151 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 received: 2022-08-15 DOI 10.19233/ASHS.2023.07 PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE IN PREVAJANJE COVIDNE TERMINOLOGIJE MED SLOVENCI IN SLOVENKAMI V ITALIJI Matejka GRGIČ Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000, Ljubljana, Slovenija SLORI – Slovenski raziskovalni inštitut, Ul. Beccaria 6, 34133, Trst, Italija e-mail: matejka.grgic@ff.uni-lj.si Damjan POPIČ Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000, Ljubljana, Slovenija e-mail: damjan.popic@ff.uni-lj.si IZVLEČEK Članek prinaša rezultate primerjalne korpusne analize, izvedene na besedilih, ki so izšla v Primorskem dnev- niku (slovenskem dnevniku, ki izhaja v Italiji) v razdobju 2020–2021. Ta besedila primerjamo s podatki iz sloven- skih korpusov, pri tem pa se omejujemo na leksiko, povezano z epidemijo covida-19. Namen članka je prikazati stopnjo razlikovanja leksike slovenskega standardnega jezika na obeh straneh meje. Analiza je namreč potrdila hipotezo, da prihaja na tem območju do visoke variantnosti, ki je ne moremo pripisati dejavnikom, s katerimi običajno razlagamo odstopanja od standarda, pojave jezikovnega stikanja in jezike v manjšinskem položaju. Ključne besede: Slovenci v Italiji, manjšinski jeziki, terminologija, covid-19, sociolingvistika, korpusno jezikoslovje PROCESSI DI SEPARATISMO LINGUISTICO TRA LE MINORANZE LINGUISTICHE TRANSFRONTALIERE: ADOZIONE, ADATTAMENTO E TRADUZIONE DELLA TERMINOLOGIA COVID-19 TRA GLI SLOVENI IN ITALIA Il contributo presenta i risultati di un’analisi comparativa condotta su corpora di testi pubblicati dal Primorski dnevnik (quotidiano in lingua slovena edito in Italia) nel periodo 2020-2021. I dati emersi sono stati confrontati con quelli rilevati da altri corpora sloveni, con particolare attenzione al lessico riferito al contesto epidemiologico da covid-19. L’obiettivo è mostrare il grado di differenziazione della lingua slovena standard nelle due aree a ridosso del confine italo-sloveno. L’analisi ha confermato l’ipotesi secondo la quale il territorio in questione sarebbe interessato da un alto grado di variabilità linguistica non associabile a fattori che normalmente incidono su tali discostamenti, su fenomeni di contatto linguistico o altre dinamiche tipiche delle lingue minoritarie. Parole chiave: Sloveni in Italia, lingue minoritarie, terminologia, Covid-19, sociolinguistica, corpora linguistici 152 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 UVOD Jezikovni separatizem poimenujemo proces, po katerem (manjša) skupnost govorcev in govork nekega jezika uporablja pretežno ali izključno re- gionalne, lokalne različice tega jezika, ki se zaradi pojavov intenzivnega stikanja z drugim jezikom in/ ali marginalizacije oz. izključevanja govorcev in govork od svoje širše referenčne skupnosti vse bolj oddaljujejo od jezikovnega kontinuuma, znotraj katerega so se razvile. V tem smislu je jezikovni separatizem oblika jezikovne variantnosti, se pa od običajne/pričakovane variantnosti razlikuje po stopnji izraženosti pojavov, vrsti pojavov, nekaterih vzrokih in predvsem po (sociolingvističnih) posle- dicah. Proces, ki ga sicer spremljamo pri različnih skupnostih govorcev in govork, ima pri čezmejnih manjšinskih skupnostih nekatere specifike, ki jih bova avtorja osvetlila v tem prispevku, in sicer na primeru leksike, ki se je pojavila ob izbruhu koro- navirusne bolezni leta 2020, in ukrepih, ki so sledili v letih 2020 in 2021. Izhajala bova iz podatkov o rabi – ali, na- tančneje, o prevzemanju, prilagajanju in preva- janju – terminologije, povezane s koronavirusno boleznijo (v nadaljevanju tudi: covidom). Primer te leksike je z več vidikov izjemno reprezenta- tiven za pojav, ki ga želiva osvetliti. Prvič, raba terminologije je znotraj sporazumevalnih praks v nekem jeziku specifična, saj teži (v večji meri od splošne leksike) k enotnosti/doslednosti, eno- značnosti in ustaljenosti. To pomeni, da je raba leksemov, ki jih percipiramo kot termine, v večji meri implicitno ali eksplicitno standardizirana, kar nadalje pomeni, da temelji na konsenzu govorcev in/ali na normiranju ter da se redkeje (če sploh) spreminja v času in prostoru. Drugič, nenadni izbruh covida z vsemi družbenimi in kulturnimi posledicami (Riman, 2022) je zahteval hitro prilagajanje jezika novim okoliščinam in sporazumevalnim potrebam, kar se je, tudi zaradi značilnosti pojava, pokazalo prav na ravni leksike in, specifično, terminologije. Tretjič, ker je šlo za globalen pojav s podobnimi posledicami v Italiji in Sloveniji, ne moremo govoriti o potrebi po spe- cifični terminologiji znotraj skupnosti govorcev 1 Raziskava je delno nastala v sklopu sodelovanja med SLORI – Slovenskim raziskovalnim inštitutom in Znanstveno-raziskovalnim sredi- ščem Koper. V času zbiranja gradiva in nastajanja prispevka (2021) je bila Matejka Grgič članica programske skupine ZRS Koper P5-0409 (Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja), Damjan Popič pa član programske skupine P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave). Oba programa je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Na dan oddaje prispevka v objavo (15. 3. 2023) sta oba avtorja člana programske skupine P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave). 2 Spomnimo, da slovenščina v Italiji ni obvezen učni predmet na šolah z večinskim (italijanskim) jezikom, zato spadajo v to ka- tegorijo predvsem govorci in govorke, ki sicer izhajajo iz italijansko govorečih družin, a so obiskovali šole s slovenskim učnim jezikom ali dvojezično šolo v Špetru (Bogatec, 2015) oz., redkeje, govorci in govorke, ki so se slovenščine naučili v odrasli dobi kot drugega/tujega/sosedskega jezika (Cavaion, 2014). in govork slovenskega jezika v Italiji, češ da gre za poimenovanje specifične predmetnosti, kot na primer na področju (upravnega) pravna, vzgoje in izobraževanja, financ itd. V nadaljevanju izhajava torej iz predpostavke, da bi zaradi narave samega pojava, tj. pandemije koronavirusne bolezni, ki je skoraj istočasno zajela ves svet, pričakovali enotno, enoznačno in ustalje- no rabo področne terminologije v celotnem sloven- skem jezikovnem prostoru. Najina hipoteza pa je, da izkazuje korpus besedil v slovenskem standar- dnem jeziku, nastalih na območju naselitve sloven- ske manjšine v Italiji, variantnost, ki je ne moremo pripisati dejavnikom, s katerimi običajno razlagamo odstopanja od standarda, pojave jezikovnega stika- nja in jezike v manjšinskem položaju, npr. vplivu večinskega/dominantnega jezika (italijanščine) ali različni predmetnosti, ampak predvsem jezikovni marginalizaciji, tj. omejenim jezikovnim stikom z referenčnim slovenskim prostorom. Hipotezo bova preverjala s primerjalno analizo korpusa, ki zajema dva letnika časopisa Primorski dnevnik in ki ga bova primerjala z obstoječim referenčnim korpusom za slovenščino, obenem pa tudi z rezultati novega jezikovnotehnološkega orodja za slovenščino, Sle- dilnika CJVT.1 IZHODIŠČA V skupnost govork in govorcev slovenskega jezika v Italiji vključujemo rojene govorce in go- vorke slovenščine, ki se opredeljujejo za (zamej- ske) Slovence in Slovenke, nato rojene govorce in govorke slovenščine, ki se opredeljujejo drugače (Pertot, 2017), in številčno manj relevantno skupi- no drugih govorcev in govork, ki so se slovenščine naučili v odrasli dobi.2 Če se omejimo zgolj na slovensko skupnost (torej na skupnost tistih, ki se opredeljujejo za Slovence oz. Slovenke), govorimo o avtohtoni čezmejni narodni manjšini, torej o skupini prebivalstva, ki je bila v določenem ob- mejnem prostoru prisotna že pred vzpostavitvijo trenutne državne meje, ki je na tem območju manj številna od večinskega prebivalstva in ki se identificira v odnosu z referenčnim kulturnim in nacionalnim prostorom onkraj meje (Brezigar, 2017, 22–23; Jagodic, 2017). 