7. februar 2000 številka 2 letnik XXXI Časopis občine LOGATEC novice novice C/me, www.mali.si Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve ... Leto 2000 je Prešernovo leto. 3. decembra bo stota obletnica rojstva tega nesmrtnega slovenskega umetnika, ki je za vedno zaznamoval slovensko samobitnost, jezik in kulturo nasploh. Čeprav smo si Slovenci izbrali datum njegove smrti za svoj kulturni praznik, si vsi želimo, da bi bilo letošnje magično in tudi Prešernovo leto 2000 v znamenju novega rojstva, novih začetkov, morda tudi nove duhovne preobrazbe na vseh področjih življenja, tudi na področju kulture. Kultura je namreč tisti del človekovega bivanja, ki ga duhovno izpolnjuje, bogati, vzpodbuja k ustvarjanju ali vsaj k ustvarjalnemu razmišljanju in mu nudi duševno sprostitev. In v teh dneh, ko praznujemo slovenski kulturni praznik, je pred vami februarska številka Logaških novic, v precejšnji meri tudi kulturno obarvana. Na občinski proslavi v počastitev praznika bo podeljena Februarska nagrada za kulturne dosežke v občini Logatec. Letos so na Občini prejeli samo en predlog, kar se ni zgodilo prvič. Kot da nimamo več ljudi, ki bi za svoje delo na kulturnem področju zaslužili nagrade! Prepričana sem, da je takšnih ljudi še veliko. Zakaj jih potem ne predlagamo'/ Mogoče mnogim ni znano, da je postopek za oddajo predlogov precej zapleten. Poleg tega smo razpis za Februarske nagrade lahko prebrali le v posebni prilogi Logaških novic - v uradnih objavah občine Logatec. Najbrž gaje marsikdo spregledal. V bodoče bi kazalo razmisliti o raznovrstnejših načinih predstavitve razpisa in tudi o manj zapletenem postopku sprejemanja in pisanja predlogov za Februarsko nagrado. Mogoče bo potem tudi predlogov več. Izjemno smo veseli, da vam v tej številki kljub vsemu lahko predstavimo letošnjega edinega prejemnika Februarske nagrade, gospoda Janeza Kavčiča iz Kovt. Veseli smo tudi, da hk poročamo o raznih drugih kulturnih dogodkih, ki se v teh dneh dogajajo v naši občini in o ljudeh, ki se s kulturo ukvarjajo. Seveda pa tudi v tej številki nismo pozabili aktualnih dogodkov z drugih področij življenja. Vzemite torej naš in vaš časopis v roke in ga preberite! Ker pa smo ravno v mesecu kulture, vas tudi v imenu Logaških novic vabim, da si ogledale vsaj kakšno od številnih kulturnih prireditev, ki jih bo ta mesec v vseh krajih naše občine več kot dovolj. Mercatorjeva nova podoba 4. januarja je prenovljena Mercatorjeva trgovina, v kateri sta sedaj združena samopostrežna in diskont, Logatčanom končno odprla vrata. Trgovino so nazadnje polepšali pred petimi leti, zato preureditev ni bila nujno potrebna, so pa z njo pridobili nekaj več prostora in bolj praktično razporeditev. Kakšen mesec dni je trajalo in ta mesec smo se drenjali v ostalih trgovinah. (Več o tem na strani 2.) (P.T.) Koledar kulturnih prireditev za mesec februar 8.2. Prireditev ob kulturnem prazniku sodeluje Improklub 19.30, Narodni dom organizira: KLS 9.2. in do konca februarja Bukvama Knjižnica Logatec 11. in 12.2. Nadaljevalni tečaj improvizacije Glasbena šola Logatec 12.2. Prireditev ob kulturnem prazniku 20.00, Narodni dom Logatec organizator: Občina Logatec 15.2. Predstavitev knjige Tomaža Pavšiča Ob stari meji 19.00, Krajevna knjižnica Rovte 26.2. Gledališka predstava To imamo v družini 19.00, Narodni dom Gostovanje gledališke skupine SKD Vrh Gripa lahko še udari Pozimi se kaj hitro zgodi, da zaradi raznih viroz, ki razsajajo, obležimo v postelji. O prehladnih obolenjih smo se pogovarjali z direktorico Zdravstvenega doma Logatec, dr. Katarino Turk. V Logatcu do sedaj epidemije virusa gripe še ni bilo, kar pa ne pomeni, da se ne more pojaviti. Se vse do konca marca obstaja nevarnost, da se okužite. Za cepljenje je sedaj že prepozno, saj cepivo postane; učinkovito šele po nekaj tednih. Proti prehladnim obolenjem se v tem času borimo preventivno z uživanjem vitaminov in gibanjem na svežem zraku. Tudi če /.bolite, ni treba takoj k zdravniku - raje ostanite nekaj dni doma v postelji, da najhujše mine. Ce se stanje ne izboljša in vročina ne pade, pa le obiščite zdravnika, saj lahko pride do komplikacij. Petra Trček Logaške novice zelo radi prebirajo tudi Slovenci po svetu, ki imajo svoje korenine v logaški občini. Z veseljem spremljajo dogodke, ki zaznamujejo naš kraj. V Kanadi smo med prebiranjem zmotili Franca Nagodeta, Francko in Jožeta Turka ter Francko Nagode, (z leve proti desni) Janja Peterim Uradna otvoritev lekarne Čeprav je logaška lekarna odprla prenovljene prostore svojim strankam že prej, pa je bila uradna otvoritev 2. februarja. Ob tej priložnosti so spregovorili direktorica Lekarne Ljubljana Tatjana Kogovšek Vidmar, vodja lekarne Nežika Kranje, logaški župan Janez Nagode in sekretar Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Remškar. Lekarno je blagoslovil dolnjelogaški župnik Tone Komparc. Lekarna Logatec, ki 17 let posluje v okviru Lekarne Ljubljana, je bila potrebna obnove, saj se na današnji lokaciji nahaja že od leta 1972. Prenovitev je bila še toliko bolj nujna, ker je večkrat prišlo do vdora fekalnih vod iz kanalizacijskih vodov, zaradi česar je nastal problem sanitarne oporečnosti. Sedaj je kanalizacija sanirana, povsem so prenovili tudi prostore in uredili posvetovalnico, ki je namenjena pogovoru med farmacevtom in stranko; v njej so uredili nekakšen "muzej", opremili so jo namreč z delom obnovljenega pohištva iz predvojne lekarne mag. Kristana. Več o njem pa v eni od prihodnjih številk. (P.T.) prekm Logaških novic narejen na grafični postaji rniaco computers Kdaj in kako vpis v zemljiško knjigo stran 1 Obisk nadškofa Franca Hodeta v Hotedršici stran t Janez Kavčič -prejemnik Februarskega priznanja za kulturo stran 6 fyai£e novice ZA VAS J Če želite, da najdemo odgovore tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čeviea 4, 1370 Logatec. Fax: 790 664, e-mail: novtee@mali.si V tej številki smo našli odgovore na vprašanja, ki zanimajo mnoge lastnike stanovanj. Pismo nam je poslala bralka G.M. iz Logatca. Takole pravi: "Sem lastnica stanovanja v eni od logaških sosesk Z upraviteljem bloka smo se dogovorili za skupno urejanje vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo. Prispevali smo tudi sredstva za delno pokritje opravljenega dela, vendar imam občutek, da se ni veliko premaknilo. V časopisu sem zasledila, da se je v tem času postopek za vpis v zemljiško knjigo poenostavil. Zanima me, kdaj in kako se bodo nadaljevali postopki za vpis?" V Logatcu sta upravljalca večine stanovanjskih blokov podjetja Naklo d.o.o. in Raru d.0.0. Urejanje etažne lastnine za ta stanovanja je v letih 1998 in 1999 prevzelo podjetje Polivrt d.0.0., ki ima sedež v Cerknici, projekt pa poteka skupaj z upraviteljima stanovanj. Anton Vladič, direktor, podjetja Naklo nam je povedal, da seje od 592 stanovanj, kolikor jih je v blokih na Pavšičevi, Tovarniški in na Jački, za tako obliko zemljiškoknjižnega urejanja odločila večina lastnikov (več kot 95 odstotkov), le nekaj jih je, ki bodo to uredili na drugačen način. Naklo je sicer tudi upravnik treh blokov na Poštnem vrtu, vendar tu, po besedah Antona Vladiča čakajo na rešitev denacionalizacijskega postopka, šele potem se bodo lotili urejanja etažne lastnine. Do sedaj so v Polivrtu zbrali naročila in podpisali pogodbe z lastniki stanovanj, zbirali so kupoprodajne pogodbe ter preverjali stanja nepremičnin v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. Poleg tega so pridobili dokumente o gradnji stanovanjskih blokov (načrti iz gradbene dokumentacije) ali neposredno izmerili objekte ter izdelali etažne načrte stanovanj. Glede na zahtevnost in zapletenost postopkov za urejanje etažne lastnine je bilo v celotni Sloveniji dokončno uresničenih zelo majhno število vpisov etažne lastnine na starih stanovanjskih blokih. Ker je stanje neurejeno, petletni rok za vpis pa bo po zakonu o zemljiški knjigi potekel julija letos, je državni zbor sprejel zakon, ki do določene mere poenostavlja vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Direktor Polivrta, Franc Kebe pravi, da projekta do danes še niso zaključili, eden glavnih razlogov za to pa je dejstvo, da mnogi lastniki niso predložili vseh potrebnih listin za vpis v zemljiško knjigo. Po sedanji zakonodaji morajo lastniki zbrati vse originalne kupoprodajne pogodbe od investitorja do današnjega lastnika, tudi če je stanovanje večkrat menjalo lastnika. Največkrat lastniki nimajo pogodb med investitorjem, kije bil Gradnik Logatec, in prvim kupcem - te pogodbe je tudi skoraj nemogoče poiskati. Glede na to, da te pogodbe po novem zakonu niso več potrebne za lastnike, ki so kupili stanovanje po določbah stanovanjskega zakona, je odstotek popolnih vlog bistveno večji, kot je bil pred sprejetjem zakona. Nekateri lastniki, ki nimajo popolnih vlog, še vedno zbirajo pogodbe ali druge manjkajoče listine. V primeru, da jih ne bodo mogli dobiti (če na primer nimajo pogodbe med investitorjem in prvim kupcem, stanovanja pa tudi niso pridobili na podlagi stanovanjskega zakona), bodo lastništvo stanovanja morali dokazovati na sodišču s tožbo. Vpis etažne lastnine pač ni mogoč brez vse zahtevane dokumentacije. Direktor Franc Kebe je povedal, da nameravajo vpis etažne lastnine zaključiti po določbah novega zakona. Na začetku pričakujejo nekaj težav v zvezi z izdelavo in potrjevanjem etažnih načrtov, saj vsak nov predpis potrbuje nekaj časa, da zaživi v praksi. Popraviti bodo morali že izdelane etažne načrte v skladu z navodilom in jih predložiti v potrditev Geodetski upravi. Nekaterim objektom, ki so sicer vrisani, pa bo potrebno odmeriti zemljišče kot posebno parcelo. V podjetju Polivrt predvidevajo, da se bodo prvi lastniki začeli vpisovati v roku treh mesecev -najprej za bloke, kjer je dokumentacija popolna, potem še za preostale. Lastniki stanovanj bodo za vpis v zemljiški knjigo plačali približno 25 tisoč tolarjev. Tretjino so že, preostali dve bodo po vpisu. Toliko smo, draga bralka, izvedeli mi. Iz povedanega je razvidno, da postopki potekajo in da bodo zaključeni v predvidenem roku. Malce pa le podrezajte, da bodo vedeli, da vas zanima, kako bo delo, za kater 25.000,00 SIT, opravlje boste tacali Petra Trčck in Branka Novak Mercatorjeva nova podoba Kaj se dogaja? Zakaj je trgovina zaprta, ko so jo komaj prenovili.'' Taka in drugačna vprašanja 80 si prejšnji mesec zastavljali kupci, ko so na vratih Mercatorja v Dolnjem Logatcu zagledali list na katerem je pisalo, da je trgovina zaradi prenovi; zaprta. Podobna vprašanja 80 se postavljala tudi pred vrati blagovnice Mercator. Da sebi in vam odgovorimo na vprašanja, smo se obrnili na direktorico Mercatorja Dolomiti, gospo Ivanko l.eskovee. Prostore, v katerih je poslovala blagovnica Mercator, so po denacionalizaciji vrnili nazaj lastniku. Največji vzrok za to je bila visoka najemnina, prostori pa so tako ali tako bili potrebni temeljile prenove. Odločili so se, da bodo blagovnico preselili v prostore zdaj že bivšega diskonta. Odprli jo bodo nekje konec marca. Da bodo ob tem prenovili tudi smopostrežho trgovino, so se pri Mercatorju odloČili zadnji trenutek, tako da jim je zmanjkalo rasa. da bi svoje stranke bolje obvestili. Trgovina je sicer nazadnje bila prenovljena pred petimi leti, a 80 jo želeli posodobili in z drugačno razporeditvijo pridobiti še nekaj prostora. Ujeli so ravno pravi čas, saj je promet v trgovinah v začetku leta najmanjši. Delavci so odšli na dopust ali na pomoč v drugi dve Mercatorjevi trgovini, kamor so premestili tudi blago, ki je ostalo na policah. Zaradi zaprtja samopostrežne S1' ji' povečal promet v teh trgovinah, ki sta zato bili, še zlasti tista na Tovarniški, preobremenjeni. V prenov lieni trgovini je sedaj diskont vključen \ poslovanje samopostrežne - za večino izdelkov velja, da ob nakupu večji- količine kupci dobijo diskontni popust. V Logatcu ima Mercator tudi prodajalno pohištva, ki pa bo na isti lokaciji vsaj še leto in pol. za kolikor so podaljšali najemnino. Pri Mercatorju pa imajo še čisto drugačne nacrte. V roku enega ali dveh let nameravajo na primerni lokaciji postaviti hipermarket s prostornim parkirnim prostorom. Primerno lokacijo še iščejo, bi pa takšne vrste trgovina v Logatcu vsekakor bila dobrodošla. Katarina t 'uk Razpisi Doma v Grampovčniku Nova delovna mesta Eno od vprašanj, ki v zadnjem času roji po glavah številnih Logatčanov, je vsekakor tisto, ki se tiče odprtje Doma za starejše v Grampovčniku in v zvezi s tem - kdaj bo izdan razpis za delovna mesta. V začetku februarja naj bi na Zavodu za zaposlovanje končno izšel razpis za kader z visoko in višješolsko izobrazbo, ostali razpisi bodo objavljeni do odprtja Doma. Gena Pupis, v.d. direktorica Doma za starejše pravi, da bodo razpise za delovna mesta, kjer je potrebna srednješolska izobrazba, za tiste s strokovnimi šolami in ostale, ki imajo krajši odpovedni rok, objavljali postopoma; nekatera delovna mesta bodo razpisana šele potem, ko bo Dom polno zaseden. Prvi razpis so si zainteresirani lahko ogledali na Zavodu, naslednji pa naj bi bili po besedah (Jene Pupis najverjetneje objavljeni tudi v logaških medijih - v Logaških novicah in na LEP-u. Razpisa ne namerava objavljati izven logaške občine, saj meni, da je že tu dovolj ljudi, ki potrebujejo službo in so za ta delovna mesta (udi primerni. Število zaposlenih v Domu bo odvisno od števila oskrbovancev v njem. Točnega datuma otvoritve Doma tudi sedaj še ni mogoče napovedati, saj je večinoma odvisno od tehničnega urejanja objekta. Izdati morajo razpis za opremo pralnice in razpis za vso ostalo notranjo opremo, za katerega morajo urediti še bančni kredit. Ge bi vse potekalo po načrtih, če na izbor iz razpisov ne bo pritožb, bi Dom lahko začel funkcionirati konec maja ali začetek junija, je povedala Pupisova, seveda pa se otvoritev kaj lahko zavleče še za kakšen mesec. Do takrat morajo gradbinci zaključiti še dela v glavni in etažnih kuhinjah, v jedilnici in pralnici, potem se bodo lahko začeli dogovarjati tudi o tehničnem prevzemu objekta. Do otvoritve Doma pa direktorico čaka še veliko dela. Po januarskem razpisu bo izbrala ekipo strokovnih sodelavcev, s katerimi bodo