dogovor tudi posebej obrav-nava vprašanje evidence in za-gotavlja javnost na tem pod-ročju. Predvidena evidenca naj bi omogočila, da bi razpolagali s stalnim pregledom razpolož-ljivih štipendij in tako primer-no usmerjali mladino, ki bodi-si poklicno še ni orientirana ali pa je osebno usmerjena drugače, kot bi to zahtevali družbeni interesi v skladu s sprejetimi kadrovskimi načrti. To pa tudi pomeni, da bo moč štipendije razpisovati za ob-močje posameznih občin en-krat letno, medtem ko bi bil razpis za podelitev štipendij iz združenih sredstev praktično stalen, prošnje pa bi bilo moč obravnavati enkrat v vsakem četrtletju. Obenem bi mogli z analiziranjem stijokture štipen-distov v bistveno'večji meri po enotni metodologiji zasledova-ti učinkovitost sistema štipendi-ranja.
Posebej so opredeljene nalo-ge    samoupravnih    interesnih interesnih skupnosti in doseda- " njih namenskih skladov.
Pri dogovarjanju in spora-zumevanju na tem področju bi morali doseči soglasje vseh družbenih dejavnikov in vseh organizacij združenega dela, da imajo prednost pri kadrovanju v dananšnjih pogojih posamez-na področja, ki so gonilo tehno-loške revolucije in za nadaljnji družbeni razvoj bistvenega po-mena. Ocenjujemo tudi, da bi enaka prednost šla tudi neraz-vitim območjem, ki le s par-cialnkn invesitiranjem brez predhodne skrbi za kadre v razvoju ne bodo mogle bistve-no napredovati.
Učinkovit sistem štipendira-nja lahko izoblikujemo le z vse-stransko družbeno in samo-upravno politično akcijo. Od-bor za pripravo dogovora je namreč menil, da je v tem sistemu zadoščeno skupnim in-teresom, da pa bo treba zato sporazum s tega področja to-liko bolj odgovorno usklajeva-ti, da ne bo prihajalo do ne-potrebnih in škodljivih odklo-nov.
Kaj prinaša družbeni dogovor o štipendiranju študentom?
Če na kratko povzamemo vse prejšnje ugotovitve odBora za pripravo družbenega dogo-vora, potem lahko rečemo, da dijakom in študentom novi družbemi dogovor omogoča vsem sposobnim šolanje ne glede na socialni status dra-žin. S štipendijami iz združe-nih sredstev bodo delovni ljud-je omogočali sporazumno in solidarno sredstva za učence in študente, katerib. družine same ne bi zmogle kriti stroškov.
Kadrovske štipendije TOZD, ki k osnovnim življenjskim stro&kom šolanja — štipendi-je iz združerah sredstev — do-dajo stimulativni del in moti-virajo učenca in študenta za študij. Bolje bo študirati hi-treje in boljše ob kadrovski štipendiji kot pa si iskati pri-ložnostne zaslužke, denimo prek študentskega servisa in si tako brez potrebe podaljšati študij!
S kadrovsko štipendijo si študent zagotovi delovno me-sto v določeni TOZD, že ob študiju spoznava organizacijo, prakso in dopolnjuje teorijo, samoupravne odnose, skratka življenje v TOZD. Lažje bo po končanem študiju našel in se vživel na ustreznem mestu in se z uspešnim delom oddolžil za investicijo v njegovo izpbra-ževanje
Kaj občini?
Prvikrat je sestavljena skup-na delegatska komisija, ki bo lahko imela pregled nad vse-mi štipendisti v občini (zdru-žena sredstva, kadrovske šti-pendije) — tega doslej nima nihče, niti republika — in po-magala pri čim hitrejšem po-vezovanju štipendistov s kon-kretnimi TOZD!    .
Odločitve o podeljevanju šti-pendij bodo dane v kraju, kjer štipendiste poznamo — to je poznamo socialni položaj nji-hovih družin, kar je vsekakor za občino bistvenega pomena.
Delegat v občini bo odhajal na seje skupne komisije v re^ publiki in tako bodo interesi občine lahko konkretno dopol-njevali družbeni dogovor in samoupravni sporazum, ob-enem pa omogofiili manšji od-liv kadrov iz nerazvitih podro-čij, če bodo pravočasno zago-tovili delovna mesta.
Kaj TOZD?
Seveda novi družbeni dogo-vor o štipendiranju prinaša tu-di TOZD nekatere novosti. V prvi vrsti velja omeniti, da bo-do poenoteni kriteriji kadrov-skih štipendij in sankcije, ki so sporazTimno dogovorjene, vplivale na večjo zanesljivost pri  zaposlovanju  štipenddstov.
Tiste TOZD, ki doslej niso skrbele za lastne kadre, ker so ga lahko »kupovale«, bodo v prvi fazi prispevale vsaj za štipendiste iz združenih sred-stev za solidarnost, v perspek-tivi pa bo podeljevanje kadrov-skih štipendij nujno, če si bo-do hotele zagotoviti kader.
Tiste TOZD pa, ki že sedaj veliko štipendirajo, so svojim štipendistom poleg štipendije mnogokrat dodajale tudi denar za zadovoljevanje osnovnih ma-terialndh pogojev. Le-te bodo poslej štip«idisti dobili iz zdru-ženih sredstev. Njihove kadrov-ske štipendije bodo torej pra-viloma (če so imeli delavske iir kmečke otroke, ki so jim poleg štipendije nudili še dru-ge oblike pomoči — nakupova-li knjige) nižje in skupaj s sredstvi za solidamostno zbi-ranje v občini pomenijo le pre-razdelitev sredstev. Veliko TOZD je štipendiralo tudi pro-file, ki jih niso potrebovali na svojem kadrovskem področju.
In ne na koncu — tudi samo-upravne interesne skupnosti (kultura, zdravstvo, telesna kultura) skupaj s temeljnimi organizacijami zdmženega de-la zagotavljajo solidarnostno zbiranje in štipendiranje last-nega kadra.
Ob koncu pa poudarimo, da so mnoge TOZD, ki so že raz-pisale štipendije sporočile, da nanje ni nobenega odziva. Po drugi strani pa je tudi res, da skupne komisije v občinah niso še povsod raapisale štiDendije iz združenih sredstev. Te šti-pendije so namenili tistim učencem in študentom, ki ni-majo osnovnih materialnih po-gojev za študij in tistim, ki niso zasledili razpisa štipendij za štutlij, za katerega so se od-ločili. Vsi socialno ogroženi učenci in študentje bodo bresi" njihove pomoči ostali brez šti-pendij. Tega pa si nikakor ne moremo privoščiti! Reči pa je treba, da so nekatere občine že storile vse potrebno, pristopi-le so k družbenemu dogovoru, oblikovale so iniciativne. odbo-re, TOZD so podpisale samo upravne sporazume, razpisale so štipendije iz združenih sred-stev, ob podpisu samoupravne-ga sporazuma o štipendiranju so izvolili delegate in že sklica-li ustanovno skupščino skup-ne komisije podpisnikov samo-upravnega sporazuma v obči-ni. Odprle so žiro račune, po-delile štipendije, vplivale na razpis kadrovskih štipendij v TOZD in samoupravnih interes-nih skupnostih, sklenile so šti-pendijske pogodbe. Opravile so vse faze in z zadoščenjem ugo-tavljajo, da prvikrat natančno vedo koliko sredstev bodo vlo-žili in v koga. Če želimo, da dogovor zaživi, jih je treba posnematL                         S. D.