153 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Slovenska skupnost v Italiji je – ponekod prej, ponekod šele pred kratkim – razvila specifične jezikovne poteze, ki so bile predvsem v zadnjih dveh desetletjih predmet številnih raziskav (Gr- gič, 2017; Jagodic et al., 2017; Mezgec, 2016; Melinc Mlekuž, 2019). Vse doslej izvedene raz- iskave pa so bile količinsko omejene na manjše korpuse besedil oz. na preverjanje domnev o posameznih pojavih jezikovnega stikanja. Take analize so potrdile prisotnost tovrstnih pojavov, niso je pa mogle kvantitativno meriti. Pri poskusu odgovora na vprašanje, v katero smer se razvija jezik govorcev in govork sloven- ščine v Italiji, ki se opredeljujejo za Slovence in Slovenke, bova v pričujočem prispevku izhajala iz izhodišča, da je vsak jezikovni kontinuum in vsak njegov (lokalni) segment artikulirana, kompleksna struktura sporazumevalnih sredstev, podkodov, ki jih govorci in govorke izbirajo in uporabljajo glede na njihovo pragmatično in simbolično funkcijo (Chambers, 2003; Grgič, 2016a). V tem smislu je torej nemogoče govoriti o nečem, kar bi preprosto poimenovali »značilnost slovenščine v Italiji«. Prav tako je težko določiti, kje je v jeziku nasploh meja med standardnimi in nestandardnimi različicami (Davila, 2016). Za potrebe pričujočega prispevka bova kot besedila, napisana v standardnem jeziku, obravnavala be- sedila, ki so namenjena javnosti in niso napisana v lokalnem narečju.3 S sodobnimi metodami korpusnega jeziko- slovja lahko na širšem segmentu besedil preve- rimo, katere izbire govorcev in govork sloven- ščine v Italiji se razlikujejo od izbir govork in govorcev slovenščine v Sloveniji in posledično od besedil, ki nastajajo v primerljivih okolišči- nah in s primerljivim namenom. Na podlagi tega lahko spremljamo stopnjo oddaljenosti dveh ali več kodov, variant oz. idiomov znotraj danega jezikovnega kontinuuma. To najbolje opazimo pri besedilih, v katerih je pričakovana varian- tnost minimalna – to so strukturirana besedila z ustaljenimi sporazumevalnimi vzorci in visoko koncentracijo terminov za poimenovanje iste predmetnosti (eno-/istoreferenčni termini oz., drugače rečeno, termini z eno/isto referenco na obeh straneh meje). Skratka: stopnjo variantno- sti najlažje opazujemo, če omejimo vse ostale spremenljivke, razen kraja nastanka besedila. Pri korpusni analizi teh besedil lahko opazujemo procese krepitve in šibitve jezikovnega konti- nuuma, torej približevanja in oddaljevanja od standardov, ki so se uveljavili oz. se uveljavljajo 3 Primeri rabe narečij v okoliščinah, kjer bi pričakovali nelokalne oz. standardne variante jezika, sta npr. spletni strani Občine Rezija (http://www.comune.resia.ud.it/) in tednika Novi Matajur, ki poleg prispevkov v italijanščini in standardni slovenščini objavlja tudi novi- ce in komentarje v lokalnem narečju (https://novimatajur.it/). v referenčnem prostoru za razvoj slovenskega jezika. Taki procesi ne zadevajo samo termino- logije in terminoloških izbir, ampak tudi druge jezikovne prvine in ravni, na primer splošno leksiko, oblikoslovje, besedotvorje, skladnjo itd. Medtem ko je variantnost pri splošnem, nestro- kovnem sporazumevanju višja in sploh prisotna v vsem jezikovnem kontinuumu, saj predstavlja enega njegovih značilnih elementov (Chambers, 2003), je v znanstvenih, strokovnih in poljubnih znanstvenih ali strokovnih besedilih manj pogo- sta in na splošno »manj zaželena«. Redke raziskave, ki so bile doslej opravljene na področju slovenske terminologije in strokovnega jezika v Italiji (Grgič, 2020, 104), se običajno nanašajo na področja, kjer prihaja do večjih razlik pri poimenovanju predmetnosti in, posledično, do potreb po specifičnih terminih. Tako področje je predvsem področje (upravnega) prava, v manjši meri tudi področji (javnih) financ in računovodstva ter šolstva – ker je institucionalna ureditev teh po- dročij v Italiji drugačna kot v Sloveniji, se pojavlja tudi potreba po drugačni, specifični terminologiji, s katero bi v slovenščini poimenovali italijansko oz. lokalno predmetnost. Vprašanje je seveda, kdaj je uvedba novega, drugačnega termina nujna, kako ta termin izbrati in kako zadovoljiti potrebi po njegovi dosledni rabi vsaj znotraj lokalnega okolja (Grgič, 2020, 109). Pri raziskavah s področja terminologije na na- selitvenem področju Slovencev v Italiji (in v drugih primerljivih kontekstih) moramo nazadnje upošte- vati še eno specifiko dvojezičnega okolja. Namreč, pomemben segment besedil nastaja kot prevod ali prilagoditev (npr. povzemanje) italijanskih izvirni- kov. To velja npr. za novice, ki jih objavljajo mediji (in jih oblikujejo na podlagi novinarskih sporočil ali agencijskih vesti, napisanih v italijanščini), za raznovrstna sporočila, ki jih svojim deležnikom pošiljajo slovenske šole, dvojezične občine, javni zavodi, stanovska združenja in subjekti zasebnega prava (podlaga zanje so pravilniki, smernice in druga besedila nastala v italijanskem jeziku) ter za druga slovenska besedila. Potreba po visoko raz- vitih in splošno razširjenih prevajalskih veščinah je torej na takem območju izrazita, izobraževalni sistem pa je ne podpira, saj tovrstnih vsebin šol- ski kurikulumi ne predvidevajo, možnosti študija prevajanja v slovenščino na lokalnih univerzah so močno okrnjene, sploh pa prevajanje ni prisotno kot transverzalna kompetenca v izobraževalnih programih na različnih stopnjah (Melinc, 2019; Bogatec, 2018). 