skupaj izdelali vizijo dela v Domu. Prihajajo že prošnje potencialnih oskrbovancev, približno 75 jih je, in vsaj dva meseca pred otvoritvijo je potrebno izbrati tiste, ki bodo sprejeli. Pupisova si želi, da bi oskrbovanci postopoma napolnjevali Dom, kar bi bilo dobro tako za njih, saj bi jim delavci lahko namenili nekoliko več časa kot sicer, dobro pa bi bilo tudi za zaposlene, ki bi se tako postopoma uvajali v novo delo. Dom v Grampovčniku bo torej le(os odprl vrata svojim oskrbovancem. V Logatcu pa za ostarele že več let skrbijo v Domu Marije in Marte, ki je konec prejšnjega leta, kot prvi zasebni dom v Sloveniji, dobil državno koncesijo. Petra Trvek MOJ ZDRAVNIK 2000 Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskali pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življenjsko poslanstvo izbrali pomoč Ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato sum se pri reviji Viva odločili za akcijo "Moj zdravnik 2000", ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo MOJ ZDRAVNIK se leni plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo. Za korekten potek akcije bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: predsednik prim. dr. Marko Demšar, prof. dr. Pavle Poreiloš. doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibic, dr. Dean klančič. Akcija "Moj zdravnik 2000" se je začela /. izidom januarske V ive, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, t), aprila na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Vabimo vas. da glasujete za svojega splošnega zdravnika. Tako liosle najbolj neposrednu vplivali, da bo priznanje prišlo v prave roke. In kaj morat«' storiti? Izpolnili kupon in ga poslali na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (ime in naslov ter ime in priimek splošnega zdravnika, za katerega želite glasovali.) viva ' /r»|h /ii /i/hivii rinlp-ll/i- novice -?ooo Ime in priimek A naslov MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): stran Kategorizacija zemljišč na Planinskem polju Predlogov za rešitev je več. Kategorije so določali kar na podlagi posnetkov iz zraka - Zupan se spogleduje z reševanjem problema v okviru Regijskega parka Snežnik V prejšnjih Logaških novicah je bilo objavljeno pismo gospoda Ostermana iz Grča-revca, v katerem je predstavil problematiko kmetovalcev na Planinskem polju. Tudi nas je zanimalo, zakaj je katastrski dohodek za zemljišča na polju tako visok in kako se mislijo na Občini lotiti tega problema. 0 problemu so na Občini že veliko razpravljali. Župan in odbor za gospodarstvo morata dobili podatek, kakšen status bosta zemljiščem na Planinskem polju namenili občini Cerknica in Postojna, na ozemlju katerih polje leži. Tudi država mora še zakonsko urediti status takih zemljišč. "Preden ne bosta izpolnjeni ti dve stvari, je nesmiselno, da bi občina Logatec delala čisto po svoje. Pripravlja se projekt Snežniški park in status se bo urejal tudi na podlagi tega zakona, ko bo zadeva prišla tako daleč. Skoda bi bilo prehitevati, se pa stvari vsekakor urejajo,1' je povedal Frane Rudolf, predsednik Krajevne skupnosti Tabor. [Nesmiselno bi bilo, če bi problem kategorizacije zemljišč na Planinskem polju urejali na vrat na nos, saj ga je potrebno rešiti dolgoročno - ali, kakor se reče, enkrat za vselej. Janez Nagode, župan občine Logatec, nam je povedal, da so od krajanov dobili zahtevo in imenovali komisijo, ki si je šla polje ogledat. Seveda so ugotovili, da Planinsko polje res poplavlja, vendar ne poplavlja bolj kot že desetletja. Komisija je predvsem ugotovila, daje bilo zemljišče napačno kategorizirano v 2. ali 3. kategorijo, namesto da bi bilo razglašeno za neplodno in na njem katastrskega dohodka sploh ne bi obračunavali. Današnje stanje je napaka iz preteklosti, ko so kategorije določili kar na podlagi posnetkov iz zraka. V premislek lahko vzamemo zemljišča na Ljubljanskem barju, ki je celo proglašeno za neplodno, pa je verjetno bolj plodno kot Planinsko polje, ki je zelo nepredvidljivo - težko je z gotovostjo napovedati, kdaj bo Unica prestopila bregove. Kategorizacija zemljišč se seveda lahko spreminja. Lastniki lahko sami sprožijo zahtevo, da se le-ta ponovno preveri, vendar je ta postopek drag. Na Občini pa razmišljajo o drugih možnih rešitvah. S pomočjo krajanov so dobili popise vseh parcel, ki jih je veliko - lastniki so iz Grčarevca, Laz in Jakovice - in predlagali, da se jim zmanjša katasterski dohodek za eno tretjino od odločbe, ki jo dobijo. ''Popise s predlogom za zmanjšanje smo poslali na davčno upravo, saj morajo tam povedati, če je to možno, oziroma, kako naj bi to pravno uredili in realizirali," je razložil župan, ki vidi še eno možno rešitev, za katero pravi, da bi bila še najlažje izvedljiva. "Najprej smo smo se pogovarjali o tem, da bi zemljo ocenili kot neplodno, vendar so nam na ministrstvu predlagali, naj to uredimo v okviru Regijskega parka Snežnik. Upam, da bo problem rešen prihodnje leto, saj naj bi bil park, če bo vse po sreči, razglašen proti koncu leta. Lahko se zavleče še za kakšno leto, saj mora zakon o parku sprejeti vlada, leto pa je volilno. Ta možnost se mi zdi še najhitreje izvedljiva, saj bi bila aktualna že leta 2001." Plačujemo zrak? 15. februarja zapade v plačilo prvi obrok odmerjene obveznosti za plačilo stavbnega zemljišča. Plačujemo občani stavbno zemljišče ali ozračje? Plačevanje davkov je med ljudmi nepriljubljeno še od časov, koje bilo potrebno gospodarju oddajati določeno število kg ali I pridelka. In vedno so se ljudje razburjali, da je odmerjena količina prevelika. Zneski, ki nam jih je v najnovejši odmeri za plačilo stavbnega zemljišča poslala Davčna uprava, zares niso veliki. Občanom so omogočili celo plačilo v dveh obrokih. A poglejmo reč od blizu. Zavezanci, kot se dnJ.oiim i-imV nlač-niki položnico do roka. sicer mi bodo zaračunali ustrezne obresti in uvedli prislilno izterjavo. To pa je Že hudo! Tako vsaj piše v odločbi. In zdaj k bistvu zaradi katerega je nasta' Stanujem v bloku in vsak od stanovalcev pod mano je pri epno rec ezanci, kot se strokovno reče plačnikom, smo prejeli tri Strani dolgo odločbo, lepo sprinlano, požigosauo m podpisano. Edino eno napako ima: odločno predolga je in prezapleteno napisana, celo nerazumljiva. Da bi jo lahko brali In preverili njeno uslreznosl z zakonskimi predpisi, bi bilo potrebno prebrali kar lepo itevilo zakonov v Uradnem listu (kar 17 sem jih naštela). Sama a seveda nisem naredila, ker bi ras, ki hi ea porabila za iskanji' ustreznih predpisov, krepko znesek, ki ga moram plačati, Tudi pritožila se nisem (pritožbo je potrebno kolkovati SIT takse). In znesek bom plačala, čeprav grenak priokus, da nas država spel vleče za ocln. I n zd; tale članek, od stanovalcev mano in nad mano je prejel podobno odločbo. Torej v bloku s petimi nadstropji plačamo slavimo zemljišče petkrat za isto zemljišče, oziroma plačujemo vsak svoj del zraka. Izračun se mi nikakor ne zdi logičen, niti pravčen. Potrebno bi bilo namreč določiti kvadraturo stavbnega zemljišča, na katerem stoji blok in določiti deleže posameznih lastnikov stanovanj v njem. Saj ni preveč zakomplicirano, kajne. Ce pa že ne gre. potem bo treba spremeniti naslov odločbe. Vsaj bolj pošteno bi izgledalo. U Branke Novak V okviru Regijskega parka, v katerega bo vključeno tudi celotno Planinsko polje, bodo za ohranjajnje tega polja dobili denar iz državnega proračuna ali mednarodnih sredstev. Zupan, ki je v svetu parka, pravi, da so se že pogovarjali o tem ter striktno in jasno zapisali, da se nameni sredstva za pomoč kmetom. Lastnikom zemljišč se bo zmanjšal oziroma ukinil katasterski dohodek ali pa bodo sredstva dobili v obliki subvencij zato. da bodo polje ohranjali v takšni obliki kot je sedaj. Kaj pa, če Park še nekaj časa ne bo razglašen? Na Občini imajo še vedno odprto možnost zmanjšanja katastrskega dohodka na podlagi predloga komisije. Obstaja pa še ena možnost, za katero župan pravi, da se lahko vleče tudi nekaj let. Ta možnost, ki se je znašla na dnu lestvice, pa je razglasitev zemljišč na Planinskem polju za neplodna. Polje je vsekakor potrebno ohraniti takšno, kakršno je sedaj, za kar bo verjetno dobro poskrbljeno v okviru Regijskega parka Snežnik. Ob vsem prizadevanju za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pa ne smemo nikdar pozabiti na človeka, ki daje katerikoli pokrajini svoj pečat. Planinsko polje nikoli ne bo "plodno", na njem -vsaj v bližnji prihodnosti ne - kmetje ne bodo mogli celo leto pobirati svojih pridelkov. In prav je tako. Prav pa je tudi, da se kmetom ravno zaradi tega prisluhne in jim olajša pogoje kmetovanja. Napaka - neprimerna kategorizacija zemljišč - je bila storjena v preteklosti, rešitev je potrebno poiskati danes, čim prej. Petra Trček ■HHH1 OBČINA LOGATEC Občinski urad objavlja Razpis za pogodbeno opravljanje nalog turistično informativnega centra Logatec Interesenti naj v svoji pisni vlogi poleg referenc o svojem dosedanjem delu ponudijo način in možnosti za izvajanje nalog, zlasti: • predstavljanje turističnih zanimivosti-posebej skozi promocijo ponudbe, • sooblikovanje turistične ponudbe v širšem okolju (s sosednimi občinami), • motiviranje turističnih društev, • zbiranje podatkov za potrebe informiranja, • sprejem in inlormiranje obiskovalcev ter izbiranje njihovih mnenj o turistični ponudbi, • vodenje skupin obiskovalcev, ■ animacija za oživljanje domačih dejavnosti, navad, kulinarike in soorganizacija družabnih prireditev, ■ letno poročanje občini o izvedenih nalogah. Interesenti naj svoje vloge naslovijo na Občino Logatec, Občinski urad, Tržaška c. 15, pod oznako »Turistični razpis«, do 15. februarja 2000. Interesenti bodo obveščeni o iz im skrajnem datumu za od« v«, i jo ponudi Datum: (17.02.2000 Številka: 333-01/00-1 ZDI'AN OBČINE LOGATEC Janez NAGODE HOSPIC - za pomoč bolnim, umirajočim - Hospic želi dodajati življenje dnevom in ne dnevov življenju, zato se zavzema za kakovostnejše, polno in dostojanstveno življenje. Med najpomembnejše dejavnosti Hospica štejemo: spremstvo bolnika (na sprehodih, k zdravniku ...), pomoč na domu, kadar morajo svojci po opravkih (branje bolniku, pogovor z bolnikom, družba bolniku ...), pomoč družini pri osebni negi bolnika, kadar ta ne potrebuje strokovne oskrbe, pomoč bolniku pri hoji, pri hranjenju, drobni opravki za bolnika (nakupi, pošta, plačila položnic ...) ipd. Člani Hospica opravljajo humanitarne dejavnosti prostovoljno. Po Sloveniji delujejo številni prostovoljci prek že precej razvejanih območnih odborov. Tudi Logatec je na tej poti; tako si člani Hospica prizadevajo za oblikovanje območnega odbora. Kar 22 žensk se je lanskega oktobra in novembra izobraževalo v šoli življenja. In koliko navdušenja je bilo v tej šoli! Izobraževalne torke smo čakale brez najmanjše nejevolje, žalosti, turobnosti ali zamorjenosti. Kar nekako žal nam je bilo, da se je šolanje tako hitro končalo. A nadaljnje delo nas bo tako in tako zbliževalo in bogatilo. (Darinka Kamenšak) Nov bančni avtomat - Nova Ljubljanska banka je v Gornjem Logatcu na Tržaški cesti 87 a postavila nov bančni avtomat, ki je začel delovati 30. decembra lani. S tem je banka svoje usluge približala uporabnikom njenih storitev in jim prihranila marsikatero pot ter s tem povezane skrbi, (n.s.) Da življenju- V Sloveniji smo že prestopili demografsko mejo, ko delež umrlih prebivalcev presega število rojenih. Prebivalcev, starejših od 65 let, je kar trinajst odstotkov, rodnost pa ne narašča. Mnogi starši bi se radi odločili za povečanje družine, vendar je že sedaj njihova gmotna stiska dovolj velika. Le-tem pa pomaga ustanova Anin sklad, ki je nevladna in neprofitna organizacija, katere namen je pomoč družinam v stiski. Anin sklad se zavzema za srečne starše, srečne otroke in zadovoljne družine. Na dobrodelni prireditvi, ki je bila 23. januarja v Logatcu, so sodelujoči predvsem poudarili pomen in vrednost urejene družine in ji skušali najti primerno mesto v družbi. Prireditev, ki jo je organiziral 00 SKD Logatec, je bila dobro obiskana, izkupiček akcije pa znaša približno 600 tisoč tolarjev. Tudi zaradi pomoči logaških občanov, bodo nekateri zakonci lažje rekli življenju da. Dobrodelnost pa človeka bogati (j.p.) Big foot mama v Rovtah - Znana ročk skupina Big foot mama je decembra gostovala v Rovtah. Kot predskupina se je predstavila skupina Neznani, za njimi še skupina iz Hotederšice, ki igra bolj rock-metal glasbo. Pred velikimi zvezdniki so nastopili še domačini, Prisluhnimo tišini. Okoli ene ure zjutraj so za inštrumente končno prijeli tudi glasbeniki skupine Big foot mama. Veliko mladih, čudovito vzdušje in žur do jutranjih ur. Kaj bi hoteli še več? (u.m.) ki ga (priloži In znesek bom plači ostaja grenak priokus, da nas država spet llos. Z odločbo so ml odmerili stavbno zemljišče v izmeri 17 m2 in določili znesek 2.166,00 SIT, ''ravzapiav nič p08ebnega, pa se v dveh obrokih lahko plačam. Le paziti moram, da plačam Logaške novice, glasilo občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj : Mali d.o.o.. založniško in trgovsko podjetje - Tisk: Mali d.o.o. -Odgovorni urednik: Anion Mali - Stalni sodelavci(ke): Janja Peterim, Prane Bogataj, Petra 'Trček, Bojana Levinger, Branka Novak. Karmen Osredkar, Dušan Cernigoj, Maša Zupančič, Urška Modrijan. Ajda Žižek. Roman Rupnik, Marcel Stefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Čuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed. Naslov uredništva: Logaške novice. Mali d.o.o.,Cevica 4,1370 Logatec, telefon 061 790 660.fax 061 701) (iti I. e-mail: novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po 1. točki 13. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. potogralije brez navedbe avtorja - arhiv koga brezplačno. Online novice: http://www.mali.8i škili Gl asilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec članov. I stanov I jen je bil že leta I 987, že več kol pel let pa prepeva pod vodstvom Karoline Medvešček. Največkrat zapojejo ob različnih praznovanjih, obletnicah svojih članov in tudi na pogrebih v zadnje slovo. \ Logatcu pa vsako leto priredijo letni koncert, na katerem povabijo k sodelovanju upokojenske pevske zbore iz sosednjih in tudi drugih društev v Sloveniji. Ob njegovi desetletnici je bilo pevcem podeljenih deset bronastih, tri srebrne in dve zlati Galusovi znacKi. Posebna skrb -humanitarnemu potrebni le mater in prijazne besedi namenjajo starejšim osamljeni, zapuščeni m |e posvečena socialno <-Iu. torej ljudem, ki niso ne pomoči, temveč tudi tople Veliko pozornosti zalo upokojencem, ki so lozabljeni od nekdanjih sodelavcev in celo oil SVOJCeV. \ ta namen so organizirana vsakoletna posebna srečanja starostnikov, popestrena s kulturnim programom in seveda tudi z obiski na domu. Posebna pozornost je namenjena starostnikom, ki bivajo v domovih starejših občanov. Predstavniki društva so tudi aktivno sodelovali v razpravah in prizadevanjih za gradnjo doma starejših občanov v Logatcu, ki bo kmalu sprejel v oskrbo prve varovance. Poleg druženja na izletih in drugih aktivnosti se člani društva udeležujejo vsakoletnih srečanj članov društev upokojencev iz vse Slovenije. Lanskoletnega srečanja se je v Dolenjskih Toplicah udeležilo več kot sto naših članov. Množično so obiskovana tudi vsakoletna srečanja upokojencev iz naše občine. Lanskega srečanja v I lotedršici seje udeležilo več kot petsto članov in njihovih svojcev. \ preteklosti je društvo razpolagalo z 12. stanovanji. Od teli je bilo 35 stanovanj prodanih po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, tako da ima danes na žalost razpolagalno pravico samo se s sedmimi stanovanp. V društvu si želijo, da bi tudi v Logatcu pričeli graditi vsaj nekaj neprofitnih stanovanj za upokojence z nizkimi pokojninami. Starejši upokojenci, zlasti tisti z zelo nizkimi pokojninami. so nezadovoljni z ukrepi zdravstvene zavarovalnice, ki je večino zdravil, ki jih potrebujejo, uvrstila na negativno lislo in so jim tako cenovno postala skoraj nedostopna. Aktivno je društvo sodelovalo tudi v razpravah o predlogu vlade o usklajevanju pokojnin. Kljub že sprejetemu novemu pokojninskemu zakonu, še vedno podpirajo tekoče usklajevanje pokojnin. Gospod Verbič je poudaril, da pri teh prizadevanjih in aktivnostih nikakor ne smemo društev upokojencev, ki delujejo po zakonu o društvih in so včlanjena v Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDI S), zamenjevali z Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSI S), ki je politična stranka upokojencev. \ društvu si torej prizadevajo, da hi priprav ili čim več aktivnosti, ki Imilo bogatile življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Lahko se jim pridružite, ((glasile se v njihovi pisarni na Stari cesti d v Logatcu. Vsako sredo in petek od 8. do 10. ure. Franc Bogataj V mesecu kulture bodo potekale na OŠ 8 talcev Logatec naslednje dejavnosti: • recitacijsko tekmovanje, • likovna razstava del naših učencev v avli šole, • nastop plesnega gledališča Mali Harlekin iz Celja s predstavo Plesne pripovedi, • literarni kviz, • razstava Slovenski mladinski film, • osrednja prireditev s predstavitvijo pevskih zborov, najboljših recitatorjev in učencev glasbene šole, .- _. • ogled slovenskega filma po razredih, • gledališke predstave za vse stopnje, IVI 6 SDFGCf iCllO ■ • srečanje s književnikom ■ * • 1. in 2. februar: poskusno preverjanje znanja za osmošolco • 7. februar: roditeljski sestanek za 8. razred: Pred informativnim dnevom • od 8. do 1 3. februarja: Zimska šola na Arehu za učence 5.a in 5.c razreda ■ 1 1. februar : Informativni dan za osmošolce • od I 3. do 1 8. februaija: Zimska šola na Arehu za učence 5b in 5.d • 14. februar; roditeljski sestanek za 6. razred: Puberteta • od 21. do 25. februarja: Zimske počitnice • 29. februar: predstavitev projekta Lipe na Logaškem Karmen Osredkar 6 T2 AD B3B 4428 ^ašL novice stran Ne hazardirajte z mladostjo! Med vsemi starostnimi obdobji nas mladost najbolj očara. Pesniki , filozofi in pobtiki vseh časov niso nobenega življenjskega obdobja bolj slavili in obenem obsojali. Nekaj današnjih nazorov zlahka prepoznamo v tistih, ki jih je Aristoteles jezno omenil pred triindvajsetimi stoletji : "Mladi so nebrzdani, razdražljivi in se radi prepustijo trenutnim nagibom, posebno spolnim, sploh se ne pustijo obvladovati. Tudi nestalni so in muhasti v svojih željah, te pa so prav toliko prehodne kot silovite, če se mlad človek zmoti, je vzrok vedno skrajnost ali pretiravanje. Vse stvari ženejo predaleč, pa naj bo to ljubezen, sovraštvo ali kaj drugega. Imajo se za vsevede, za nekaj več." Poleg materialnih dobrin mladostnik potrebuje nekoga ali nekaj, ki mu pomaga poiskati smer in smisel življenja, zato je zelo žalostno videti, kako je vse večje število mladostnikov v Logatcu tako rekoč prepuščenih ulici, popivanju in zadrževanju po zakajenih lokalih, skriti pred očmi javnosti kadijo zvitke marihuane oz. si v žilo vbrizgavajo prepovedane substance, kijih kupijo kar na ulici. Za razliko od nekaterih sosednjih občin (Vrhnika. Cerkno, Idrija. Postojna) ne premoremo prostorov, v katerih bi se mladi družili, si izmenjali mnenja ali nasvete, si dali duška v ustvarjanju (likovnem, glasbenem) ali se naužili in obenem poučili o kakršni koli kulturni dobrini (fotografija, strip, literatura ... ), igrali družabne igre ali zaplesali ob glasbi. Morda se še kdo spomni mladinskih delavnic, ki so sc odvijale nizaciji pedagoško delavne skupine MODL, Stagličiča, v zavoda glasben. pod strokovnim vodstvom pedagoga Ivana prostorih nekdanjega vzgojnega rad v Gornjem Logatcu). Delovale so: likovna, kuharska, športna delavnica, bil pa je tudi prostor za družabne igre. Poudariti je potrebno, da so bile na voljo le brezalkoholne pijače, pa se je kljub temu zbralo lepo število mladih in nihče ni spraševal, zakaj ni alkohola. Vsak izmed njih je našel svoje mesto v kateri izmed delavnic. In ko že omenjani alkohol, ki ga večina izmed nas tolerira, vam povem še "zanimivo" razmišljanje staršev, ko se domov prirnaje njihov pijan mladostnik: " Hvala bogu, samo da ni drogiran!" V resnici pa je alkohol mamilo, ki mu žal posvečamo premalo pozornosti. Z zakonom smo v Sloveniji uspeli prepovedati nakup cigaret otrokom mlajšim od petnajst let. v tej isti trgovini pa vsak mladostnik lahko kupi neomejene količine alkohola! Kako modro! Zakaj mladostnik poseže po mamilih.'' Eden od vzrokov je preprosto ta, da so jim na voljo. Sodobna družba je prepredena z drogami, v nasprotju s povprečnim mladim človekom pred 50. leti, čigar priložnosti so bile omejene na alkohol in tobak. Današnji mladostnik lahko izbira med tistimi, ki jih je mogoče dobiti v lekarni, in tistimi, ki jih je mogoče dobiti na cesti. Mladi ljudje poskusijo mamila zaradi vplivov vrstniških skupin, mislijo, da jih bo tako prej sprejela skupina vrstnikov, ki že uživa mamila, da bi uveljavili svojo neodvisnost od staršev, pokazali pripravljenost tvegati, ker si želijo dogodivščin, bežijo pred napetostjo in pritiskom življenja ali zaradi priložnosti, ki se jim ponudi v trenutku. Nekateri mladostniki, ki so posegli po alkoholu ali mamilih že v predmladostnem obdobju, priznavajo, da niso poznali ali našli poti za obvladovanje tesnobe, dolgočasja, potrtosti in strahu pred neuspehom ali pomankanjem cilja. Na nas je torej, da če že ne ustavimo, pa vsaj ublažimo to norost, preden mladim mamilo utegne postati nadomestilo za reševanje vsakdanjih težav, problemov in premagovanje neizogibnih življenjskih preprek. s katerimi se vsak dan srečujejo. Eno izmed rešitev vidim v zagotovitvi ustreznih prostorov, v katerih bi se mladi družili, zabavali, ustvarjali, se česa naučili, skratka ustvarjalno zapolnili prosti čas in se polni energije, zdravega duha in novih znanj pripravljeni podali novim dogodivščinam in nalogam naproti. Na osnovi nakopičenih problemov mladih bo CSD (Center za socialno delo ) v kratkem sklical okroglo mizo. na kateri bodo skupaj z institucijami, ki so tako ali drugače povezane z delom in razvojem mladih v občini Logatec, poskusili poiskati rešitev za pereče probleme. Slišati je, da se le kažejo možnosti o dodelitvi ustreznih prostorov. To sicer še ne pomeni, da bo s tem problem razširjenosti narkomanije med mladimi rešen, bomo pa del populacije mladih, s tem, ko jim bomo ponudili prostore za druženje in ustvarjanje. odvrnili. da poseže po prepovedanih drogah. Zatorej ne izgubimo vere v boljši jutri, kajti na svetu ni problema, ki ga s skupnimi močmi ne bi mogli rešiti ! Ksu Vrbetič Težke torbe naših šolarjev Še nekaj dni in prva polovica šolskega leta bo za nami. Delo po šolah teče po začrtanih tirnicah, učitelji se iz dneva v dan trudimo, da bi učencem posredovali kar največ znanja, učenci si za svoj uspeli prizadevajo po svojih najboljših močeh. Pet dni v tednu je v dopoldanskem času šola njihov drugi dom. In vsak dan znova nosijo s seboj v šolo torbe, polne zvezkov, učbenikov, delovnih zvezkov, telovadne opreme in drugih pripomočkov za nemoten pouk. Dnevni šolski tovor je včasih težak tudi do 10 kilogramov. Ali res ne gre drugače in kaj lahko storimo, da bi bile torbe naših učencev lažje? Zakaj so potem torbe še vedno pretežke? Strinjamo se, da bi se dalo s strani učiteljev in šole storiti se kaj in v tej smeri bomo v bodoče tudi delali. V načrtu imamo izdelavo posebnih polic v likovni učilnici, kamor bodo učenci lahko spravljali vse potrebščine, ki jih potrebujejo pri likovnem pouku in kamor bodo lahko odlagali tudi svoje izdelke. Učenci zato pridno ustvarjajo čudovite likovne izdelke, ki jih bodo ponudili na likovni prodajni razstavi aprila letos. Z zaslužkom od prodajne razstave nameravamo opremili likovno učilnico. Dogovorih smo se. da bomo problem težkih torb reševali tudi skupaj s starši. Prepričani smo. da tudi oni lahko veliko pripomorejo k rešitvi tega problema. Od časa do časa je dobro pokukati v torbo svojega šolarja in preveriti, kaj je v njej. Prav gotovo se bo vedno našlo kaj takšnega, kar vanjo ne sodi. Dobro je otroke stalno opozarjati, naj si vsak dan skrbno pripravijo torbo za naslednji dan. jim svetovali, kakšne potrebščine naj nosijo s seboj, da ne bodo torbe pretežke. Velik problem pa predstavljajo predvsem številni novi učbeniki, s katerimi nas v zadnjih letih kar bombardirajo z vseh strani. Na pogled so sicer čudoviti, polni barvnih fotografij, tiskani na posebnem, debelejšem papirju, velikega formata, debeli, nekateri pretežki. Zalo bi morali krepko razmislili tudi vsi tisti, ki določajo, kakšne učbenike bodo v bodoče tiskali za naši' otroke. Ni vse v boljšem papirju m debelini. Kazalo hi razmislili o lem. da hi namesto enega debelega učbenika raje ponudili več lanj.ših snopičev. ki bi bistveno manj obremenjevali šolske torbe. Mogoče pa hi bilo dobro, če In država v okviru učbeniškega sklada financirala tudi učbeniške komplete za šole. Ti učbeniki bi bili last šole. otrokom jih ne hi bilo treba nosili v šolo. Prepričani smo, da je možnosti za izboljšavo tega problema se veliko. Vsi se ga moramo zavedati in To vprašanje smo si postavili učitelji na ()S Tabor iu na eni od pedagoških konferenc sklenili, da ho \ lej smeri treba se kaj postorili. Skupa] smo ugotovili, da smo na naši šoli glede lega problema storili že kar precej. Šola je že pred leti kupila težke atlase, ki jih učenci uporabljajo pri zemljepisu in jim jih ni treba nositi ml doma. I cilelji dovolijo učencem, da imajo na klopi samo en učbenik, tako lahko učenec prinese v šolo namesto vseh. le nekaj učbenikov, nekatere pa imajo učenci kar v soli. Pri večini predmetov učitelji ne zahtevajo vee kot en zvezek. \ oliko je tudi takih, ki učencem \ naprej povedo, kaj bodo pri pouku potrebovali naslednjo uro in kaj lahko pustijo doma. Na razredni stopnji, kjer so učenci ves čas pouka \ isti učilnici, veliko potrebščin puščajo kar v šoli in nosijo domov samo lislo, kar hodo potrebovali za domače delo m učenje. Zvezdica Zaspanka se predstavi Kako seje rodila in nastajala gledališka predstava Zvezdica Zaspanka, ki sojo pripravili člani gledališke skupine DPOM Logatec. storiti, kar je v naših močeh, da ga čim prej odplavimo. V času. ko doživljamo neslulen razmah računalniške tehnologije, nam res ni v časi. da naši otroci še vedno hodijo v šolo upognjeni pod težo tovora pretežkih šolskih torb. Bojana Levinger Gospodična Simona Nagode, pohvaliti moram nastop skupine, ki je igrala Zvezdico Zaspanko. Kako so potekale priprave; kje so se kazale največje težave? Bes je, sama sem organizirala celoten projekt in to je precej zahtevno delo. Najprej je DPOM Logatec objavil razpis za igralsko skupino. Izbrala sem skupino desetih otrok, ki so se prijavili, nekatere pa povabila k sodelovanju. Sola je omogočila prostor, kjer so potekale vaje v oktobru in novembru, dvakrat tedensko po dve uri. Ze .septembra sem našla tekst in ga obdelala ter načrtovala priprave. To delo zahteva veliko priprav in vesela sem, da sem imela ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati: Vanda Tivan je izdelala sceno. Polona Slabe je poskrbela za masko, Slavko Albreht je skrbel za postavitev luči in ozvočenje na sejmu: potrebno je bilo napraviti osnutke za obleke in še ogromno detajlov, ki so pomembni. Misliti je treba na izdelavo, prevoz, postavitev ...Scensko delo zahteva celega človeka in kot pravi mojster se je izkazal Gašper Podjed. Kje vse ste že nastopali? Nastopali smo na Miklavževem sejmu, v Narodnem domu, dvakrat na Vrhniki v (lankarjevem domu za vrhniške in okoliške vrtce, za nase vrtce v Narodnem domu ter v šoli za dedka Mraza. Imate načrte za vnaprej? V interesu društva je, da z delom nadaljujemo. Sama si želim nadaljevati, vendar bi potrebovala pomoč človeka ali dveh. želela bi timsko delo, saj je za enega človeka to precej naporno. Učenci so na vajah in tudi na nastopih uživali in si še želijo igrati. V šoli bom vodila gledališke delavnice. Kaj vas je spodbudilo k temu, da se angažirate v tej smeri? Ste morda tudi sami kdaj nastopali? Veselje, predvsem veselje do igre. To je kol neka žilica, ki te tišči, dokler ne narediš, kar bi rad. Sprva sem se udeleževala seminarjev, delavnic. SLKD Ljubljana organizira poleti. med počitnicami, tedenske seminarje gledaliških delavnic, kjer je možnost dela z znanimi režiserji, igralci. Pri režiserju To mi ju Janežiču sem se naučila osnov režije in igre ter začutila, kaj pri igri želim; učila