154 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 METODOLOGIJA V tem odseku opišemo potek in metodologijo ana- lize ter izgradnjo jezikovnega vira, na katerem temelji naša analiza leksike, povezane s covidom-19. V osnovi je analiza v prispevku dvoravninska: 1. Najprej poskušamo ugotoviti, kakšna je področna leksika v zamejskem okolju, kar lahko najobjektiv- neje storimo s korpusom. Ker je tematika prispevka vezana na relativno novo pojavnost, je obstoječi jezikovni viri seveda ne zajemajo. Zaradi tega smo morali za izvedbo raziskave zgraditi lasten korpus iz relevantnih besedil s področja jezikovnega stika in ga primerjati z že obstoječimi besedilnimi zbirkami, da lahko tako identificiramo izstopajoče jezikovne elemente ali strukture.4 2. Ko lahko izoliramo celotno leksiko, ki se uporablja zgolj v zamejskem okolju, v centralnem standardu pa je ne najdemo, je v tej podmnožici tudi celotno besedje, vezano na pandemijo. To besedje lahko potem primerjamo z rezultati Sledilnika CJVT (https://viri.cjvt.si/sledilnik/slv/), ki za primerljivo časovno obdobje (2021) podaja izstopajoče pogosto besedje v slovenskih spletnih medijih. V naslednjem odseku opišemo novi korpus in njego- vo strukturo, obenem pa tudi referenčni korpus, ki smo ga izbrali za primerjavo. Podatki Kot gradivo za lastni korpus smo uporabili dva letnika dnevnika Primorski dnevnik,5 in sicer vse številke iz let 2020 in 2021. Zaradi (potencialnega) razlikovanja med letnikoma smo oba letnika oblikovali kot podkorpusa, tako da je mogoče analizirati zgolj posamezno leto in tako poizvedovati za morebitnimi spremembami v jezikovni rabi (npr. ali se je raba v enem letu značilno spremenila). V Tabeli 1 so podani pregled in osnovne lastnosti korpusa. To pomeni, da smo v korpus zajeli 618 številk dnevnika, ki skupaj zajemajo 22.958.558 pojavnic oz. 17.812.352 besed, ki skupaj tvorijo 848.547 povedi, same pojavnice pa zasedajo 1361 oblikoskladenjskih oznak.6 Pri tem je nujno poudariti, da smo oba letnika časopisa prejeli v formatu PDF, kar pomeni, da je v ustvarjenem korpusu tudi določena količina šuma, ki nastane zaradi same narave formata PDF. Šum je vezan predvsem na oblikovanje dokumentov, saj je to v formatu PDF fiksno, za razliko od denimo zapisa v formatu XML. Zaradi tega so pojavnice v korpusu včasih nepravilno 4 Tako za gradnjo korpusa kot tudi poznejšo analizo smo uporabili orodje SketchEngine (https://www.sketchengine.eu/). 5 Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo celotnemu uredništvu in tehničnemu osebju Primorskega dnevnika, da so nam omogočili dostop do zbirke besedil. 6 Seznam oznak in njihov opis je na voljo na spletni strani https://www.sketchengine.eu/slovene-tagset-sl/. 7 Korpus vsebuje 988.513.467 pojavnic oziroma 829.544.337 besed. združene (npr. Primorskidnevnik) ali razpisane (npr. pri deljajih: razdeli- ti), prav tako pa so deli besedil nepra- vilno združeni. Po pregledu ene od številk Primorskega dnevnika ocenjujemo, da je v korpusu zaradi vhodnega formata do 5 % šuma. Zaradi velikosti korpusa je možnost ročnega popra- vljanja napačno segmentiranih besed v danih okvirih praktično nemogoča, hkrati pa šum ne onemogoča objektivne korpusne analize, in sicer iz dveh razlogov: 1. Če se pri korpusni analizi fokusiramo na naj- pogostejše pojavnice, se med njimi šum ne pojavlja, saj so napake pri pretvorbi arbitrar- ne in na ravni celotnega korpusa posledično marginalne. 2. Če se pri korpusni analizi fokusiramo na redke pojavnice, moramo v vsakem primeru rezultate pregledati ročno, s čimer lahko šum odpravimo. Nastali korpus smo analizirali, obenem pa smo ga primerjali z že obstoječim korpusom slovenščine, in sicer smo za to nalogo izbrali korpus Slovenian Web 2015 (slTenTen15). Ker smo za analizo izbrali orodje SketchEngine, smo morali za primerjavo izbrati čim bolj primerljivo zgrajen in označen korpus, ki je moral hkrati zajemati čim več besedil in biti čim bolj sodoben. Tem pogojem je najbolj zadostil korpus slTenTen15, ki premore skoraj milijardo pojavnic.7 Pri analizi posameznih letnikov smo kot izhodišče izbrali enega od podkorpusov, kot referenčni korpus pa pre- ostali del korpusa Primorskega dnevnika. Na ta način lahko primerjamo specifično besedje v enem izmed podkorpusov in s tem posledično primerjamo celoten letnik z drugim. V naslednjem razdelku podajamo rezultate analize po posameznih vidikih primerjave. Kategorija Število Besedila (številk časnika Primorski dnevnik) 618 Pojavnice 21.501.607 Besede 17.812.352 Uporabljene oblikoskladenjske oznake 1.361 Povedi 848.547 Tabela 1: Korpus v številkah. 155 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 ANALIZA V tem odseku podamo rezultate korpusnojezikoslov- ne analize, pri kateri se fokusiramo na različne vidike leksemov, vezanih na epidemijo covida-19.8 Nove besede Sodeč po podatkih Sledilnika CJVT, so bili v letu 2021 v slovenskih spletnih medijih pogosti in statistično relevantni naslednji leksemi, ki jih podajamo v Tabeli 2, zraven pa dodajamo še frekvence teh leksemov v korpusu besedil časnika Primorski dnevnik, če se te tam seveda pojavljajo. V skladu s tematiko prispevka smo v tabelo vključili zgolj lekseme, vezane na covid-19.9 Kot prikazuje Tabela 2, se nove besede v letu 2021, ki so vezane na covid-19, nanašajo predvsem na cepljenje oziroma nasprotovanju cepljenju (to pomensko polje je še posebej dobro zastopano in variantno), učinkovine/ zdravila in cepiva ter na status (prebolevnosti ipd.). Večina leksemov, ki so se v letu 2021 množično pojavili v slovenskih spletnih medijih, je v Primorskem dnevniku izostala, zgolj peščica je bila normalno zastopana. Dis- tribucijo lem v korpusu ponazarja Slika 1. Kot prikazuje Slika 1, najdemo v korpusu Primor- skega dnevnika predvsem izraze, vezane na samotesti- ranost in prebolelost, drugih izrazov je izjemno malo ali pa jih sploh ni. Zanimivo je, da so v korpusu skoraj povsem umanjkale besede za nasprotnike cepljenja (anticepilski, anticepilka, proticepilstvo, antivakser, proticepilka, anticepilstvo), najdemo zgolj eno poja- vitev anticepilke in eno pojavitev proticepilke. Prav tako se v določeni meri pojavljajo (domnevna) zdravila 8 Imenovalniška oblika ni vključena na seznamu Sledilnika CJVT. 9 Tovrstni leksemi so sicer lani močno prevladovali; poleg leksemov, vezanih na covid-19, so se na seznam novih besed na sledilniku prebile zgolj naslednje leme: metaverzum, biopropan, neunijski, brezupnica, astroturfing, kriptoposel, paraodbojka, protishod, NFT, zvo- novje, politkolesariat, monosežigalnica, nevrorazličen, klančarski, kvačkar, zaplezanost, paralokostrelec. oziroma cepiva (AstraZeneca, paxlovid, ivermektin). V naslednjem poglavju obravnavamo najbolj značilne besede v slovenskih spletnih medijih v letu 2021 in jih primerjamo z njihovo rabo v korpusu Primorskega dnevnika. Najbolj značilne besede v slovenskih spletnih medijih (2021) Pri analizi pogostnosti najbolj značilnih leksemov v slovenskih spletnih medijih v letu 2021 smo najprej prenesli seznam s Sledilnika CJVT in lemam pripisali frekvence iz korpusa Primorskega dnevnika. S seznama 100 leksemov smo izločili vse, ki se ne navezujejo na covid-19, pri tem pa smo bili izjemno permisivni, tako da smo upoštevali tudi šibke/potencialne pomenske povezave, zato smo denimo obdržali tudi lekseme, kot sta denimo izpolnjevanje (v smi- slu pogoja PCT), različica (virusa), temnordeč (regija ipd. na covidnem zemljevidu) ipd. Na podlagi tega merila smo obdržali 53 leksemov, kar pomeni, da je bila v letu 2021 več kot polovica vsega najbolj značilnega besedja v slovenskih spletnih medijih vezana na epidemijo covida-19. Leksemi so podani v Tabeli 3, spremljajo pa jih podatki o pogostnosti pojavljanja v korpusu Primorskega dnevnika, zaporedno mesto po frekvenci pojavljanja v korpusu (1.–53.), zapore- dno mesto po relevantnosti glede na Sledilnik CJVT (1.–53.) in absolutni razliki med obema uvrstitvama. V tabeli so leme razvrščene po absolutni razliki med relevantnostjo v slovenskih spletnih besedilih leta 2021 in njihovo frekvenco v korpusu Primorskega dnevnika. Kot prikazuje Tabela 3, je relevantnost leksema v obeh jezikovnih virih, korpusu Primorskega dnevnika in Sledilni- ku CJVT, identična zgolj v enem primeru (precepljenost). Pri Slika 1: Distribucija novih besed v korpusu Primorskega dnevnika. 156 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 drugih leksemih je v rabi znatno razhajanje, v največji meri pri leksemu cepivo, ki je od vseh najbolj značilnih leksemov leta 2021 v korpusu najbolj zastopan, medtem ko se na Sle- dilniku CJVT ni znašel med najbolj značilnim besedjem. Po drugi strani pa tudi najbolj značilna beseda sledilnika (PCT) v Primorskem dnevniku ni tako pogosto zastopana, kot bi pričakovali. Podobno velja tudi za kratico PCR, ki je v kor- pusu sicer pogosta, vendar manj od pričakovanega glede na relevantnost. Po drugi strani pa je v korpusu izjemno pogosta beseda potrdilo, ki je sicer po podatkih sledilnika pogosta, a ne v tolikšni meri. Ti podatki kažejo, da tovrstna primerjalna analiza lahko poda uvid v razlike v rabi področnega besedja in nas s tem tudi usmerja pri nadaljevanju analize. Primerjava splošnih besed V naslednjem segmentu primerjamo 50 splošnih besed s seznama besed, ki se v slovenskem jeziku 10 Največji korpus slovenskega jezika Gigafida 2.0 zajema besedje do leta 2018, tako da ne zajema leksike o novem koronavirusu, je pa občutno večji, zato so absolutne frekvence bistveno večje, tako da primerjamo relativne frekvence. uporabljajo najpogosteje (Pollak idr., 2020), ki so se v letu 2021 uporabljale najpogosteje, zatem pa ta seznam primerjamo s frekvenčnim seznamom iz korpusa Primorskega dnevnika. Seznam je podan v Tabeli 4, krepko je pisana leksika, vezana na epide- mijo covida-19. Kot lahko razberemo iz Tabele 4, je od 50 najpo- gosteje rabljenih besed v slovenščini v letu 2021 kar polovica povezana s covidom-19, obenem pa lahko vidimo tudi, da so visoke tudi frekvence v korpusu Primorskem dnevniku. Če na primer primerjamo rela- tivno frekvenco najpogostejših petih splošnih besed v slovenščini (ukrep, maska, širjenje, obvezen, zdravje) v Primorskem dnevniku z referenčnim korpusom slo- venščine Gigafida 2.0,10 dobimo distribucijo, kot jo ponazarja Tabela 5. Oba stolpca pri obeh zbirkah podatkov predstavljata isto enoto (relativno frekvenco, tj. frekvenco na milijon besed), a zaradi ilustrativnosti ohranjamo obe. Na ta način lahko vidimo, v kolikšni meri izrazi, vezani na covid-19, v korpusu Primorskega dnevnika po frekvenci izstopajo. Glede na to, da gre pri Gigafidi 2.0 za refe- renčni korpus, tj. za korpus, ki v največji možni meri odslikava jezik, kakršen je oziroma kot ga je s korpusom (trenutno) sploh mogoče ponazoriti, nam te številke povedo, kako močno se raba jezika oziroma vsaj na- štetih izrazov razlikuje od splošnega jezika. Kot kažejo številke, je razhajanje precejšnje, in sicer je splošni iz- raz ukrep približno trikrat pogostejši kot v referenčnem korpusu, medtem ko sta maska in širjenje kar približno desetkrat pogostejša. Obvezen je pogostejši približno štirikrat, medtem ko je pri zdravju razmerje nekoliko manj izrazito v korist korpusa Primorskega dnevnika, in sicer približno 3 : 4. Izraz zdravje je torej tudi v splo- šnem jeziku dovolj pogost, hkrati pa v korpusu ni dovolj izpostavljen, da bi bila razlika višja. Kot vidimo, je bila raba specifične splošne leksike (tiste, ki je vezana na covid-19) v korpusu znatno izrazitejša kot v referenčnem korpusu. V nadaljevanju primerjamo specifično leksiko, vezano na epidemijo covida-19, po posameznih tematskih področjih. Področna analiza covidne leksike Covidno leksiko, obravnavano v tem poglavju, lahko grobo razdelimo na a) leksiko, vezano na status in potrjevanje, b) leksiko, vezano na testiranje, in c) leksiko, vezano na poučevanje, študij in delo. Izraze, vezane na status in potrjevanje, ki smo jih našli in izpostavili z analizo, podaja Tabela 6. Tabela 6 navaja izraze za status (prebolevnost) in potrjevanje statusa med epidemijo covida-19, ki smo jih zaznali pri primerjavi pogostega besedja in ročnim pregledovanjem zadetkov (gl. podpoglavje 4.2). S Sledilnik – lema Primorski dnevnik – frekvenca prebolelost 17 AstraZenecin (AstraZeneca)8 0 (270) sekvencirati 1 anticepilski 1 molnupiravir 6 sekvenciran 0 postcoviden 12 pocepljen 0 samotestiran 32 paxlovid 1 testiranost 0 anticepilka 0 neprebolevnik 1 proticepilstvo 0 iRNK 0 antivakser 0 ivermektin 5 proticepilka 1 predpandemijski 0 anticepilstvo 0 koronacepljenje 0 mukormikoza 0 Tabela 2: Nove relevantne besede (Sledilnik CJVT) in frekvenca v Primorskem dnevniku. 157 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Tabela 3: Seznam najbolj relevantnih besed Sledilnika CJVT s pripisanimi frekvencami v korpusu. Lema Frekvenca v korpusu Primorskega dnevnika Mesto po relavantnosti (Sledilnik CJVT) Absolutna razlika (PD: Sledilnik) 158 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 krepko smo zapisali izrazje, ki se v okviru spopadanja z epidemijo znotraj meja Slovenije ni uporabljalo oz. je govorcem slovenščine, ki niso seznanjeni s slovenščino v jezikovnem stiku med italijanščino in slovenščino, (povsem natančen) pomen neznan. Podčrtali smo izrazje oz. sintagme, pri katerih je pomen sicer razumljiv ozi- roma ulovljiv, vendar gre za sintagme, ki v centralnem standardu slovenščine niso (povsem) stalne. Kot lahko vidimo, je v korpusu Primorskega dnevnika precej dobro zastopana leksika, vezana na potrdilo, ki se v italijanskem sistemu imenuje green pass. Izraz je dobesedno prenesen iz italijanščine (ne moremo reči, da prihaja iz angleščine, saj v angleščini ta sintagma ne pomeni ničesar specifičnega, sploh pa ne v povezavi s covidom-19), ta zveza pa se v korpusu Primorskega dnevnika pojavlja zelo pogosto (471- krat). Le 16-krat se sicer pojavi zveza super green pass, so pa razširjeni prevedki obeh zvez, in sicer v korpusu najdemo zeleno potrdilo (795-krat), covidno potrdilo (1890-krat) in okrepljeno covidno potrdilo (30-krat). Medtem ko lahko sklepamo, da bi govorci znotraj meja Slovenije kljub neustaljenosti razumeli, kaj pomeni co- vidno potrdilo (saj je to tudi termin, ki se uporablja za EU-certifikate), lahko utemeljeno sklepamo, da bi bili