sem se tudi od režiserja Sergeja Verča. igralke Minu Kjuder in lutkarice Barbare Bulatovič. Kaj vam je pri igri ( nastopanju otrok) najbolj zanimivo? Otroška igra! Želim realizem, resnična čustva. Ta pa otroci dajo s svojo sproščenostjo, improvizacijo. Vsak nastop je improvizacija zase. Detajli me zanimajo. In otroci se popolnoma vživijo: Eva ni več Eva, ona je zvezdica... Karmen Osredkar stran ^& novice Jane s Kavčič hodi v službo v podjetje KLI. Je poročen in ima tri otroke ter že vnuke. Včasih napiše kakšno pesem. Rad rešuje križanke. Bere najnovejši roman Paola Coelha Veronika se odloči umreti. Ob nedeljah ob 8. uri odpre vrata Krajevne knjižnice Rovte. Več kot trideset let že počne to in 12. februarja bo za svoje delo prejel letošnje Februarsko priznanje za kulturo. preddgovor Mož, ki je vstopil, je bil rahlo negotov. Na obrazu se mu je zarisala drobna senca nemira in negotovosti. Podala sva si roki. Krepak stisk in najina pogleda sta se ujela za trenutek. V njegovem sem opazila pričakovanje in nešteto vprašanj. I stnice so govorile: "Rekli so mi, da večkrat napišete kaj za Novice. Ze včasih ste kaj napisali!". Tako sva se spoznala. Sončnega ponedeljkovega opoldneva, ko je v uredništvu Logaških novic kar naprej zvonil telefon, mi je Janez Kavčič, prejemnik Februarskega priznanja občine Logatec za leto 1999, povedal zgodbo svojega življenja. I. poglavje "Rodil sem se nad gostilno, ki je bila last veleposestnika Merlaka. Spominajm se, kako smo se prvič preselili. Še bolj pa mije bilo hudo pri srcu, ko sem moral v gimnazijo v Logatec. Živel sem v internatu v Dolschainovi hiši dolga tri leta . Zelo mi je bilo dolgčas in velikokrat sem jokal. In bral. Spomnim se, da sem si živo predstavljal zgodbo Ovčarja Marka ... Pri desetih sem že predelal Bobre. Še zdaj kar vidim tistega Ostroroga. Želel sem si nazaj, domov v Rovte, k očetu. Oče je bil zanimiv človek. Kmečki sin je bil, doma s Petkovca in ni imel prav nič veselja za delo na kmetiji. Knjige je rad bral. veliko časa jim je posvečal, bil je naročen na mnoge časopise. Doma je imel veliko knjig: nemške, francoske, angleške, italijanske. Starši so se zelo kregali, ker ni hotel delati in je ves denar porabil za knjige. Za tiste čase je bil neverjetno izobražen in zato je kandidiral tudi za tajnika v Rovtah. Bije izvoljen in ljudje so ga imeli radi . Nekaj tega sem podedoval tudi sam. Ze kot otrok sem raje kupil knjižico iz zbirke Čebelica kot pa sladoled." II. poglavje "V Logatcu sem končal nižjo gimnazijo in treba seje bilo odločiti za nadaljnje šolanje. Zanimale so me zgodovina, zemljepis in slovenščina ... Potem seje zgodilo. Mlad učitelj matematike je za vedno spremenil mojo pot. Zameril se mi je in slabe ocene so kar deževale. "Kako naj grem v srednjo šolo, če mi matematika že tukaj ne gre", mi je rojilo po glavi. Razredničarka Marija Petkovšek me je spodbujala "Janez ne, zakaj tiščiš v uk, pojdi na kakšno srednjo šolo!" Jaz pa nisem nikogar poslušal! Kmalu sem potem v litostrojski šoli spoznal, da ta poklic ni zame. Zdelo se mije, da nisem tako neumen. Želel sem biti učitelj, da bi lahko bral, da bi delal s knjigami. A bilo je prepozno." III. poglavje "Življenje je teklo dalje in ubiralo svoja pota. a želja po znanju je ostala. Sel sem v Nemčijo. Ne zato, da bi zaslužil, hotel sem spoznati deželo, ki sem jo občudoval že v lepih očetovih knjigah s trdimi platnicami. Hodil sem v kino in poslušal filme, ki so bili vsi sinhronizirani. Celo k maši sem hodil, da sem poslušal pridige. Župnik je izjemno lepo govoril. Spoznaval sem ljudi in življenje ter kupoval učbenike in revije. Zelja po literaturi, po tem, da bi študiral, pa je počasi umirala. Domov sem prišel z dvema kovčkoma knjig in revij, ki jih imam še danes." IV. poglavje " Knjige so bile moja velika ljubezen, ki nikoli ni umrla. Pred več kot tridesetimi leti smo se zbrali na nekem sestanku pri Gledališkem društvu v Rovtah. I [oteli so, da bi igral. A meni ni bilo preveč do lega. "Kaj pa bi?" so me vprašali. In sem kar naravnost povedal: "Jaz bi raje imel knjižnico!" Knjige so bile tam. v omarah, ležale so same. neizkoriščene ... In tako je bilo. Spoznal sem gospo Željkovo in začel urejati knjižnično gradivo. Potem smo kmalu začeli dobivati denar. In kupovati knjige. Šli smo v Ljubljano v založbe in knjige dajali na tri kupe: za Logatec, llotedršico in za Rovte. Na začetku je bilo okoli 1000 knjig, zdaj jih je okoli 1000. In prihaja računalniško vodena izposoja knjig, s tem pa neizbežen konec mojega ljubiteljskega dela v knjižnici. Gospa ravnateljica Alenka meje poklicala in s težkim srcem povedala, da ... ne bo lahko. Več kot trideset let sem sam urejal knjige. Bil sem tisti, ki je v vrečkah nosil knjige v Rovte in kar nekajkrat preselil knjižnico. Reševal sem knjige, da jih ni zalila voda in se veselil, ko smo se 11. februarja 1995 preselili v nove prostore." IV. poglavje "Moja druga velika ljubezen pa so potovanja. Kar nekaj dežel sem obiskal in vedno sem se trudil, da bi se na potovanjih tudi kaj naučil. Življenje me je neslo v Belorusijo. šel sem v Atene. Prago ■m si ogledal podolgem in p< In Avstrijo. Madžarski alno. Še bi rad potoval. V Ameriko me vleče. Mehika se mi zdi zanimiva in Argentina . sploh latinsko ameriške države. Ne maram pa potovanj, ki jih organizirajo potovalne agencije. Rad spoznavam podeželje, krčme, ljudi, njihove navade, hrano. Želim si potovali sam. pravzaprav biti bolj popotnik kot turist. Želim spoznati ljudi. Saj Praga je cela bleščeča, videl sem Hradčane in Zlato ulico, meni pa je v spominu najbolj ostal obisk v kmečki zadrugi, kjer sem si kupil pašteto in kruh in pokramljal z ljudmi." V. poglavje "Pogrešal boni knjižnico, seveda. Knjig pa ne, saj vedno najdem kakšno, ki me posebej razveseli. Zdaj se navdušujem nad Paolom Coelhom, uspešnim pisateljem. Njegovo zgodbo o Veroniki, ki hoče umreti, berem zdaj. Tudi danes jo Imam s sabo. Knjige me Spremljajo povsod. V vseh teh dolgih letih dela v knjižnici sem spoznal, da ljudje nimajo dobrih bralnih navad, Zato sem toliko bolj vesel, ko zdaj vidim že predšolske otroke, ki prihajajo na ure pravljic. Pogrešal bom svoje delo, za katerega mi v življenju ni bilo dano. da hi ga opravljal poklicno. Pogrešal bom gospoda, star je več kot 70 let, ki pride v nedeljo v knjižnico in si izposodi deset, dvanajst knjig. Pogrešal bom gospo, stara je čez osemdeset let, ki je prebrala več kot meter knjig, samih kriminalk, pogrešal bom stik z mladimi, ki so se jezili nad izbiro čtiva za domače branje..." epilog Zanimiva življenska zgodba Janeza Kavčiča je ostala vpletena med žarke popoldanskega sonca. Poslovila sva se. ()n je šel s (loelhovo Veroniko na delo v tovarno, jaz pa ... Še nekaj časa sem premišljevala o življenju. Kaj, če bi gospoda Janeza matematiko učil drug učitelj? Morda potem danes ne bi spoznala zanimive zgodbe nekoga, ki je svoje življenje posvetil knjigam. Branka Novak Knjižni bum na Logaškem Pravijo, da smo bogatejši z vsako prebrano knjigo. Nekateri v to celo verjamejo, drugi ne ... Stvar osebnega prepričanja, pač ... A kot pribito drži, da po številu profesionalnih in ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter številu izdanih knjig, merijo stopnjo narodovega kulturnega bogastva. In v slovensko zakladnico smo v zadnjem času bogato prispevali tudi Logatčani. Izšle so namreč kar tri knjige avtorjev, ld živijo v Logatcu: pesniški zbirki Anice Perpar in Marka Smoleta ter knjiga fotografij Siniše Rančova. Pravi knjižni preporod na Logaškem, torej. Pesnico Anico Perpar smo podrobneje predstavih že v prejšnji številki Logaških novic. Pesnica, ki je leta 1996 za svojo pesniško zbirko Limonovec prejela Pebruarsko priznanje občine Logatec, je zbirko Nekdo kliče tvoje ime izdala pri založbi Karantanija. V spremni besedi k zbirki Anice Perpar je pesnik Ciril Zlobec zapisal: "Vse, s čimer pesnica razpolaga in kar lahko da, so besede. Celo samo drobne besede, vendar je to, prav zato, ker je vse, kar ima, dragocenost in dediščina drugim. Med mnogimi novimi zbirkami. Id so kvalitetne, a težko berljive, je Perparjeva dobra in berljiva. Nekaj plemenitega in prijaznega ostane v nas, ko jo preberemo. " Ze pred novim letom smo v knjigarnah ugledali tudi knjižico pesmi Marka Smoleta. Pesniška zbirka Hrast sem in breza v srcu je avtorjev prvenec in je izšla pri založbi Bogataj iz Idrije. Spremno besedo zbirki na pot je prispeval Psmo M. Kolar, v zbirki pa najdemo šestdeset osebno izpovednih pesmi, razvrščenih v pet ciklov: Mladost. Sanje, Spomini, Slovo in Smrt. Pesmi so nastajale v daljšem časovnem obdobju in odražajo mnoga čustvena stanja, vodilna tematika avtorjeve poezije pa je bolečina ljubezni. Tretja knjiga, ki jo želimo predstaviti, je knjiga fotografij Siniše Rančova z naslovom Slikovita Notranjska, ki je izšla v samozaložbi. V njej se Siniša Rančov, sicer samostojni kulturni delavec na podorčju iotogralije. predstavlja s fotografijami, narejenimi z digitalnim lotoaparatom. Avtorjeva želja je bila prikazati lepo in kot sam pravi, fotografsko zapostavljeno Notranjsko. Veliko fotografij je Rančov posnel iz zraka, v knjigi pa najdemo tudi posnetke nekaterih naravnih ali stavbnih detajlov. Na Logaškem torej pravi knjižni preporod! In še nekaj knjig se nam obeta, bodo izšle! A o tistih takrat, ko Uranka Novak Nuba - Tomo Križnar. popotnik, pisatelj, diplomirani ekonomist in še kaj. pravi, da na našem planetu obstaja meja - med drugim je lo meja med svetom, ki ga obvladujemo in onim edinim brez denarja, trgovin in nikogar, ki bi želel biti trgovce. In on je bil Onkraj. Bil je pri Nubah. imenuje jih cisti ljudje, ki živijo v sudanski provinci Kordofan. Vrnil se je po dvajsetih letih. Raj na zemlji, ki ga je takrat zapustil, se je spremenil v deželo upornikov, ki jih oblega arabska lunilanientalistična vojska in jih hoče spremeniti v Arabce. Resnico o Nuhah in o svojem potovanju med njih je Križnar opisal v knjigi Nuba - čisti ljudje, 27. januarja pa jo je med predavanjem z diapozitivi v logaškem Narodnem domu (udeležilo se ga je precej Logalcanov) zaupal tudi nam. (P.T.) Jama je naslov knjižnega prvenca Toma Snoja, katerega zgodba se dogaja v Postojnski jami m njeni okolici. 25. januarja je bila v logaški knjižnici predstav ilev knjige, ki jo je avtor označil kol "kriminalku, deloma fantastiko; če pa hI mi kdo rekel, da je lo znanstvena fantastika, bi bil zelo počaščen". Avtor že na začetku opozarja: "Zgodba je v eeloli izmišljena. Le se kilo najde v njej. si je sam kriv." Junaki njegove zgodbe pa so seveda še kako življenjski - celo marsikateri Postojnčan se je našel v njej. Roman je berljiv in zanimiv, zgodba sama pa razgibana in napela do konca. I »a hI jo avtor se bolj približal bralcem, v njej uporabi časopisni članek, diagrame. Konec romana ostaja odpri in bralca prepušča lastni domišljiji. Tomo Snoj ze pripravlja nov roman, o katerem pa še skrivnostno molči. (pet) Bukvama v logaški knjižnici- od 9. februarja do 29. februarja bodo v knjižnici po simbolični ceni prodajali stare in odpisane knjige (okrog 200 jih bo) - na voljo bodo na posebni polici. Knjižnice vsake toliko odpišejo knjige, ki jih ne potrebujejo več - ker so poškodovane, zastarele (na primer strokovne knjige) ali pa so kupili več izvodov, kot jih potrebujejo, pa jih morajo sedaj zaradi prostorske stiske odpisati. Za posameznike pa so le knjige seveda še vedno zanimive. Knjige odpisujejo v skladu s knjižničarskimi predpisi, se pravi po določenih kriterijih. (p.t.) Ensemble 4 saxsess. V dvorani Glasbene šole Logatec dobra glasba zazveni zelo pogosto. Tako je bilo tudi 22. januarja, ko je nastopil je kvartet saksofonov, ki ga sestavljajo Lev Pupis, Jure Pukl, ( blista Kidler In Markiis llolzer. Ansambel je nastal leta 1999 in želi igrali glasbo, ki seže do srca. Njihov repertoar obsega skladbe od začetkov saksofonske literature, [neko baročnih, klasičnih, romantičnih, modernih ... S svojim muziciranjem in uspehi pa so mladi interpreti k sodelovanju pritegnili tudi ugledne skladatelje, ki so se odločili napisati skladbe prav za njih. Program lega večera je bil z: Poslušali smo dela Pierneja, Natherja, Genzmerja, Francabta Vsekakor program za zahtevne poslušalce. Ansambel saksofonov je prejel ze mnogo nagrad na mednarodnih tekmovanjih, trenutno pa se sestavljen. Glazunova, In Piaz/olle. pripravlja na tekmovanje v Nemčiji, /.eliiiio mu veliko uspehov. //,/,/ /liri, Ze Glasbeni trenutki v Dolscheinovi liiši 8. februar ol> 19.30 Slovenska lilharuionija v Ljubljani Koncert Slovenskega mladinskega simfoničnega orkestra dirigent Marko Vlunih V orkestru sodelujejo Mateja Nagode -flavta. Petra Maček - rog. Andrej Zusl - rog. Vid Pupis - klarinet, Branko Mrak -pozav na 1 L in 12. februar Glasbena šola Logatec, ves dan Nadaljevalni tečaj jazzovske improvizacije vodi pianist Renato (Ihicco 17. in 18. februar Regionalna tekmovanja mladih glasbenikov za Primorsko topaš/L novico stran Smučarski skakalni klub Logatec Približati se vrhu Ob nogometni evforiji, smučarskih uspehih in košarkarskih zmagah, smo Slovenci hitro pozabili na uspehe smučarjev skakalcev. Skozi letošnje pripravljalno obdobje jim krila enostavno niso dovolj zrasla, da bi lahko nadaljevali nepozabne zime. Kaj takega pa ne bi mogli trditi za logaški smučarski skakalni klub, ki počasi spet pridobiva mesto, kol ga je že imel. Začetki skakanja v občini segajo v obdobje pred drugo svetovno vojno, pomembno prelomnico v razvoju pa je pomenila izgradnja petdeset metrske skakalnice leta 1957. Novejša zgodovina je razmeroma kratka, saj se zopet organizirano trenira in tekmuje šele štiri leta. Ogromno zaslug za to ima predvsem Viktor Tršar. ki si je pred kratkim pridobil naziv trenerja, njegov sin kuka pa uspešno nastopa na tekmah slovenskega pokala M1P. V logaškem skakalnem klubu ter o smučarskih skokih na splošno, smo se pogovarjali tudi s članom trenerskega tirna Lukom Knavsom. "Najprimernejše obdobje za seznanjanje s skoki je starost šestih oziroma sedmih let. saj takrat otroci ne poznajo strahu, predvsem pa so zelo učljivi." Tekmovati začnejo sicer pri osmih letih (na 15 metrski skakalnici), pri štirinajstih pa večina skakalcev že vadi na 60 metrskih skakalnicah. Priprave na letošnjo sezono so se v klubu začele že maja. Dvakrat tedensko so vadili na plastičnih skakalnicah, dva dneva na leden pa so nabirali kondicijo s suhimi treningi. Mladih logaških "letalcev" je trenutno devetnajst, sadovi načrtnega dela pa se kažejo že v tej zimi. Tako je bil na zadnji tekmi pokala 'MlP v kategoriji do deset let, med 76. tekmovalci Miha Svet 15., mesto za njim je doskočil Jan Družina. 