brez poznavanja aktualnega italijanskega sistema pri izrazih zeleno potrdilo, green pass, super green pass in tudi okrepljeno covidno potrdilo povsem nemočni. Izstopa tudi hibridna raba, kot se izkazuje pri primeru covidno PC-potrdilo, ki se v korpusu pojavi 61-krat in pri katerem gre za mešanje standardnega termina (PC) z opisnima iz okolja jezikovnega stika med slovenšči- no in italijanščino (coviden in potrdilo). Zanimivo je, da kljub pojavnosti covidnega PC-potrdila v korpusu ne najdemo covidnega PCT-potrdila. Standardni izrazi, vezani na status in potrjevanje, ki so (bili) v rabi v centralnem standardu (PC-pogoj, PCT- -pogoj, pogoj PCT, pogoj PC), so v korpusu Primorskega dnevnika sicer prisotni, vendar v bistveno manjši meri kot drugi, zaznamovani izrazi. V nadaljevanju analiziramo besedje, vezano na testiranje. Frekvence v korpusu podaja Tabela 7. Kot lahko vidimo, sta daleč najpogostejša izraza test in bris, najdemo pa tudi tri primere tampona, ki je seveda v centralnem standardu v tem pomenu neobstoječ. Pri tem je treba izpostaviti, da smo ročno pregledali vse konkordance (skupno 34) in izločili vse druge pomene izraza tampon. V centralnem standardu je bistveno bolj razširjen izraz test, medtem ko izraz bris označuje sam tehnični vidik testiranja in se torej pri poročanju o covidu-19 skorajda ne uporablja. Gle- de na podatke korpusa Primorskega dnevnika imamo torej na področju jezikovnega stika med slovenščino in italijanščino dva konkurenčna izraza, enega veza- nega na centralni standard slovenščine (test) in enega, ki je značilen za območno rabo (bris). Da sta na območju jezikovnega stika v veliki meri medsebojno zamenljiva, kaže Tabela 8, ki ponazarja najpogostejše Tabela 4: Frekvenca splošnih besed v korpusu PD. ukrep 11238 spleten 10873 maska 4729 širjenje 4568 dijak 4191 obvezen 4175 zdravje 3743 potrdilo 3605 bolnik 3262 test 3033 vabljen 2919 pouk 2915 pozitiven 2879 val 2865 omejitev 2681 izpostaviti 2514 nega 2177 omrežje 2136 faza 1844 pozvati 1833 protest 1702 dovoljen 1652 digitalen 1579 blizu 1554 intenziven 1552 negativen 1543 regija 1495 pozivati 1268 vključno 1254 nahajati 1252 navesti 1241 portal 1101 porast 1049 živo 1025 različica 996 soočati 935 priporočilo 929 oskrba 822 potrjen 755 pameten 660 zdraviti 643 populacija 545 kraljestvo 433 preboleti 362 terasa 329 dobava 299 zadati 237 vesti 194 izboljševati 150 kopalnica 113 159 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 kolokatorje za oba izraza (izbrali smo prilastke in glagole, ki se najpogosteje vežejo z obema izrazoma). Kot ponazarja Tabela 8, sta oba izraza v veliki meri zamenljiva, razlikujeta pa se predvsem pri glagolih, zlasti z vidika, da lahko test pokažemo oziroma potr- dimo, medtem ko se bris uporablja predvsem v smislu kliničnega odvzema in poznejše analize. Da bi videli, ali je med obema konkurenčnima izrazoma kakšna razlika v času uporabe oziroma ali je prišlo v obdobju 2020–2021 do razlik v rabi, analiziramo distribucijo obeh izrazov v korpusu. Distribucija obeh izrazov je podana na Sliki 2, slika pa ponazarja kronološko zgradbo korpusa. To po- meni, da položaj pri izhodišču koordinat, povsem levo, ponazarja 1. številko Primorskega dnevnika v letu 2020, položaj pri 100 %, povsem desno, pa predstavlja zadnjo številko Primorskega dnevnika v letu 2021. Kot prikazujeta zgornja grafa, je raba izraza bris (zgor- nji graf) izrazito narasla pomladi 2020, nato pa je sledil še en izrazit porast proti koncu leta 2020, nato pa se je raba postopoma začela umikati izrazu test, ki kaže bolj razpršeno rabo skozi oba letnika (ob upoštevanju dejstva, da je test seveda splošnejša beseda). V nadaljevanju se osredotočamo na področji pouče- vanja in dela, ki sta (bili) zaradi epidemije močno zazna- movani. Lekseme, vezane na obe področji, podajamo v Tabeli 9. Tabela 9 sopostavlja izrazje, ki smo ga identificirali kot specifično za korpus Primorskega dnevnika (pisano krepko), ter izrazje, ki je v rabi v centralnem standardu slovenščine. Kot še posebno zanimiv se je izkazal izraz telematski, ki se v korpusu uporablja v zvezi s številnimi storitvami na daljavo, medtem ko se v centralnem stan- dardu skorajda ne uporablja, razen v navezavi na dejan- sko telematiko. Zanimiv je tudi izraz smart working (sic), ki se uporablja v točno tej obliki, prevzeti iz italijanščine – podobno kot pri izrazu green pass ne moremo reči, da je prevzet iz angleščine, saj ta leksem v angleščini ne pomeni ničesar specifičnega oziroma vsaj ne tistega, kar pomeni v italijanščini. Izraz je zanimiv tudi z vidika strukture, saj sta tovrstni zapis in raba (pisano narazen in working v obliki gerundija) tudi izrazito nestandardna v angleščini, sicer običajnih zapisov, ki bi bili standardni, pa v korpusu ne najdemo (npr. smartwork, smart work ipd.). Treba pa je poudariti, da sta oba izraza rabljena izrazito redkeje kot povsem standardna delo od doma in delo na daljavo. Pri izrazih, pri katerih lahko pomen razberemo, vendar raba v centralnem standardu ni ustaljena, lahko izpostavi- mo predvsem didaktiko na daljavo in pouk v prisotnosti, ki oba kažeta močan vpliv italijanščine, sta pa razmeroma redko rabljena glede na prevladujoča in standardna izraza pouk na daljavo in pouk v razredu/v živo. Tabela 5: Relativne frekvence za najpogostejših pet covidnih leksemov v Primorskem dnevniku in Gigafidi 2.0. Izraz Relativna frekvenca – PD Frekvenca na milijon besed – PD Relativna frekvenca – GF Frekvenca na milijon besed – GF ukrep 0,05350 % 535,03 0,01780 % 178,04 maska 0,02289 % 228,87 0,002663 % 26,63 širjenje 0,02290 % 228,96 0,002060 % 20,6 obvezen 0,02236 % 223,61 0,005233 % 52,33 zdravje 0,01791 % 179,06 0,01296 % 129,6 Tabela 6: Področno covidno izrazje v Primorskem dnevniku (status in potrjevanje). Izraz Frekvenca (Primorski dnevnik) covidno potrdilo 1890 zeleno potrdilo 795 green pass 471 pogoj PCT 303 PCT-potrdilo 128 PC-potrdilo 67 PCT-pogoj 64 covidno PC-potrdilo 61 pogoj PC 59 okrepljeno covidno potrdilo 30 potrdilo PCT 24 super green pass 16 PC-pogoj 16 potrdilo PC 2 covidno PCT-potrdilo 0 160 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 V naslednjem odseku analiziramo covidno leksiko glede na leto objave, tj. primerjamo podkorpusa besedil Primorskega dnevnika iz let 2020 in 2021. Leksemske razlike med 2020 in 2021 Analizo leksemskih razlik najprej izvedemo na pri- meru enobesednih leksemov, nato pa se osredotočimo na večbesedne. Pri tem uporabljamo podkorpus iz leta 2021 kot fokus, podkorpus iz leta 2020 pa kot referenčno zbirko podatkov. Enobesedne lekseme podaja Tabela 10. Tabela 10 prikazuje najbolj značilno covidno be- sedje v Primorskem dnevniku v letu 2021 v primerjavi s predhodnim letnikom. Pri tem moramo izpostaviti, da je covid-19 daleč najpogostejša tematika, na katero se navezuje leksika, edini temi, ki ju lahko med najbolj po- gostim besedjem iz leta 2021 še razberemo, se nanašata na županske volitve in olimpijske igre. Kot lahko vidimo, je bilo v letu 2021 v Primorskem dnevniku bistveno več napisanega o cepivih in potrdi- lih, saj sta bili to dva glavna vidika covidne realnosti v letu 2021. V Tabeli 11 podajamo še večbesedne termine, pri katerih pa vključujemo tudi izrazje drugih pomenskih polj, tako da lahko iz distribucije in fre- kvenc razberemo pomembnost/razširjenost določene teme v letih 2020 in 2021. Najbolj značilni v 2021 v primerjavi z 2020 sta sintagmi covidno potrdilo in zeleno potrdilo, ki se v letu 2020 še nista pojavili v Primorskem dnevniku, na dnu seznama 25 najpogostejših najdemo tudi obvezno co- vidno potrdilo. Podobno kot pri enobesednih leksemih lahko vidimo, da se večina primerov nanaša na epide- mijo covida-19 in volitve, pri drugih pa gre povečini za sistemske dele časopisa, ki so formulaični (npr. indeks sredi dneva, ki se nanaša na vreme). RAZPRAVA Analiza korpusa besedil, ki so izšla v Primorskem dnevniku med letoma 2020 in 2021 in ki obravnavajo epidemijo covida-19, potrjuje hipotezo, da prihaja med govorci in govorkami slovenskega jezika v Italiji do nekaterih pojavov, ki jih po vrsti in količini ne moremo pripisati zgolj običajnim dejavnikom, ki vplivajo na je- zike v manjšinskem položaju (Meecham & Rees-Miller, 2001, 539; Fought, 2006, 31). Jezikovno (in specifično leksikalno) variantnost obi- čajno pričakujemo pri manj formalnih sporazumevalnih kodih, pri referiranju na različno predmetnost/pojavnost in, seveda, pri jezikovnih različicah (idiomih), ki jih sami govorci in govorke prepoznavajo kot lokalne/regionalne (Fought, 2006, 37). Korpusna analiza pa je pokazala, da je leksikalna variantnost v besedilih, ki nastajajo na območju poselitve slovenske skupnosti v Italiji, znatna tudi takrat, ko gre za strokovno terminologijo (in bi torej pričakovali večjo doslednost), za ubesedovanje predmetnosti/pojavnosti, ki se na obeh straneh meje ne razlikuje, ter za besedila, ki jih govorci in govorke dojemajo kot standardna. Slika 2: Distribucija izrazov bris (zgornji graf) in test (spodnji graf) v korpusu Primorskega dnevnika. 161 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Vprašanji, ki si ju na tej točki moramo zastaviti, sta dve: 1. kaj povzroča tolikšno variantnost? 2. katere so posledice take variantnosti? V tem prispevku se bova osredotočila na prvo vprašanje. Da ima slovenščina v Italiji nekatere samosvoje poteze, so raziskovalke in raziskovalci v glavnem pripisovali stiku z romanskimi jeziki (Jagodic et. al., 2017; Grgič, 2016b) in drugim dejavnikom, predvsem geografski obrobnosti, specifični politič- ni zgodovini in prisotnosti državnih meja (Jagodic et. al., 2017). Vendar pa se v danem primeru (tj. covidni terminologiji v letih 2020 in 2021) zdi, da nobeden od teh dejavnikov ne more pojasniti tolikšnega odstopanja, kot ga izkazujejo korpusni podatki. Covidna terminologija se je v vse jezike prevajala istočasno in to iz angleščine, kar pomeni, da so bili italijanski in slovenski termini novinarjem na razpolago istočasno. Prav tako ni mogoče reči, da bi na terminologijo lahko vplivala specifična politična zgodovina, saj je epidemija koronavirusa globalen in nov pojav. Tudi geografska obrobnost in prisotnost državne meje nimata več vloge, ki sta jo imeli v preteklosti – k temu sta pripomogla padec notranjih meja znotraj schengenskega ob- močja in (kar je za dani primer še pomembnejše) razvoj tehnologije, ki danes omogoča hitro in ne- posredno spremljanje novic na svetovnem spletu in družbenih omrežjih. Analiza, opravljena za slovenščino v Italiji, je klub temu pokazala, da se je terminologija, poveza- na s koronavirusom, v veliki meri prevajala iz itali- janščine in se nato na različne načine in do različnih stopenj prilagajala slovenskemu standardu, kar smo doslej opazovali že na drugih besedilih, ki pa so izkazovala drugačne značilnosti (Grgič, 2016b in 2020). Lahko torej rečemo, da pojav ni odvisen od zunanjih dejavnikov (meje, zgodovinskih okoliščin, vpliva italijanščine), ampak od samih procesov, na katerih temelji nastajanje besedil, in pa od dinamik oblikovanja skupnosti skozi rabo jezika v sporazu- mevalnih praksah (Eckert, 2000; Meyerhoff, 2008). Vprašanje je seveda, v kolikšni meri ti procesi te- meljijo na zavestnih odločitvah govorcev in govork in v kolikšni meri gre za usvojene mehanizme, ki so se že povsem uveljavili v skupnosti in niso več predmet sprotnega odločanja. Količina in vrsta odstopanj od splošnega standarda ter postopno prilagajanje standardu potrjujejo hipote- zo, da gre za ne povsem zavestne odločitve govorcev in govork oz. za spontane mehanizme upovedovanja, ki so na ravni skupnosti (torej tudi bralk in bralcev) sicer običajni. V prid hipotezi, da vendarle prihaja do naknadne zaznave odstopanja (ali na ravni piscev ali na ravni bralcev), govori dejstvo, da se terminologija s časom približa splošnemu standardu. To vidimo na nekaterih primerih, kot so tampon → bris/test (kjer sta termina bris in test zelo hitro izpodrinila paronim tampon – it. tampone), didaktika na daljavo → po- učevanje/pouk na daljavo (poučevanje in pouk sta nadomestila paronim didaktika – it. didattica), pouk v prisotnosti → pouk v razredu/v živo (besedni zvezi v razredu in v živo se uporabljata namesto kalka v prisotnosti – it. in presenza). Drugi primeri kažejo na delne prilagoditve (green pass → zeleno potrdilo → covidno potrdilo vs. PCT pogoj): taki primeri so po- Tabela 9: Področna covidna leksika v Primorskem dnevniku (poučevanje in delo). Izraz Frekvenca (Primorski dnevnik) didaktika na daljavo 23 poučevanje na daljavo 16 pouk na daljavo 381 pouk v razredu 20 pouk v prisotnosti 12 pouk v živo 69 pouk v učilnici 5 pouk v predavalnici 0 delo od doma 98 delo na daljavo 177 smartwork 0 smart working 25 telematski 41 Tabela 10: Primerjava najpogostejših enobesednih leksemov med letnikoma 2020 in 2021. Izraz Frekvenca (2021) Frekvenca (2020) potrdilo 3709 462 cepljenje 1997 458 odmerek 1349 292 obvezen 2790 2018 cepivo 1935 1063 covidno 920 1 zelen 2510 1966 cepljen 878 26 cepiti 956 177 162 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 gostejši, ko gre za razlike v predmetnosti med obema državama, Italijo in Slovenijo. Analiza kolokacij pa na drugi strani pokaže, da so te tudi po prilagoditvi ter- minologije neznačilne in da odstopajo od standarda: tak primer je kolokacija narediti tampon → narediti/ odvzeti bris vs. testirati se. 11 Čeprav obravnava posledic jezikovnega separatizma presega omejitve tega prispevka, naj na tem mestu le omeniva sovplivanje jezikov- nih rab in sporazumevalnih na oblikovanje in percepcijo identitet posameznikov in skupnosti (Pertot, 2017) ter učinke okrnjene izposta- vljenosti na sporazumevalno zmožnost ter s tem na opolnomočenje govork in govorcev (Grgič, 2016a). 