18. mesto pa je dosegel Matjaž Modic. Še bolje pa se je v kategoriji do 14 let odrezal Luka Tršar ki je osvojil 8. mesto med 80 tekmovalci ter tako napovedal boj za vrh na domači tekmi 12. oziroma 13. februarja. Zgodilo pa seje tisto, kar se rado zgodi ob prevelikem optimizmu. Luka je namreč pri treningu na logaški "petdesetki" napravil napako pri odskoku, padel in si poškodoval ramo, tako da je zanj letošnja sezona verjetno končana. Trener Luka Knavs pravi, da skoki sicer niso nevaren šport, do nezgod pa kaj rado pride, če ni discipline in poslušnosti. Pri večjih napravah je posebna težava veter, vendar pa moderna oprema krepko pripomore k zmanjševanju nezgod. Skakalcem opremo v celoti financira klub, medtem ko najboljšim, stroške pokrije Smučarska zveza Slovenije, (žlavno težavo smučarskemu skakalnemu klubu predstavlja elektrika, ki je trenutno pod skakalnicami še ni, upajo pa. da bi nekoč vse objekte lahko prekrili z umetnim snegom. S tem hi si zagotovili mnogo več za trening ugodnih dni ter se še bolj približali slovenskemu skakalnemu vrhu. Matevž Podjetl Po črnih in belih poljih a bi popestrili zimske dni, je ŠD Trate 22. januarja organiziralo šahovski turnir, ki se ga je udeležilo 24 tekmovalcev z Medvedjega Brda, Rovt, Rovtarskih Žibrš, Zavratca, Dola in Godoviča. Medse so povabili izkušenega šahista Toneta Račnika iz Logatca, ki je poskrbel, da je sedemurno tekmovanje potekalo po pravilih. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade. (V.P.) Se naprej v drugi ligi - < lanska '-kipa košarkarskega kluba I'A EX Logatec je 15. januarja z zmago nad kl\ Plama PUR Ilirska Bistrica potrdila nastop v drugi ligi zahod tudi v naslednji sezoni. Po dolgoletnem iskanju ustrezne rešitve financiranja članske ekipe, je podjetje Evex prisluhnilo željam kosarkasev in zagolov ilo kompletno športno opremo za ekipo in tudi finančna sredstva za nemoteno delo v klubu. Pred iztekom sezone se zahvaljujemo podjetju EVEX d.o.o.. Športni zvezi Logatec in vsem ostalim, ki 80 nam pomagali v tej sezoni. (R.I.) Smučanje v Rovtah V Rovtah so v novem letu organizirali štiri tekme in tako dokazali, da pozimi ne spijo, ampak so zelo aktivni. Letošnjo zimo imajo nekaj novosti: smučišče na Mivškovem griču, novo, zmogljivejšo vlečnico in kakšnega smučarja več. Veleslalom Prvo smučarsko tekmovanje v tem letu je bilo 9. januarja. Na progi na Mivškovem griču ga je organiziralo športno društvo. Tekmovalo je l°g stopetnajst tekmovalcev, razdeljeni pa so bili v ose dvanajst kategorij. Poleg zmagovalcev sta bila nagrajena še Robert Treven za najboljši čas in Boris Treven za najstarejšega tekmovalca. Takole sta po tekmi razmišljala dva od zmagovalcev. Martina Nartnik (skupina deklice 1980 - 1988): "Zmaga mi ne pomeni nič posebnega, bila sem jo vesela. Tokrat se mi konkurenca ni zdela huda, proga pa je bila ledena. Daljše proge pa se ne bi branila." Sebastijan Jurca ( skupina dečki 1985 - 1988): "Konkurenca je bila zelo huda, zato sem bil zmage še toliko bolj vesel in tudi navdušen, da sem dosegel nekaj več. Proga pa je bila zmerno težka." Slalom Ze naslednji teden. 15. januarja, je športno društvo organiziralo tekmo v slalomu, katerega so se kjub slabemu vremenu udeležili Logatčani, Zirovci in Rovtarji. Preizkusilo se je devetdeset tekmovalcev. Le redki se niso pritoževali nad izjemno ledeno progo, ki je izločila kar lepo število smučarjev, med njimi tudi tiste, ki so bih glavni aduti, tako da je bil končni vrstni red presenečenje. Najboljši čas je dosegel Erik Burjak. Notranjski pokal 16. januarja pa je Športno društvo Rovte pripravilo tekmovanje za Notranjski pokal. Pomerilo se je stoosemindvajset tekmovalcev iz osmih klubov: SK Postojna, Logatec, Rovte, Vrhnika, Pivka, Lož, Cerknica in SNŽ, razdeljeni pa so bili v deset kategorij. Najboljši rezultat tega dneva je dosegel Luka Pavlovič iz SK Postojna. Vreme je bilo oblačno in megleno, tudi mraz je pokazal svoje zobe. Kljub temu so tekmovalci in navijači uživali ob smučarskemu adrenalinu, toplem čaju in dobri volji. Učenci OŠ tekmujejo V lepem sončnem vremenu, 19. januarja, je OŠ Rovte priredila smučarsko tekmo za učence logaških osnovnih šol. Nastopilo je oseminpetdeset tekmovalcev v štirih kategorijah, zmagovalci pa so bili primerno nagrajeni. Take prijateljske smučarske tekme bi se morale ponoviti še večkrat, saj gre za prijetno druženje med logaškimi šolami. LJršu Modrijan. Ajda Žižek Kje so logaški tekači Za logaški Tekaški smučarski klub Valkarton se je novo leto začelo tako, kot se je končalo staro -delavno. Ze drugega januarja so smučine okrog Sekirice gostile najboljše slovenske tekače (Emona pokal), medtem ko domačini niso mirovali niti na novega leta dan. Tudi na tej Treba pa je reči, da so letošnje zimske razmere izjemno ugodne, tako da » Valkartonovci »> praktično celo sezono lahko trenirajo doma. To je mnogo ceneje, saj so rešeni dolgih voženj v Tamar ali na Pokljuko, predvsem pa imajo tekmovalci več časa za počitek. Posledica vsega tekmi so logaški tekači znova dosegli lep uspeh, tega je tudi letošnji primat tekaškega kluba Valkarton v slovenskem prostoru in izredni rezultati tudi v mednarodni konkurenci. S tem mislim predvsem na preporod slovenske reprezentance, katere člana sta Matej Jakša in Vasja Rupnik, ki kljub svoji mladosti držita korak s svetovno elito. Vsekakor pa velja omeniti tudi Jožka Petkovška, ki je bil, rezultatsko gledano, v zadnjih sezonah vlečni konj logaškega teka, vendar pa se je letos odpovedal reprezentanci, se posvetil študiju, a še vedno nastopa za domači klub. Tako ga skupaj s klubskimi kolegi že v začetku februarja čaka nekaj težkih tekem. Matevž Podjed saj je med člani Vasja Rupnik zasedel 2. mesto, 1 roš Godina je bil 3.. med juniorji pa je Matej Jakša pometel z vsemi konkurenti. Pri starejših mladinkah oziroma mladincih je bil Gašper Antičevič 6., Sulek Renata 7., pri mlajših pa je zmagal Miha Preveč. medtem ko je Lea Pergovnik za las zgrešila stopničke. Lepa napoved pred mladinskim svetovnim prvenstvom na Slovaškem je bil predvsem nastop Mateja, ki gaje na žalost nekaj dni za tem položila gripa, s tem pa je izgubil veliko prepotrebnih dni treninga. Mali oglas Prodam rabljene smuči ELAN CH1ARA, 195 cm in vezi' MARKER 36, za 6000 SIT. Telefon 742 - 423. novi ( www.mali.si '/{cz/te stran m iot^ašie, KOVICO Smučarski tečaj v vrtcu Tabor Otroci so bili navdušeni Največkrat smo prav starši prvi, ki skušamo otroka seznaniti s smučanjem in ga za ta šport navdušiti. Pogosto veliko navdušenje in pripravljenost staršev pri otroku ne izzove pričakovanega interesa in smučarski dan se konča s slabo voljo otrok in staršev. Prve izkušnje pa lahko odločilno vplivajo na otrokovo nadaljnje ukvarjanje s smučanjem, zato je zelo pomembno, kako otroke prilagodimo na sneg, na prve korake na smučeh. Otrokova najljubša dejavnost je igra, zato jo kot učno metodo izkoristimo za učenje smučanja otrok. Igra pa naj se ne konča že pri ogrevanju in privajanju na smučarsko opremo, ampak naj bo osnovna metoda od prvih korakov na snegu do zavojev. Pri učenju smučanja predšolskih otrok se moramo zavedati, da ne šolamo tehnike, temveč otrokovo gibanje (l). Rajtmajer, F. Gartner, 1985). Igre morajo biti preproste in enostavne, tako da jih otrok hitro osvoji. Izberemo in sestavimo jih glede na cilje, ki jih uresničujemo pri izvajanju posameznih elementov šole smučanja. Otrokom nudimo možnosti in sredstva, predstavimo način in okvirna pravila igre, dopustiti pa moramo veliko mero svobode za otrokovo ustvarjalnost, ker brez te ni prave igre (R. Pišot, 1997). To so bile smernice, ki so nas vodile pri pripravi, organiziranju in izpeljavi smučarskega tečaja za predšolske otroke v vrtcu Tabor. Ker imamo v bližnji okolici vrtca čudovite terene, smo zkoristili zimski 1999/2000. Na sneg smo se odpravili z otroki, starimi od tri do sedem let. Mnogi med njimi, predvsem mlajši, so se prvič srečali s smučmi. 'To je bila zanje velika in pomembna nova izkušnja. Ze bolj izkušeni pa so se poizkusili v zahtevnejših spretnostih s smučmi na snegu. Otroci so bili navdušeni nad aktivnostmi, ki smo jih izvajali (oblikovanje zvezdic, puščanje sledi raznih oblik v snegu, vožnja pod mostom, vijuganje, spuščanje vlaka ...). Število otrok se je iz dneva v dan večalo. V tem sončnem zimskem tednu je nabiralo smučarske izkušnje enajst od tri do pet let starih otrok ter osemnajst pet do sedemletnikov. Zanje smo skrbele štiri vzgojiteljice. Uspešno zaključen tečaj nas je navdušil za nadaljevanje tečaja s pet do sedem letnimi otroki. Vreme pa nam je to preprečilo. Januarja letos smo realizirali drugi del tečaja. Otroci so v tem času postali že pravi smučarji, saj so na smučeh že izredno spretni in hitri. V želji, da navdušimo otroke za smučanje, smo izpeljali in zaključili tečaj. Upamo, da srno naredili dovolj in motivirali otroke, da bodo v prihodnji" zopet pokazali zanimanje za sodelovanje na tečaju oziroma nasploh za smučanje. Tistim, ki bodo v tem šolskem letu zapustili vrtec, pa želimo, da bi imeli še kje drugje možnost nadgrajevati pridobljeno smučarsko znanje. V Logatcu imamo dobre pogoje, tega ne smemo pozabiti. Skrbi pa me, ker se bodo ti otroci s podobno obliko tečaja srečali šele v 5. razredu OS. kljub velikemu številu strokovno usposobljenih ljudi na področju smučanja v Logatcu. lailojka Rupnik Mesec kulture na OS Tabor Na OS Tabor imamo že dolgoletno tradicijo pri pripravi in izvedbi raznovrstnih kulturnih prireditev, s katerimi želimo vsako leto znova na poseben način obeležiti slovenski kulturni praznik. Leto 2000 je Prešernovo leto, zato bodo tudi kulturni dogodki na naši šoli posvečeni Prešernovi obletnici rojstva. Kar lepo število prireditev smo pripravili tudi letos in jih združili v Mesec kulture, ki bo potekal od 1. pa vse do 1 8. februarja. Veseli bomo, če se bodo katere izmed prireditev poleg učencev, staršev in učiteljev udeležili tudi zunanji obiskovalci .c.H • d.t h r ldl(u NE SPREGLEJTE! Koledar prireditev bo na nasi soli izgledal takole: • 2.2.: obiskal nas je pesnik Boris A. Novak : ob 1 0.45 učence RS in ob 1 1.45 učence PS • 3.2.: izšlo je šolsko glasilo Zvrgolač, v avli šole je bila odprta likovna razstava • 7.2.: prireditev »Učna ura o Prešernu «, v dopoldanskem času za učence šole, ob 10.45 in 1 1.45 ob 1 9. uri v dvorani KS Tabor pa še za zunanje obiskovalce • 11. 2.: koncert dua New Strings za učence šole ob 1 1. uri v telovadnici • 1 6.2.: tekmovanje v znanju slovenskega jezika za Cankarjevo priznanje - tekmujejo osmošolci, ob 15. uri v šoli • 17. 2.: Korajža velja - zabavnoglasbeni festival, nastopajo učenci naše šole, prireditev bo v šolski telovadnici ob 1 1.30 • 18. 2.: Predstavitev dramske skupine OS Tabor z igrico Bojane Levinger » Obiskali so nas Marsovci » v dopoldanskem času za učence šole ob 10.45 in 1 1.45 ob 1 8. uri v dvorani KS Tabor za zunanje obiskovalce Poleg vseh naštetih prireditev je Kulturno društvo Tabor organiziralo za vse logaške osnovnošolce tudi Literarni natečaj za najboljšo pesem. Posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo g. Marcel Stefančič, g. Anica Perpar, g. Ljudmila Treven in g. Milena Herblan Gostiša bo izbrala najboljše, ki bodo nagrajene z lepimi knjižnimi nagradami. Za nagrade je poskrbela Občina Logatec. Najboljše pesmi boste lahko slišali na občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki bo 1 2.2. 2000 v Narodnem domu. Na naši šoli smo zelo zadovoljni, da nam že celo vrsto let uspe pripraviti v mesecu februarju zanimive kulturne prireditve, na katerih sodeluje velika večina naših učencev. Na ta način jih bomo, tako vsaj upamo, navdušili za kulturo in za vse lepo, kar nam le-ta lahko nudi. Zato prisrčno vabljeni na naše februarske prireditve! Bttiona Levinger Povabilo na nedeljski izlet Februarju že kar pregovorno pravimo mesec kulture, zato je prav, da ob tej priložnosti za cilj našega nedeljskega izleta v bogatem naravnem okviru poiščemo kulturno sliko, ki je na videz sicer skromna in nepomembna, a nepogrešljiva v mozaiku naše kulturne dediščine. Zavedati se moramo namreč, da kultura niso le dela velikih umetnikov, razkošne galerije, sijoči spomeniki in mogočni gradovi, ki se bohotijo vrh hribov. Kultura so tudi slikovite domačije, vaški kozolci, male podružnične cerkve in drugi pomniki življenja človeka in njegovega boja za preživetje. In ker ravno te, majcene bisere naše kulturne dediščine vse prepogosto zanemarjamo, bomo na tokratnem izletu največ pozornosti posvetili prav enemu izmed njih -cerkvici na Vrhu Sv. Treh Kraljev. Nemo svetišče razgledov »Kar so podnevi nanesli skup. je ponoči zginilo in se preselilo na višji sedanji grič, iz česa so ljudje spoznali, da je volja božja in sv. Treh kraljev, da se jim na sedanjem mestu postavi svetišče. Kedaj se je to vršilo, viri ne povedo.