12 Naj tu navedemo le nekatere: na meddržavni ravni osamosvojitev Slovenije, njen vstop v EU in padec meje; na globalni ravni globali- zacijo in posledično regionalizacijo, hiter razvoj tehnologije s 4. industrijsko revolucijo, ublagovljenje jezikov, fluidnost identitet itd.; na lokalni ravni propad t. i. družbenega gospodarstva, sprejem t. i. zaščitne zakonodaje, spremenjen odnos večinskega prebivalstva do manjšinskega jezika itd. (Heller, 2010). Količine in vrste variantnosti, ki jo izkazujejo analizirana besedila, ne moremo pojasniti s sodob- nimi družbenimi dinamikami čezmejne narodne manjšine, ki živi ob odprti notranji schengenski meji, razpolaga z digitalnimi tehnologijami in dostopa do spletnih vsebin. Stopnja variantnosti, ki jo opažamo v teh besedilih, je značilna bolj za jezikovni otok (t.  i. jezikovno enklavo, prim. Bauer et al., 2005) in nakazuje na dejstvo, da se je v desetletjih pred padcem meje in razvojem novih tehnologij med slovensko skupnostjo v Italiji, ki je res živela dokaj ločeno od referenčne skupnosti v Sloveniji, razvila tesna, nepropustna družbena mreža (Milroy, 2002). Ta je bila hkrati dovolj obsežna in dinamična, da je omogočila srednjeročno ohranjanje jezika, a tudi dovolj nepropustna in tesna, da je spodbudila razvoj vzporednega jezikovnega standarda, ki se je ob pomanjkanju stikov z drugimi kodi sloven- skega jezikovnega kontinuuma uveljavil kot edini standard. Tako so se razvile sporazumevalne pra- kse in jezikovne rabe, ki so izrazito lokalne, a se zaradi pomanjkanja izpostavljenosti drugim rabam znotraj istega jezikovnega kontinuuma dojemajo kot (edine) standardne. V primeru skupnosti govork in govorcev slovenščine v Italiji ne govorimo torej o večstandardnosti (torej o sočasni prisotnosti več standardov istega jezikovnega kontinuuma), ampak o vzporedni enostandardnosti: lokalni standard je v nekaterih primerih nadomestil osrednjeslovenskega oz. se uveljavil kot edini standard, ki ga govorci in govorke uporabljajo v svojih sporazumevalnih praksah oz. do katerega sploh dostopajo.11 Gornji tezi, ki izhajata iz analize izbranega korpusa, potrjujejo tudi nekatere druge doslej opravljene raziskave. Te so že pokazale, da se je po 2. svetovni vojni predvsem v Trstu in Gorici, delno pa tudi na Videmskem, razvila bogata dejavnost, ki je poleg šol in društev vključevala tudi številna podjetja (Guardiancich, 2021) in s tem ustvarila okoliščine za usvajanje in rabo slovenskega jezi- ka. Prav zaradi svojega obsega in strukture se je ta mreža zdela dovolj učinkovita za zagotavljanje jezikovne izpostavljenosti (Brezigar et al., 2021). Veliki premiki, do katerih je ob prehodu med 20. in 21. stoletjem prišlo na več ravneh,12 pa so kma- lu pokazali na pomanjkljivosti tako strukturiranih mrež in njihovih premis. Lokalno in regionalno samozadostnost, na katerih je temeljila družbena mreža slovenske skupnosti v Italiji, sta neposredno podpirali tudi eksplicitna jezikovna politika obeh Tabela 11: Primerjava 25 najpogostejših večbesednih leksemov med letnikoma 2020 in 2021. Termin Frekvenca (2021) Frekvenca (2020) covidno potrdilo 1890 0 zeleno potrdilo 795 0 županski kandidat 592 46 covidni bolnik 402 64 odmerek cepiva 404 85 rajonski svet 653 404 sprejemati po telefonu 716 538 cepilni center 283 7 število mest 524 366 starostna skupina 274 55 krajina po deželnem zakonu 230 1 prestolnica kulture 500 355 evropska prestolnica kulture 482 333 jezik s podnapisi 250 39 evropska prestolnica 498 365 imate v rokah 230 25 tiskarno sinoči 230 25 kulturni center 1020 1056 izbranka tedna 199 0 zaprt na voljo 230 44 indeks sredi dneva 194 0 desna sredina 316 158 izvirni jezik 224 42 izvirni jezik s podnapisi 209 26 obvezno covidno potrdilo 169 0 163 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 držav, Italije in Slovenije, in implicitna jezikovna politika same skupnosti (Brezigar et al., 2021), ki sta naslavljali predvsem zaščito in ohranjanje jezika kot tradicionalne vrednote manjšinske skupnosti, nista pa spodbujali njegovega razvoja vzporedno z razvojem celotnega slovenskega jezikovnega kontinuuma. Raziskave o stikih med slovenskima skupnostma na obeh straneh meje (Brezigar & Vidau, 2021) danes kažejo, da so ti sicer pogosti, ne pa zadostni in ustrezni, da bi zagoto- vili učinkovito izpostavljenost govorcev in govork, ki živijo v Italiji, različnim kodom slovenskega jezikovnega kontinuuma. Meja je zlasti nepropu- stna na področju medijskih vsebin in družbenih omrežij,13 kar je glede na značilnosti sodobnih kanalov (splet, telefon, družbena omrežja  …) še posebej presenetljivo. Prav ta podatek nam kaže na dejstvo, da jezikovni separatizem, ki smo mu priča med slovensko skupnostjo v Italiji, ni (več) posledica zunanjih okoliščin (meje, zgodovinskih danosti …), ampak predvsem (samo)marginaliza- cije in (samo)izključevanja govorcev in govork iz širšega prostora, v katerem je slovenski jezikovni kontinuum prevalentni sporazumevalni kod, s per- petuiranjem predvsem lokalnih družbenih mrež in identitet (Pertot, 2017). 13 Podatek izhaja iz raziskave, ki jo je v sklopu programske skupine Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja (P5-0409) izvedla Matejka Grgič. SKLEP Korpusna analiza potrjuje hipotezo, da je regio- nalni jezikovni kod, ki se je razvil med skupnostjo govorcev in govork slovenskega jezika v Italiji, že postal prevladujoči standard in zavzel področja, na katerih bi v jezikovnih rabi pričakovali nadre- gionalno kontinuiteto. Stopnja variantnosti, torej količina in vrsta odstopanj od splošnega standar- da, kaže na dejstvo, da gre v primeru slovenske skupnosti v Italiji za razširjen pojav jezikovnega separatizma. Ta pojav, katerega razsežnosti spo- minjajo prej na jezikovni otok kot na čezmejno narodno manjšino v Evropi 21. stoletja, lahko razumemo v luči sociolingvističnih dinamik, ki so skupnost zaznamovale v drugi polovici 20. stoletja (oblikovanje močne lokalne družbene mreže, po- manjkanje stikov z referenčnim prostorom, spre- jetje konservativnih jezikovnih politik) in ki se ob pomanjkanju ustreznega jezikovnega načrtovanja v 21. stoletju le še nadaljujejo in stopnjujejo ter s tem vplivajo na identitetne opcije posameznikov in posameznic, na sporazumevalno zmožnost in opolnomočenje govork in govorcev ter, srednje- ročno, na jezikovno vitalnost celotne skupnosti. 