« To so besede, zapisane v spominski knjigi župnijskega arhiva na Vrhu, ki naj bi pričale o nastanku te gotske cerkvice. In ker v strokovni literaturi podatkov o njenem dejanskem nastanku ne zasledimo, lahko z uporabo precejšnje mere domišljije zgodbici vsaj malo verjamemo. Naša izhodiščna točka so Rovte, ki ne dajejo imena le naselju, temveč tudi značilni hriboviti pokrajini, katero je človek sorazmerno pozno naselil. Še vedno je mogoče najti kar nekaj kotičkov, od koder se nam ponuja prečudovit razgled na temačne smrekove gozdove, zaselke zbrane okrog cerkvic in samotne kmetije, ki dajejo pokrajini zgodovinski pečat. Svojega jeklena konjička pustimo v središču Rovt in pot nadaljujemo peš. Pot na Vrh je dolga 6 km. po rovtarsko zavita, s kar nekaj vzponi, a vsekakor vredna tistih nekaj kapljic potu. S križišča za cerkvijo se spustimo desno, kjer po 100 metrih ponovno zavijemo desno; po nadaljnjih 5 minutah hoda je ponovno razpotje: tokrat zavijemo levo. Mimo zasneženih jas in travnikov kmalu dosežemo most čez Sovro, od ta letnica napisana v prezbileriju. Nekdaj je bila to znana božjepotna cerkev. Romanja s procesijami so bila najmanj devetkrat na leto. Danes je cerkev podružnica župnije Ziri, mašuje pa se v njej ob nedeljah in praznikih. Cerkev je med drugim do nedavnega veljala za najbolj vlažno na Kranjskem, saj so bila tla ob dežju popolnoma mokra, omet pa se je nezadržno luščil. Pred dobrim destletjem so pred vhod koder nas kažipot usmeri desno proti Vrhu. Tu si lahko privoščimo kratek predah, ki nam da novih moči za vzpenjanje mimo samotnih kmetij m zaselkov rovtarskih hribovcev. Pol nadaljujemo proti lllevnemu vrhu, oil tam pa levo proti lllevišam. Na začetku te vasice, pri kozolcu, jo mahnemo desno navkreber od koder do Vrha m več daleč. Vseskozi je na poti nešlelo priložnosti, ila pošljemo svoje oči na pašo, saj že sama lega pokrajine zagotavlja izredne razglede na vse sirani, a prav tu, na Vrhu Sv. Treh Kraljev, doseže razgled svoj vrhunec. Oh jasnem dnevu in čistem ozračju nam pogled seže vse tja do kralja naših gOra-Triglava. In prav tu, na tem veličastnem prestolu ponosno kraljuje cerkvica sv. Treh kraljev. Cerkev naj hI na leni mestu slala že lela 1560, sedanja pa je po vsej verjetnosti iz lela I <>89. saj je postavili mrežasta vrata, ki sedaj omogočajo boljše zračenje in sušenje prostora. Posebne pozornosti so vredni trije kamniti oltarji, ki so gotovo najlepši baročni izdelek zgodnjega 18. Stoletja v občini Logatec. Kljub zanimivostim, ki so povezane z zunanjo in notranjo podobo cerkvice, pa je le ta zanimiva predvsem zaradi svoje sijajne umeščenosti v prostor, s svojo stoletno nemo govorico. Četudi se ho ilan že bližal koncu m ho sonce še zadnjic obsijalo rovlarska slemena, se ho marsikdo kljub lačnemu želodčkii le ležko poslovil od njenega visočanslva in lega zares kraljevskega razgleda, enega tistih, oh katerem človeku zaigra srce. Vse naokrog nam seže od tU pogled, le na vzhod, od koder so prišli trije modri, ki so tu doma - Gašper, Miha in Boltežar nam narava ne da videli. M./.. Nov cerkveni zbor Že lela se je govorilo. A konec lanskega lela se je končno zgodilo. Zbrali so se mladi iz Gornjega Logatca, ki radi pojejo in svoje lepo štiriglasno pelje prvič predstavili za božič. Skupaj jih je zbral Janez Nagode, ki je obenem (udi njihov zborovodja, njegov pomočnik pa je Robi Sparemblek, ki igra na orgle. Poleg cerkvenih skladb se zbor uči tudi ljudske pesmi. (k.c.) Med božičem in sv. Tremi kralji so kulturna društva pripravila vrsto odličnih glasbenih dogodkov. Prispevke o izjemno bogatem koncertnem prehodu iz starega v novo leto so pripravili Marcel Stefančič, Zinka Gostila« Ajda Žižek in Stanislav Nagode. Lahko si jih ogledate na internet straneh. http://www.mali.si. 4-_dce KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Enota za kmetijsko svetovanje Logatec Rubriko ureja: kmetijski svetovalec ing. Roman Rupnik Kaj je KGZ Kmetijske zbornice so sredstvo za izražanje vseh gospodarskih dejavnikov in predstavljajo vmesno telo med državo in kmetijstvom. To je resnično najprimernejši prostor za kmetijske pogovore. Njihovo poslanstvo, katerega bistvo je iskanje splošnega kmetijskega interesa, jim omogoča odločanje o celostni politiki, ki presega osebne in panožne interese. KGZ je pravna oseba javnega prava - javnopravno združenje. Za javnopravni model zbornice je značilno: • obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost zbornici • daje reprezentančni partner v vladi, to ji zagotavlja dovolj široka volilna baza in večinska zastopanost kmetijstva, gozdarstva in ribištva • da lahko izvaja javna pooblastila • pri izvrševanju javnih pooblastil izdaja javne listine • da daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, delitev proračuna, izobraževalne programe in druge javne dokumente s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva Glavne naloge kmetijsko gozdarske zbornice so: • zastopanje interesov svojih članov • svetovanje, izobraževanje in pospeševanje • izvajanje javnih pooblastil Iz nagovora kmetijskega ministra, gospoda Cirila Smrkolja poudarjam: "Ase bodoče člane Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije vabimo, da se dejavno vključite v priprave na volitve organov zbornice. V njih je treba predlagati kandidate vredne zaupanja, ki bodo znali, hkrati pa se bodo tudi odločno prizadevali pri zastopanju interesov članstva. Zavedati se moramo, da bo KGZ lahko v celoti opravljala svoje poslanstvo le, če jo ho članstvo res vzelo za svojo." PREDAVANJE O MLEKU (28/12 - 99) Mag. Olgi Zorko in dr. Ireni Rogelj je prisluhnilo kar 60 slušateljev. Vrtna kresa ( Lepidium sativum) \ zimskem času primanjkuje svežega sadja in zelenjave, katerega smo imeli jeseni v izobilju. Ozimnice (korenja, pese, zelja) smo se tudi že naveličali. Zato si lahko zimski jedilnik popestrimo Z vrtno krešo, ki jo lahko brez težav gojimo tudi \ lončkih v stanovanju. Zdravilna moč Vrtna kresa je bogata z minerali In vitamini. Telo dobi z zauživanjem kreše hranljivi' snovi, s katerimi se upre prehladu in drugim boleznim. Kresa je bogata z železom In pomaga pri slabokrvnosti. V kresi je posebno veliko vitamina C. Je tudi rahel iliuretik in spodbuja izločanje seča. Imela naj hi tudi moč raztapljanja ledvičnih In sečnih kamnov. Kresa izboljšuje prebavo in krepi krvni obtok. Pospešuje izločanje škodljivih snovi iz telesa. V zadnjem času jo strokovnjaki priporočajo ljudem, ki zi\ i jo stresno. V zunanji uporabi pa je kresa naravno razkužilo za rane, razjede, herpes ipd. Kresa tudi lajša zohobol (izpiranje ust s poparom kreše). Je bogata z vitaminom K. zalo je priporočljivo, da jo uživajo doječe matere. Kako jo vzgojimo V lonček tiasujemo za dva prsta v lažne zemlje, nanjo posejemo semena. Semena vsak dan rušimo z razpršilcem. Po 3-5 dneh semena začno kaliti. Od takrat dalje rastlinice zalivamo. Ko kresa zrasle 10 cm jo populimo in oilslranimo korenine. Vrhnje zelene dele rastline pa sesekljamo. Lahko pa jo tudi poležemo III se zelo hitro obrasle. Najbolje pa je, da v rt no krešo gojimo hkrati v več lončkih, da |o bomo lahko sproti svežo uporabljali. Kako jo vključimo v jedilnik I litru rastočo solatnim gojimo zaradi okusnih mladih listov, ki |ih jemo surovi'. I porabljamo \<> v juhah (namesto petršilja) in omakah. Uodaino jo namazom, skuti. Z njo lahko začinimo sendviče. Z vrtno kreŠO okrasimo solate ter hladne in tople jedi. Plodnost krav Plodnost krav je v veliki meri odvisna tudi od t.i. vplivov okolja, med katere uvrščamo: zdravstveno stanje živali, pomanjkljiva prehrana in reja, nezadovoljiva skrb rejca, da bi bile krave ob pravem času osemenjene, pomanjkljivo opravljene osemenitve ipd. Uspešna plodnost krav in telic je bistvena za obnovo črede in za ekonomično pridobivanje mleka in mesa. Za oceno plodnosti pri govedu uporabljamo kazalce, s pomočjo katerih lahko ocenjujemo plodnost pri posameznih živalih, v čredi, na določenem območju in za enega ali več osemenjevalcev v življenskem obdobju. Navajam nekatere pomembnejše kazalce plodnosti: • ugotovljena prva pojatev po telitvi - do 40 dni • servisni interval - je obdobje med telitvijo in prvo osemenitvijo. Vsaj pri 85% krav naj bi bil med 42 in 85 dni: v povprečju 60 dni. Pred 42. dnem po telitvi krav praviloma ne osemenjujemo. Krave z nižjo mlečnostjo osemenjujemo prej, krave z višjo mlečnostjo in z motnjami v poporodnem obdobju kasneje. Uporaben je izračun: dnevna mlečnost krav krat 2,2 = SI. Prvesnice osemenimo ne glede na mlečnost šele po 70. dnevu po telitvi. • Servisna perioda SP - je obdobje med prvo in zadnjo osemenitvijo v dnevih. Računajoč le krave, ki so se preganjale, naj povprečje v čredi ne bi bilo večje kot 30 dni in 16 dni, računajoč tudi enkrat osemenjene krave. • Poporodni premor (PP) - je obdobje med telitvijo in uspešno osemenitvijo v dnevih. Po prof. Orešniku (1993) je okvirna vrednost pri mlečnosti od 3000 do 5000 kg mleka v standardni laktaciji povprečno 80 dni. Pri manjši je lahko bistveno krajši, pri višji pa lahko traja tudi do 125 dni, ne da bi neugodno vplival na povprečno mlečnost na krmni dan in na ekonomičnost pridobivanja mleka. • Doba med dvema telitvama (DMT) - je za praktično oceno plodnosti najbolj uporaben podatek. DMT se sestoji iz poporodnega premora (PP) in dob«! brejosti (DB). število dni DMT je odvisno od PP. to je od dni, ki pretečejo od telit ve do ponovne obrejitve. DMT naj bi bila vsaj pri 85 % krav v čredi manj kot 365 dni. Pri vsem tem se zavedajte sledečega: NOBEN ELITNI DOMAČI ALI TUJI RlK NE MORE NADOMESTITI POMANJKLJIVEGA ZNANJA TER RAVNANJA Z ŽIVALJO V PROCESU VZREJE IN REPRODUKCIJE. Opravičilo Vsem, ki ste v ponedeljek, 24. januarja v Narodnem domu v Logatcu zaman čakali na predavatelja, g. Ervina Kuharja, ki naj bi spregovoril o kmetijsko gozdarski zbornici. Le-la se vam opravičuje. Prišlo je namreč do težav višje sile. Obenem obljublja, da bo pred volitvam, ki bodo 9. aprila, predaval o KGZ tudi v Logatcu. ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE KMETOV SE NADALJUJE Vi LASTNIKE GOZDOV cozd OBVEŠČAMO I JII11 I A N A PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju. Zagotavljamo plačilo vsega lesa v roku 14-30 dni. Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v krajšem roku. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBIJANA d.d. Tržaška c. 2, tel.: 061 24 102 20, fax: 061 24 102 56 Kontaktna oseba: vodja odkupa Peter Martinšek, inž. gozd. Vodovodna c. 33, Logatec, GSM: 041 632 263 Lokalni odkupovalec: Matija Facja, Jakovica 4, Logatec Tel.: 061 744 942, GSM: 041 376 278 Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 796 020 E-mail: vitra@guest.arnes.si SVET Termoizolacija fasade Pred vsako zimo začnejo skrbne gospodinje pospravljati poletna oblačila in pripravljati zimska. Odvisno od modnih trendov in debeline denarnice privoščijo sebi in družini nova oblačila. Otroci so lanska že prerasli, pa tudi starejši se radi spravimo v kakšno toplo bundo. Praviloma se pred vsakim večjim nakupom opravi pomerjanje, iskanje možnosti plačevanja na čeke ali kredit, za nasvet se vpraša prijatelje, za nakup krznenega plašča pa najbolj zavidljive prijateljice in sodelavke. Tako to poteka pri nakupu relativno minljive garderobe v vrednosti do sto tisoč ali malo čez. Pri stanovanjski ali poslovni zgradbi je termoizolacija fasade tista "obleka", ki nas bo varovala pred zimskimi nevšečnostmi in nam omogočala prijetno bivanje. Kako pa poteka izbiranje oblačila zgradbe, vredne krepko čez milijon? Praviloma se družinski blagajnik (tudi podjetniški niso ravno radodarni) težko odloči, da prihranke investira v fasado. Če se odločitev o izbiri tipa termoizolacije prepusti lokalnemu zidarju z 20 leti prakse in praviloma pomankljivim znanjem, se to zanesljivo pokaže tudi pri izvedbi. Neizolirani balkoni, slab stik strešne in fasadne termoizolacije, neizolirane špalete in premajhna debelina termoizolacije so samo najbolj kričeči primeri "'slušane" termoizolacije lasade. Zalo je investicija prava in vsem razumljiva beseda, saj se prav s kvalitetno in celovito (zadnja plošča, streha in tlaki) termoizolacijo doseže največje prihranke energenta. Ob tem je seveda tudi kvaliteta bivanja na zelo visokem nivoju. Vrednost (ne)kvalitetnega bivanja najbolje poznajo tisti, ki imajo zaradi slabe ali nepravilno izvedene termoizolacije fasade vlažne zidove, plesen in nenehni hlad od zidov. Pri energetskem svetovanju ločeno izpostavljamo različne plasti obodnega zidu, kjer vsaka plast opravlja svojo funkcijo. Kot bo razvidno iz nadaljevanja, ni dobro mešati in združevati funkcij treh plasti. • Osnova stavbe je nosilni zid. Uveljavila seje debelina 30 cm, material pa modularni blok. Statično zadostuje tudi debelina 20 cm, vendar se s tem zmanjša toplotna akumulativnost zgradbe. Obvezne vertikalne AB vezi so predpisane v nosilnih zidovih. • Sledi termoizolacija na zunanji strani. Sendvič zidovi so se v praksi izkazali kot neprimerni predvsem zaradi nedosledne izvedbe. Danes je 10 cm termoizolacije že standard, saj tako dosežemo na obodni steni K med 0.3 in 0.25, kar je priporočena vrednost za lil klimatsko cono. Pri izboru materiala (kombi plošče, novoterm, rockvvool ali tervol) je vedno vprašljiva optimalna izbira, na katero velikokrat vpliva predvsem cena. V nekaterih primerih je problematična termoizolacijo iz stiropora. Zaradi večje parazadrževalnosti se predvsem na senčnih delih fasade pojavljajo alge. • Estetska merila pa so najpomembnejša pri izboru zaključnega sloja. Poleg tega, da je "'lep", mora predvsem kvalitetno zaščiti termoizolacijo pred mehanskimi poškodbami in vplivom vremena. Pred izborom termoizolacijskega materiala je smiselno (nujno) izbrati tip zaključnega sloja lasade (lahka, težka, montažna, lesena, prezračevana, teranova, špric, ba valit, lesena obloga, fasadna opeka ...). Odločile pa se po ogledu stalne razstave Učinkovita raba energije v Gradbenem centru v Ljubljani, kjer boste videli več različnih tipov. Za pomoč pri odločitvi za lip in zaključni sloj lasade - vsekakor pa pred začetkom izdelave fasade - povprašajte na Pflaiderer Novoterm v Novem mestu (Rok Jelene, tel. 068 391 83 28, fax. 068 324 537) na Rockvvool v Ljubljani (mag. Boštjan Kavčič, tel. 061 300 080, fax. 061 300 08 10) na Termo v Skofji Loki (tel. 064 61 10) ali na Novolit Nova vas (Jože Marolt 061 798 008) za njihove pogodbene izvajalce. Ti vam bodo naredili kvalitetno fasado, ki bo gotovo tudi najcenejša. Pri izdelavi lasade bodite pozorni (kar pomeni tudi kontrola izvajalca) predvsem na detalje pri okenskih in vratnih Špaletah, stik fasadne in strešne termoizolacije ter kvalitetno izvedeno termoizolacijo balkonov. Tu nastajajo najbolj problematični in najteže rešljivi toplotni mostovi. Vse, kar vas zanima iz področja učinkovite rabe energije, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec. V prostorih družbe NAKLO d.o.o.. Notranjska 14, 1370 Logatec, je pisarna odprta vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 na tel. 796 020. Le podvizajte se! Ne ponavljajte napak prijateljev in sosedov. Vsaka hiša ima toliko individualnega, daje potrebno in smiselno pred posameznimi posegi obiskati energetsko svetovalno pisarno in se pogovoriti z energetskim svetovalcem. Bojan Znidaršič, univ. dipl. inž. krajin, inh., energetski svetovalec Vi povejte nam, mi bomo ostalim. 4>**6 novice PROIZVODNJA ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA ZA JAVNO POTROŠNJO NA KMETIJSKEM OBRATU V zadnjih letih je vse več zanimanja naših kmetov, da bi meso in mleko živali, ki jih zredijo na lastni kmetiji predelali in prodali na domu. Predstavila bom osnovno veljavno zakonodajo, ki ureja navedeno področje glede veterinarskih zahtev. V 45. čl. Zakona o veterinarstvu je določeno, da sta klanje živali in proizvodnja živil in surovin namenjenih javni potrošnji dovoljeni le v registriranih objektih - to je v objektih, ki so bili pregledani in je zanje Veterinarska uprava RS z odločbo ugotovila, da izpolnjujejo predpisane pogoje. Konec novembra 1999 je pričel veljati nov pravilnik o veterinarsko ■ sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, v katerem so predpisani veterinarsko -sanitarni pogoji, ki jih morajo glede higiene, graditve, higiensko - tehnične ureditve, opreme, osebja, izobrazbe osebja, načina dela in notranje kontrole izpolnjevati živilski obrati, ki proizvajajo in oddajajo v promet za javno potrošnjo surovine in živila živalskega izvora. V citiranem pravilniku predpisani pogoji zagotavljajo proizvodnjo in promet zdravstveno ustreznih živil predvsem v smislu varovanja zdravja potrošnikov, varovanja okolja, preprečevanja širjenja kužnih bolezni in zagotavljanja ustrezne zaščite živali. V 6. čl. citiranega pravilnika je določeno, da živilski obrat z odločbo odbri predstojnik VURS, s katero obratu določi obseg dovoljene dejavnosti glede na vrsto živali oziroma surovin in tehnologije, kategorijo in kontrolno številko. Obrate - posestva za pridelavo mleka in zbiralnice mleka registrira, jim izda dovoljenje za oddajo mleka v javno potrošnjo in vodi register teh obratov Veterinarski zavod Slovenije. V 4. čl. pravilnika so glede gradnje, tehnične opremljenosti, zmogljivosti, načina dela in organizacije dela živilski obrati razvrščeni v naslednje kategorije: • v industrijske obrate - to so obrati večjih zmogljivosti in izpolnjujejo vse pogoje predpisane v tem pravilniku; • obrtniški obrati - to so obrati manjše proizvodne zmogljivosti in za katere so dovoljena določena odstopanja od higiensko-tehničnih pogojev predpisanih v tem pravilniku; • obrati v sklopu kmetije - kmetijski obrati. Glede izobrazbe, ki jo mora imeti nosilec dejavnosti kmetijskega obrata, oziroma osebe, ki v obratu delajo, je predpisano, da morajo imeti glede na vrsto živil, ki jih proizvajajo najmanj IV. stopnjo izobrazbe živilske smeri. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI KMETIJSKI OBRATI Kmetijski obrat mora imeti okolico urejeno tako, da se preprečuje škodljive vplive na surovine oziroma živila. Dvorišče okoli živilskega dela kmetije mora biti utrjeno (tlakovano, asfaltirano ipd.). Deli dvorišča, ki niso utrjeni, morajo biti pokriti z zelenjem. Prostori za proizvodnjo surovin oziroma živil morajo imeti poseben vhod. Med stanovanjem in delovnimi prostori kmetijskega obrata je dovoljen prehod, ki pa mora biti opremljen z vrati. Zagotovljeno mora biti tudi, da v klavne in proizvodne prostore kmetijskega obrata ne morejo imeti dostopa psi in mačke ter druge živali razen klavnih živali. Med splošne pogoje spada tudi preskrba kmetijskega obrata z vodo in elektriko. Tako mora biti vsak obrat priključen na vir pitne vode pod pritiskom, ki mora biti po internem vodovodnem omrežju speljana v posamezne prostore v obratu. Vodovodno omrežje v obratu mora biti zaščiteno pred onesnaženjem, zaradi negativnega tlaka v vodovodnem omrežju, z ustreznimi ventili proti povratni sifonaži. Pitno vodo lahko obrat dobiva iz javnega vodovoda ali lastnega vira. Voda, ki se uporablja v živilskih obratih pa mora izpolnjevati pogoje v skladu s predpisi o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Oskrba posameznih prostorov v kmetijskem obratu s toplo vodo je lahko tudi lokalna - z grelci za vodo (električni bojlerji). Za pranje prostorov in opreme je treba uporabljati vodo s temperaturo, ki zagotavlja uspešno čiščenje in odstranjevanje maščobe. Vsa oprema, ki se uporablja za obdelavo in pranje živil in statična oprema za razkuževanje ročnega orodja (stoječi sterilizatorji), mora imeti odvod preko vodne zapore v kanalizacijo. Odplake iz obrata je treba odvajati na tak način, da se preprečuje onesnaženje okolja. Vsak obrat mora biti priključen na izvor električne energije. Delovni prostori - tla, stene, stropi, stroji in oprema morajo biti dobro vzdrževani, brez poškodb, ki bi onemogočale vzdrževanje v higienskem stanju. V vseh obratih je treba sistematično zatirati in uničevati insekte in glodalce. Stene delovnih prostorov morajo biti gladke, iz trajnega materiala in svetle barve. V delovnih prostorih morajo biti stene obložene z gladkim materialom, neprepustnim za vodo, ki omogoča mokro čiščenje in razkuževanje. Vrata morajo biti izdelana iz nerjaveče kovine ali trdne plastike, vratni podboji mora|o biti obloženi s kovino odporno proti koroziji. Obrati morajo biti primerno zaščiteni pred vdorom glodalcev, insektov, ptičev m drugih živali. Vsa vhodna vrata morajo biti iz takšnega materiala, da ga glodalci ne morejo pregnsti, in izdelana tako, da dobro tesnijo, opremljena pa morajo biti z napravo za samodejno zapiranje. Material, ki se uporablja za gradnjo prostorov v obratu, mora omogočati higiensko vzdrževanje prostorov. Biti mora odporen proti obrabi in koroziji. Tla v prostorih morajo biti iz trdnega materiala, neprepustnega za vodo, sol in maščobne kisline ter odpornega proti sredstvom za čiščenje in razkuževanje. Tla morajo biti izdelana tako, da se zlahka čistijo in da niso spolzka, proti iztokom morajo padati v zadostnem naklonu, da odpadna voda zlahka odteka v kanalizacijo. Oprema za proizvodnjo živil in deli opreme, ki prihajajo v stik z živili, ne smejo biti izdelani iz bakra, kadmija, antimona, aluminija, svinca in njihovih zlitin ali drugih toksičnih kovin. Prav tako ni dovoljeno uporabljati opreme iz lesa, usnja, stekla, emajla in porcelana. Lesena oprema je dovoljena le v prostorih za prekajevanje, zorenje in skladiščenje suhomesnatih izdelkov, trajnih klobas, rib in sirov ter za skladiščenje pakiranih začimb, aditivov in embalaže. POSEBNI VETERINARSKO - SANITARNI POGOJI ZA KMETIJSKE OBRATE: Obseg dovoljene proizvodnje in surovine za proizvodnjo živil 1. Na kmetijskem obratu je dovoljeno uporabiti za proizvodnjo živil samo surovine, pridobljene od živali, ki so bile najmanj tri mesece ali od rojstva v reji na lastni kmetiji. Živali na kmetiji morajo biti označene na predpisan način. 2. Dovoljene so naslednje dejavnosti: a. ) klanje prašičev, perutnine, kuncev in drobnice ter predelava mesa teh živali; b. ) predelava mesa govedi ali kopitarjev, pod pogojem, da so bili na lastni kmetiji vzrejeno govedo ali kopitarji zaklani samo v klavnici, ki je registrirana za javno potrošnjo; c. ) obdelava in predelava mleka, d) predelava sladkovodnih rib, zbiranje jajc in zbiranje in predelava medu. Oddaja živil s kmetije v promet Dovoljeni so naslednji načini oddaje v promet živil, izdelanih na kmetijskem obratu: 1. neposredno kot ponudba gostom na kmetijskem obratu, ki ima priznane pogoje, določene s predpisi o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah; 2. na najbljižji lokalni tržnici; 3. nosilec dejavnosti kmetijskega obrata lahko prodaja sveže meso lastnih živali na kmetiji, pod pogojem, da ima urejeno prodajalno skladno z določbami predpisa o minimalnih pogojih za ureditev prodajaln živil živalskega izvora. Osebna higiena na kmetijskem obratu 1. Osebe, ki delajo z živili in prebivajo na kmetijskem obratu, lahko uporabljajo kopalnice in stranišča v stanovanju kmetije. Kopalnice in stranišča morajo imeti stene obložene z materialom, ki je gladek in odporen proti vodi, bele ali druge svetle barve. Stranišče mora biti opremljeno s keramično školjko na vodno izplakovanje. V prostoru pred straniščem mora biti na voljo umivalnik s tekočo toplo in hladno vodo, opremljen s tekočim milom in papirnatimi brisačami. Ob vhodu v sanitarije mora biti držalo za delovno obleko. 2. Osebe, ki delajo z živili, morajo skrbeti za osebno čistočo, med delom morajo nositi svetlo delovno obleko in delovno obutev, lase pa morajo imeti zaščitene s kapo ali ruto. V delovni obleki ni dovoljeno hoditi izven delovnih prostorov za proizvodnjo živil. 3. Glede zdravja oseb, ki delajo z živili na kmetijskem obratu velja: • oseba, ki prihaja pri svojem delu v stik z živili mora imeti rane na rokah na ustrezen način zaščitene z gumijastimi rokavicami ali ustreznimi ščitniki za prste; • za v prejšnjem stavku navedene osebe pa veljajo tudi predpisi o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod stalno zdravstveno kontrolo. Nosilec dejavnosti obrata mora vse osebe, ki bi lahko okužile živila, odstraniti iz živilskega obrata, dokler se ne ugotovi, da ni nevarnosti kontaminacije živil. Odstranjevanje odpadkov Odpadke, ki nastanejo pri klanju ali obdelavi (konfiskati, kosti, živalski odpadki,...), je treba zbirati v posebej za to določene in označene zaprte posode in jih po končani proizvodnji odstraniti iz proizvodnih prostorov ter zagotoviti predpisan način neškodljivega odstranjevanja. Prostori in oprema 1. Delovnih prostorov, ki so namenjeni za proizvodnjo živil, ni dovoljeno uporabljati za druge namene razen za obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin in živil, v njih ne sme biti drugih živil ali surovin (kmetijski pridelki, živila rastlinskega izvora, krmila...). Občasno (sezonsko) se te prostore lahko uporabi za proizvodnjo živil rastlinskega izvora. Po uporabi prostorov v te namene jih je treba temeljito očistiti in razkužiti. 2. Posode, v katerih se prenaša ali shranjuje surovine in živila, ni dovoljeno postavljati na tla, temveč na ustrezne podstavke iz nerjavečega materiala, ki morajo biti dvignjeni najmanj 30 cm od tal. Prostori in oprema klavnice na kmetijskem obratu 1. Klavnica na kmetijskem obratu mora imeti najmanj: • prostor za klanje živali; • prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da se lahko ohladi vse količnine mesa. Na m2 površine hladilnika se sme skladiščiti največ 150 kg mesa; • prostor za obdelavo črev in želodcev, če se ta dejavnost v obratu opravlja; • prostor za neužitne dele klavnih živali in konfiskate ali zadosti velik zaprt zabojnik; • garderobno omaro za delovno obleko in obutev, ki pa ne sme biti v klavnem prostoru. 2. Klavnica mora imeti najmanj naslednjo opremo v klavnem prostoru: • električno napravo oziroma strelno napravo s penetrantnim klinom za humano omamljanje klavnih živali; • kovinske podstavke za odiranje prašičev ali kotel za garanje prašičev, odvisno od tega, kakšna obdelava se opravlja; • umivalnik za roke in sterilizator za nože; • posodo ali voziček namenjen za veterinarsko-sanitarni pregled trebušnih organov in za odstranitev le - teh iz klavnega prostora; • obešala s kavlji za obešanje mesa in za veterinarsko - sanitarni pregled organov. 3. V črevarni, če se čisti in obdeluje čreva: • kivmske mize za sprejem in obdelavo črev in želodcev; • voziček za praznenje in odvoz vsebine; • pomivalno korito s priključki vode za čiščenje črev ali želodcev. Prostori za predelavo mesa 1. Kmetijski obrat registriran za predelavo mesa mora imeti najmanj: • hladilnico za ločeno shranjevanje surovin za proizvodnjo (meso) ali ustrezno velik hladilnik, tako, da je lahko v njem shranjeno meso za najmanj eno proizvodno serijo, vendar največ 150 kg mesa na m2 površine; • prostor za proizvodnjo mesnih izdelkov; • prostor za toplotno obdelavo in zorenje izdelkov (prekajevalnica ali zorilnica); • hladilnico ali hladilnik za shranjevanje poltrajnih gotovih izdelkov, oziroma suh zračen prostor za shranjevanje trajnih izdelkov; • omaro za shranjevanje začimb in dodatkov; • hladilnik za shranjevanje naravnih ovitkov za klobase (soljena čreva). 2. Pri proizvodnji mesnih izdelkov je dovoljeno uporabljati samo tovarniško pripravljeno mešanico soli in nitratov ali nitritov. Prostori in oprema za zbiranje in predelavo mleka Kmetijski obrat mora imeti za zbiranje in predelavo surovega mleka. • higiensko urejen, čist, zračen hlev za molznice; • prostor - mlekarnico, ločeno od hleva, z opremo za čiščenje (filtriranje), hlajenje in skladiščenje mleka; • prostor za toplotno obdelavo mleka, če se opravlja, oziroma prostor za proizvodnjo mlečnih izdelkov iz surovega mleka; • prostor za zorenje mlečnih izdelkov; • hladilnico ali hladilnik za shranjevanje gotovih izdelkov (če je hlajenje potrebno glede na vrsto izdelka). Pogoji za prodajo surovega mleka Če se mleko prodaja na kmetijskem obratu, mora imeti proizvajalec poleg prostorov naštetih v prejšnjem odstavku še. • v mlekarnici napravo (pipo) za točenje surovega mleka, ki preprečuje onesnaženje mleka, • pomivalnico embalaže z najmanj tridelnim pomivalnim koritom, če se mleko polni v povratno embalažo na kmetijskem obratu. Posebnost so prostori za izdelavo sira na planinah (planšarije) in zanje ne veljajo splošni pogoji za kmetijske obrate pač pa so postavljene nekoliko milejše zahteve. Prostori in oprema za obdelavo sladkovodnih rib, zbiranje jajc in zbiranje in predelavo medu 1. Za sveže ribe in predelavo sladkovodnih rib mora imeti kmetijski obrat: • hladilnico ali hladilnik za shranjevanje rib; • prostor za toplotno obdelavo oziroma prekajevanje; • hladilnik za shranjevanje gotovih izdelkov (prekajenih rib) 2. Za zbiranje in sortiranje jajc: • hladilnico ali hladilnik za shranjevanje jajc; • prostor za zbiranje in sortiranje jajc. 3. Za med: • prostor za točenje in predelavo medu. Drugi prostori in oprema 1. Ne glede na vrsto predelave živil, mora imeti kmetijski obrat še: • prostor ali omaro za sredstva za čiščenje - mehanična in kemična; • zaprte posode (kontejnerje) ali zaprt prostor za odplake. 