164 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 PROCESSES OF LINGUISTIC SEPARATISM IN CROSS-BORDER LINGUISTIC MINORITIES: ADOPTION, ADAPTATION, AND TRANSLATION OF COVID TERMINOLOGY AMONG SLOVENIANS IN ITALY Matejka GRGIČ University od Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, 1000, Ljubljana, Slovenia SLORI – Slovene Research Institute, Ul. Beccaria 6, 34133, Trst, Italy e-mail: matejka.grgic@ff.uni-lj.si Damjan POPIČ University od Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva 2, 1000, Ljubljana, Slovenia e-mail: damjan.popic@ff.uni-lj.si SUMMARY The paper reports on the results of a comparative corpus analysis of texts published in Primorski dnevnik, the Slovenian daily published in Italy, in 2020 and 2021. We contrast these texts with information from Slovenian corpora and language resources. The research is focused on the lexis connected with the Covid-19 epidemic as this topic brings about a number of specifics such as rapid genesis and determinologization, single- or self-re- ferentiality, using loanwords (from English), etc. The research is based on corpus-linguistic survey of 618 issues (two volumes) of the Trieste daily newspaper Primorski dnevnik. We used this body of texts to create a corpus that can be used to discern the differences in the use of lexemes in different datasets. The aim of the paper is to demonstrate the level of difference in the lexis of Standard Slovene on both sides of the border. For this reason, we chose to employ corpus methodology as it allows us to compare large bodies of data. The analysis confirmed our initial hypothesis that there is a high level of variation in language use in this region and that this variation cannot be attributed to the factors that normally explain the deviations from standard language, the effects of languages in contact and minority languages. Keywords: Slovenians in Italy, minority languages, terminology, covid-19, sociolinguistics, corpus linguistics 165 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 VIRI IN LITERATURA Bauer, Thomas, Epstein, Gil S. & Ira N. Gang (2005): Enclaves, Language, and the Location Choice of Migrants. Journal of Population Econom- ics, 18, 4, 649–662. Bogatec, Norina (2015): Šolanje v slovenskem jeziku v Italiji. Razprave in gradivo: revija za narod- nostna vprašanja, 74, 5–21. Bogatec, Norina (2018): Kdo v Italiji obiskuje vrtce in šole v slovenskem jeziku. V: Žele, Andreja & Matej Šekli (ur.): Slovenistika in slavistika v zame- jstvu. Ljubljana, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 125–129. Brezigar, Sara (2017): Slovenska skupnost v Italiji med preteklostjo in prihodnostjo. V: Bogatec, Norina & Zaira Vidau (ur.): Skupnost v središču Ev- rope: Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst, ZTT & Slori, 22–30. Brezigar, Sara & Zaira Vidau (2021): Mladi go- vorci slovenskega jezika v Italiji in njihov odnos do Republike Slovenije. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 87, 87–106. Brezigar, Sara, Grgič, Matejka & Devan Jag- odic (2021): Koncept deželne jezikovne politike za slovenščino: teoretska izhodišča, cilji, področja ukrepanja in institucionalni okvir. Tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine. V: Jagodic, Devan (ur.): Tretja deželna konferenca o varstvu slovenske jezikovne manjšine, Trst, 12. in 19. november 2021. Trst, Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Consiglio regionale, 133–158. Cavaion, Irina M. (2014): Testing Feasibility of Cross Border Contacts within Primary Neighbouring Languages Classroom. Annales, Series Historia et Sociologia, 24, 2, 277–292. Chambers, Jack K. (2003): Sociolinguistic Theo- ry: Linguistic Variation and its Social Significance. Oxford, Blackwell. Davila, Bethany (2016): The Inevitability of ‚Standard‘ English: Discursive Constructions of Standard Language Ideologies. Written Communi- cation, 33, 2, 127–148. Eckert, Penelope (2000): Linguistic Variation as Social Practice. Oxford, Blackwell Publishers Fought, Carmen (2006): Language and Ethnicity. Cambridge, Cambridge University Press. Grgič, Matejka (2016a): Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji. Trst, Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. Grgič, Matejka (2016b): Lo sloveno in Italia: fenomeni di contatto linguistico tra pragmatica, percezione e ideologia. Ricerche slavistiche, 14=60, 387–415. Grgič, Matejka (2017): Italijansko-slovenski jezikovni stik med ideologijo in pragmatiko. Jezik in slovstvo, 62, 1, 89–98. Grgič, Matejka (2020): Terminology as a Cul- tural Project: The Consequences of the Double Standard in a Minority Context. V: Mikolič, Vesna (ur.). Language and Culture in the Intercultural World. Newcastle upon Tyne, Cambridge Scholars Publishing, 102–124. Guardiancich, Igor (2021): When Political Rights Do Not Translate into Economic Power: The Rise and Fall of the Slovenian Minority’s Economy in Italy (1954–2020). Nationalities Papers, 1–18. Heller, Monica (2010): The Commodification of Language. Annual Review of Anthropology, 39, 1, 101–114. Jagodic, Devan (2017): Slovenci v Italiji: poselitveni prostor in demografsko gibanje. V: Bogatec, Norina & Zaira Vidau (ur.): Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlin- skega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst, ZTT & Slori, 40–49. Jagodic, Devan, Kaučič Baša, Majda & Roberto Dapit (2017): Jezikovni položaj Slovencev v Italiji. V: Bogatec, Norina & Zaira Vidau (ur.): Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlin- skega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst, ZTT & Slori, 66–88. Meecham, Marjory & Janie Rees-Miller (2001): Language in Social Contexts. V: O‘Grady, William, Archibald, John, Aronoff, Mark & Janie Rees-Miller (ur.): Contemporary Linguistics. Boston, Bedford/St. Martin‘s, 537–590. Melinc Mlekuž, Maja (2019): Sporazumevalna zmožnost v šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 83, 67–82. Meyerhoff, Miriam (2008): Communities of Practice. V: Chambers, Jack K., Trudgill, Peter & Natalie Schilling-Estes (ur.): The Handbook of Language Variation and Change. Oxford, Blackwell Publishing, 526–548. Mezgec, Maja (2016): Linguistic Landscape as a Mirror: The Case of the Slovene Minority in Italy. Razprave in gradivo: revija za narodnostna vprašanja, 77, 67–85. Milroy, Lesley (2002): Social Networks. V: Cham- bers, Jack K., Trudgill, Peter & Natalie Schilling- Estes (ur.): The Handbook of Language Variation and Change. Oxford, Blackwell Publishing. 549−572. Pertot, Susanna (2017): Identitetne prigode Slovencev v Italiji. V: Bogatec, Norina & Zaira Vi- dau (ur.): Skupnost v središču Evrope: Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja. Trst, ZTT & Slori, 89–101. Pollak, Senja, Arhar Holdt, Špela, Krek, Simon & Marko Robnik Šikonja (2020): Reference List of Slo- vene Frequent Common Words. Slovenian language resource repository CLARIN.SI, http://hdl.handle. net/11356/1346 (zadnji dostop: 2022-12-22). 166 ANNALES · Ser. hist. sociol. · 33 · 2023 · 1 Matejka GRGIČ & Damjan POPIČ: PROCESI JEZIKOVNEGA SEPARATIZMA PRI ČEZMEJNIH JEZIKOVNIH MANJŠINAH: PREVZEMANJE, PRILAGAJANJE ..., 151–166 Riman, Barbara (2022): Slovenska skupnost na Hrvaškem v obmejnem območju in meja v času covida-19. Annales, Series Historia et Sociologia, 32, 2, 165–178. SketchEngine (2022). https://www.sketchengine. eu/ (zadnji dostop: 2022-12-22). Sledilnik 1.0 (2022). https://viri.cjvt.si/sledilnik/ slv/ (zadnji dostop: 2022-12-22).