2. Če se kmetijski obrat registrira za proizvodnjo več vrst živil, ki so dovoljena po tem pravilniku, mora imeti ločene hladilne naprave za meso in mesne izdelke, ločene za mlečne izdelke in ločene za ribe in ribje izdelke. Rok za uskladitev obratov Obstoječi obrati se morajo uskladiti z določbami tega pravilnika v treh letih od njegove objave. Kot sem že v uvodu napisala, morajo biti tudi kmetijski obrati registrirani z odločbo o registraciji, predstojnika Veterinarske uprave RS. Vlogo za izdajo predpisane odločbe mora zainteresirani nosilec dejavnosti vložiti na VURS. Iz vloge mora biti razvidno: • pravna ali fizična oseba, ki je nosilec dejavnosti; • uradno ime in točen naslov obrata; • predvidene dejavnosti glede na vrsto živali oziroma surovin in izdelkov, ki so načrtovani za proizvodnjo, s kratkim opisom tehnoloških postopkov ter proizvodnimi zmogljivostmi; • število zaposlenih v obratu za posamezna delovna področja ter njihova izobrazba. Vlogi mora priložiti: • dokazilo o lastništvu; • tehnično - tehnološki in gradbeni projekt, • projekt sistema oskrbe s pitno vodo, paro in električnim tokom ter projekt kanalizacijskega sistema in sistema odstranjevanja odpadkov; • kopijo uporabnega dovoljenja. Iz navedenega je razvidno, da je osnova, da stranka lahko sploh vloži zahtevek za registracijo obrata na VURS, kopija uporabnega dovoljenja za obrat. Zato si morajo vsi tisti (tudi obrati, ki že proizvajajo, ustrezne dokumentacije pa še nimajo urejene), ki bi želeli proizvajati živila za javno potrošnjo na kmetijskem obratu pridobiti ustrezna dovoljenja upravnega organa (lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje), h katerim mora biti podeljeno tudi soglasje veterinarskega inšpektorja, čostopek za izdajo navedenih dovoljenj pa prične stranka tako, da na pristojni Upravni enoti vloži vlogo za izdajo dovoljenja za gradnjo Anlta Kormavnar, dr.vet.med. višja svetovalka VETERINARSKA INŠPEKTORICA 4^ novice stran Znamenja na Logaškem Lesko vcova kapelica na Medvedjem Brdu Nasproti, žal prehudo razpadajoče, Leskovčeve domačije na Medvedjem Brdu stoji desno ob cesti Zidovnik-Vcharše med tremi lipami hišna kapelica Leskovčevih, prav na mestu, kjer je prej stalo le znamenje križa. Po pripovedi Jožeta Mlinarja - Primeovega z Medvedjega Brda (kije pripovednik z odličnim spominom in pravi leksikon za letnice!) je kapelico postavil nekdanji gospodar Jože Leskovec. Temu je namreč na fronti prve svetovne vojne odtrgal »šrapnel« usodni del moškosti. Jože pa seje bil zaobljubil, da bo postavil doma sveto znamenje, kapelico, če se le živ vrne iz vojnega pekla. In tako se je bilo zgodilo: Jožetove priprošnje svojemu zavetniku so zalegle, zato je iz hvaležnosti postavil kapelico v čast sv. Jožefu. DELO DOBI Arhitektura kapelice (dimenzije: tloris: 190 x 180 cm, višina do kapa 265 cm, višina v slemena 330 cm, obokani vhod 80 x 270 cm) je sledila tipičnosti notranjskih znamenj: dvokapnica z betonsko kritino, stene, obojestransko ometane, ometani obočni stroj), dvoje stranskih lin). Notranjščino krasi na oltareku kip sv. Jožeta. Zdaj skrbi za kapelico Danilo I ,ojrar iz Zibrš 24. Marcel Stefančič Komunalno podjetje Logatec d.o.o., Tržaška cesta 27, 1370, tel. 061 790 91 10, fax 061 790 91 10 KOMUNALNI DELAVEC Objavljamo prosto delovno mesto za NKV komunalnega delavca, zaželjen je vozniški izpit B in F kategorije. Zaposlitev je za določen čas, do konca leta 2000, z enomesečnim poskusnim delom, možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. MONTER VODOVODNIH NAPRAV Objavljamo prosto delovno mesto za kvalificiranega vodovodnega instalaterja - izobrazba IV. stopnje, vozniški izpit B kategorije, lahko pripravnik. Zaposlitev je za določen čas do konca leta 2000, z dvomesečnim poskusnim delom, možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje pošljite na naslov: Komunalno podjetje Logatec, Tržaška 27, 1370 Logatec, do 15. februarja 2000. ZAPOSLIMO delavca v gradbeništvu. DAMOS d.o.o. Informacije: tel.: 061 753 020 GSM: 041 637 734 Knjižne novosti v logaški knjižnici IIIIM. [OMI e pa /. KNJIGE ZA MLADINO LAMB, K.: Dekleta m, Jupitra 0 Pustu in zakletem gradu: slovenska ljudski pravljica III DALES, J.: Pri mojstrih v delavnicah K0HL, M. V: Mali popol nik: umetnine dejavnosti, projekti in izumi / vsega sveta TARM VN, D.: Živali letajo 1 DIR, V.: Gibanje ENCIKLOPEDIJA narave BEIL, H.: Drugačna knjiga za fante \l \//l\l. M.: < las je velika smetanova torta ŠTEFAN, V: Melje, melje mlinček: seden pravljic za lahko noč MITIH |JS. M.: Žabec gre v širni svet KolII.Kit. H.. Kralj zgodbic In zvezdni otrok Kl )\ ll i, K.: Mačji sejem LINDGREN, V: Lotu zna skoraj vse M VI RER, V: Velika knjiga pravljic Iti IDI:. J.: Valuk Prvi Veličastni STAM \\. .1. H.: Svetlol.....jajce STINE, IS L: Dobrodošli \ mrtvi hiši S\ IG \. Bvaga, čez dva praga: 100 ugank TAKAM \l»......M, II.: Ledena gora Luli \ ERNE, J.: Pariz v dvajsetem stoletju \ IIIMAR, J.: l milili \ itez ali \ aruj se neznanca • KNJIŽIM LOG Alf C ilikarjevem \ rtu i/i slovensko zg«»doviri BJORK, C: Linejki SAJOVIC, B.: Smuk \ VILL.rSL želje otrok za hum. tisoi letje PARTLJIČ, T.: Maša in Tjaša LEPOSLOVJE ZA ODRASLE \MH.II\I. Y.\ I m milosti BATAI1 I E, G.: Nebesna modrina Cl MIK M II.: Vso dolgo no« i,(it I Mil. I' \ eronika se odloči umreti FRITZ K...... M.: Zbogom, prijatelj moj KERŠEVAN, I!.: Človek, ki je izpil reko:zgodbe življenjske modrosl i KOONTZ, D. I!.: Ne boj se K()/. I..: I jcencial .lune/ MLAKAR, V. Nemirne strune POLANC, T.: 0 možu, ki je izgubil sebe TOMŠIČ, M.: Prah vesolja STROKOVNA KNJIŽEVNOST ZA ODRASLE NOTRANJSKA. \ Ž: priročnik za popotnika in poslov nega človeka MOORE, T.: Duše dvojčice ROZM \V P.: Pred velikim pokom ali Kaj je starejše od materije? MOHORIČ, L; Tihi šepel davnine GR U. J.: Moški in ženske na zmenku SKUŠA, V.: I Istvarjalno mišljenje ČRNILOG \li. <».: Stati in obstati SI J\ NIK, I».. Potnikovo poročilo MLADINSKI center sv. Nikolaja MH\\1DI!. D.: Slovar poslovnofinančnih izrazov KRI ITIMI > televizijo TI »MŠIČ, \.: Sie/e do zdravja \l \\\\ ELL, J. C: Postanite voditelj MLAKAR, P.: Ples kol umetnosl in gledališče ATLAS jezikov I! \\( :t l\, S.: Slikovita Notranjska BAJT, D.: Slovenski kdo je kdo WENDLING, I'.: The Kellj Familv: zgodba o neki super skupini 11,1 STItlli\N.\ zgodovina Slovencev Kl I TI RNE poti 1999 SIT \lt. S.: Sto pričevanj o slovenski zgodovini WII,S( IN, IAtlas svetih in skrivnostnih krajev Ločitev je naša usoda, srečanje novo upanje. Med najlepšimi prazniki ob koncu prejšnjega stoletje je nepričakovano odšel košepletar in polhar Matevž Govekar iz Martinj hriba Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala govorniku PD Logatec in ZZB Logatec, g. Nagodetu, za besede slovesa. Najlepša hvala g. Albrehtu za lepo zaigrano Tišino. Hvala osebju ZD Logatec in vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Zahvala Ob izgubi mame in stare mame Katarine Zupane, Tržaška 49, Logatec, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma Marije in Marte in gospodu župniku Tonetu Komparetu. Zal alii|oei Zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica Franca Molka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega ali ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala vam za darovano cvetje in sveče, za vsa izražena sožalja. Se posebej se zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči, osebju Doma sv. Jožefa, osebju Doma Marije in Marte. g. župniku Komparetu in g. župniku Selanu za opravljen pogrebni obred ter mašo. Iskrena hvala glasbeniku g. Albrehtu in pogrebnemu podjetju Menard za opravljeni' storitve. Zal aliijoci AMD Athlon Procesorji Athlon 500 52.900 sit m/on 550 61900 s/t m/on 600 86.500 s/t Osnovne phiče ta athlon ms m 46.900 s/t f/C$/>-// 35900 s/t MICKOmR 6/67 36.900 sft Velika izbira sistemov Intel (Celeron, Pentium III) ter AMD (K6-2/3, Athlon)! Intel* EljOk I MM* II Feniitifn ii processor ponudba ITI C <51 Pil 450MHz - 3X900 sit Domači računalnik i W mini atx235w,lucky star ls693a 133mhz udma66, 64mb ram, intel celeron 466,seagate10ugb, fdd, v00d003 2000 16mb agp, cvr0m 50x ide, zvočna 32bit stere0, 200w zvočniki, modem 56kb v90 amr, tipkovnica, miška logitech pilot s podlogo i55#9oo sit Ih ?R0FESI0W/ILCE P ER MEDI A 3 Create! 51200 sit 55,800 sit \J Plextor pummtK 8mu k a/ms EDEN IZMED NAJBOLJ ZANESLJIVIH ZAPISOVALCEV TOKRATNA IDE KRMILNIKU TER Z 8X HITROSTJO ZAPISOVANJA, UJM sit TER NAJNOVEJŠI IN NAJHITREJŠI ZAPISOVALI« V SLOVENIJI S KAR 12X HITROSTJO ZAPISOVANJA TER S 5MB PREDPOMNILNIKA. 87,500 sit laco c o m p u t e Opekarska 51A, Ljubljana t:061/339315 f:061/339314 prodajah mlacom.si, \rvw.mlacom.si strm fyaš£e novice FIAT PUNTO. Legenda PRIHODNOSTI obiščite: AVTOTRADE d.0.0., (061) 75 05 199 ali 757 900 V NOVI HYUNDAI Accent že od 1.499.000,00 SIT za letnik 1999 AvtoDom GVS d.o.o. Avtodom Gantar, Gregorčičeva 47, 5280 Idrija g tel./fax065 73 135 i ZIDARSTVO JANEZ PETROVČIČ s.p. Podlipa 95, 1360 Vrhnika Vam nudi naslednje storitve: - novogradnje z vašim ali našim materialom - omete, adaptacije hiš, dimnikov - škarpe iz kamna - tlakovanje dvorišč V DELOVNO RAZMERJE SPREJMEMO: - K V ali priučenega zidarja - pomožnega delavca Vse informacije po 18.00 uri popoldan na telefonu: 061 753 895 IZREDNO UGODNE CENE PRI NAKUPU OPEL CORSE DO 31. MARCA 2000 C O R S A POPUST PRI NAKUPU AVTOMOBILOV OPEL, LETNIK 1999 OPEL> PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL AVTOSERVIS URBAS Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 061/ 701 725, 701 735 TRAKTORSKE PNEVMATIKE STOMIL IN GOODYEAR PRI NAKUPU PNEVMATIK ZA OSEBNA VOZILA 10 % GOTOVINSKI POPUST ALI PLAČILO NA VEČ OBROKOV PRIDITE IN SVETOVALI VflM BOMO PRI IZBIRI ZIMSKIH PNEVMATIK! ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 8. DO 12. URE i 0 K H ©o(°)o Logatec, Tržaška 85 VULKANIZERSTVO IN TRGOVINA TEL: 061/ 790 410 FAX: 061/790 415 J A o.- d.o.o. Nudimo Mojca in Damjan Smrtnik Velika Ligojna 20, 1360 Vrhnika, tel./fax:061 753 020 mobitel: 0609 637 734, GSM: 041 637 734 vam: VODENJE POSLOVNIH KNJIG GRADBENE STORITVE UREDITEV OKOLICE Tlakovanje dvorišč z materialom po vaši želji, postavitev robnikov, opornih zidov,... IZDELAVA KANALIZACIJE, VODOVODA, TEMELJEV, ADAPTACIJE OBJEKTOV, UTRJEVANJE TERENA, IZKOPI, PREVOZI fyai£e novice stran I w z\kom ZASTOPANJE, INŽENIRING IN TRGOVINA d.o.o. Betajnova 51, tel. :061 7504 880, fax :061 7504 751 1360 Vrhnika, Slovenija PRODAJNI SALON POHIŠTVA VRHNIKA, TRŽAŠKA 11 (SALON LIKO) MESEC UGODNEGA NAKUPA VELIKA IZBIRA STOLOV IN MIZ PO ZELO UGODNIH CENAH OSTANKI IZVOZNIH PROGRAMOV GOTOVINSKI NAKUPI NAD 50.000,00 SIT - 3% POPUST GOTOVINSKI NAKUPI OD 50.000,00 SIT DO 100.000,00 SIT - 4% POPUST GOTOVINSKI NAKUPI NAD 100.000,00 SIT - 5% POPUST VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE MED 9.30 IN 17.00 URO, ALI V SOBOTO MED 8.00 IN 12.00 URO. CITROEN MEMAK BERLINGO simpatičen avto za simpatične ljudi že za 1.950.000,00 SIT POPUST za vozila letnik 99 do 350.000,00 SIT SAXO 1.292.000,00 SIT Vabimo vas na dneve odprtih vrat od 17.2.2000 dalje. Predstavitev nove XSARE s testnimi vožnjami! V našem servisu vam zagotavljamo dostavo rezervnih delov v 24 urah, sodoben servis in pestro izbiro dodatne opreme za vaš avto. V primeru daljšega popravila vozila, nudimo nadomestno vozilo, strokovno usposobljen kader pa bo poskrbel za vaše vozilo. 3 Srečno vožnjo! g PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO CITROEN MERLAK Drenov Grič 99,1360 Vrhnika tel./fax: 061 751 007,753 807 POC VRHNIKA Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhnika TEL.: 061 752 598, FAX: 061 749 530 Ugoden nakup koles Kvaliteten kolesarski servis Kolesarski valji Kolesarska oblačila za hladnejše dni Delovni čas: 9 -12. in 14. - 19. sobota: 8. -12. ure PRIHAJA NOVA KOLESARSKA SEZONA NOVA KOLESA V ZAČETKU MESECA MARCA offset tisk: vizitke,dopisi,prospekt knjige,časopisi,plakati ma 1981 li Cevi. ,i 4, I t/O I < MEHANIKA |^ L. E P A R S T V ^5 Poot)laS£er" Prod°l°iec in serviser (F LIČARSTVO I . OPTIKA Pri nas vam nudimo izbor vseh originalnih delov za vse modele znamk volksvvagen in audi. Hitro in učinkovito (24 ur) vam priskrbimo kateri koli del, kl ga v tistem trenutku nimamo na zalogi. rezervne dele vam strokovno vgradimo in zanje nudimo enoletno tovarniško garancijo, vaše vozilo pa bo ohranilo podaljšano garancijo za določene dele avtomobila tudi do 5 let. s sodobno avtooptiko nastavimo podvozje avtomobila, avtomobil "obujemo" v kakovostne avtoplašče ... TELEFON: 065 743 200 FAX: 065 743 219 Novi Polo. • Komaj ga prepoznamo: novi Polo. Nova privlačna • Na voljo je kar šest motorjev s skupno 23. valji, 62. oblika je prijetno presenečenje. v notranjosti nas ventili in 312. kW. Se dobro, da lahko izbirate, prepriča udobje, varnostni elementi in kakovost Vabimo vas v naš prodajni salon, detajlov. _ Že od 1.669.526 sit* dalje. Novi Polo Pooblaščeni prodajalec in serviser IDRIJA, Grilceva 4, tel.: 065 743 200, fax: 065 743 219 POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 067 270 1611, faks: 067 270 1616 WWW.MPI.SI Delovni čas: 8. - 17. ure RAKEK CENTER - ZRAVEN AVTOBUSNE POSTAJE IN TRGOVINE ŠE 8 NOVIH STANOVANJ vse! j iva 1. julija dvo in trosobna stanovanja od 70m2 do 106m2 CENA: 1.600 dem/m tel.: 7505-194, internet: http://www.svet-re.si r" Velika izbira daril za vse priložnosti in za vsak žep. Pri nas kupljen nakit vam brezplačno graviramo, nakit tudi popravljamo. Bliža se Valentinovo, zato imamo pripravljen lepa darilca za nežne pozornosti. Nismo pozabili na prihajajoči praznik, 8. marec. CVETLIČARNA IN TRGOVINA "TCATSMS'H" ANGELA MENART s.p., Notranjska 14, Logatec tel.: 061 /742 152, GSM: 041 /735 740 UMETNOST UČENJA - Učenje za posebne in svečane priložnosti - svetovanje - prodaja kvalitetne dekorativne kozmetike KO/.ML.I K NI SALON LEPOTA & ZDRAVJE Prešernova 9, 1370 Logatec tel.: 061/ 741 379 II* I-1 I (podlage za ličenje, korektorji, -clftA pudri, svinčniki in senčila za oči, ftPw^ maškare, rdečila in ^ svinčniki ^ PREkfftt za ustnice, laki ...) ^ KR!^AMjE '«4 LIDIJA KERN VI<,|A MI.IJK INSKA SLS 1 RA, KOZMETIK DELOVNI ĆAS: Ponedeljek, sreda, p«'i<'k url 16.10 do 22.00 ure, I o r c k, i i'ti'tck in sohni.i (lopnldan po dogovoru