DOMŽALE, 24. DECEMBRA 1997 • ŠT. 12 • LETNIK 36
GLASILO  OBČIN   DOMŽALE,   LUKOVICA   IN MORAVČE
Prišel je k nam; kot otrok, brez moči in brez sijaja; nezapažen, nemočen, nevsiljiv. Ta otrok je zganil naša srca. Na svet prinaša
mir, ljubezen, toplino. Človek je, resničen človek, človek do konca. K nam
prihaja kot človek k človeku, kot brat k bratu.
Iz knjige Gospod, nauči nas moliti
Praznično preoblečene Domžale vas znova vabijo na silvestrovanje na prostem
(^^Ir* lil/Ml
Drage občanke in občani Domžal,
skupaj smo v letu, ki «> poslavlja, dosegli in uresničili mnoge skupne cilje in naloge, i Mala vam /,i pomoč, nasvete in podporo. Želimo si,
da bi nam bilo leto, v katerega vstopamo, naklonjeno in nas Obogatite.
Da bi zmogli razumevanja, strpnosti
in plemenitosti.
Da bi skupaj delovali in služili
za dobro vsakega in vseh
Stvari so v naših rokah.
odvisne od n.isc volje, odločilev in hotenja.
Upanja iii poguma,
moči in zdravja
ter prijetnega praznovanja
božiča, novega leta
in dneva samostojnosti
vam v svojem imenu in imenu
Bralkam in bralcem Slamnika
sodelavcev ol)činske uprave želi
županja
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
Spoštovani
Leto 199/J ki mineva, nas je najmočneje zaznamovalo z literarnokulturnimi znamenji jubilejnega leta. Vsem občanom, ki ste v predstavitvah kakorkoli sodelovali in prireditve naklonjeno obiskovali, bi rad hvaležno stisnil roko. Brez sodelovanja vseh bi bilo naše življenje revnejše in prazno. Do skupnosti ima vsak občan svoje dolžnosti, iz njih pa izhajajo pravice. Občutka za skupnost ne smemo izgubiti. Z razvejenimi kulturnimi dogodki smo ljubiteljsko dosegli umetniško raven, ki se potrjuje tudi na podeželju. Naj nam ti dogodki vlivajo kaplje spodbudnega pogleda sredi morja neuresničenih želja.
Vsak čas je vedno takšen, kakršni so ljudje v njem. Čase delajo ljudje. Delajmo fjaš Čas boljši, / dobrimi dejanji za sočloveka, družbo, narod in drŽavo.
Sprejmite moje besede zahvale kot iskreno voščilo za praznike in spodbudo za nadaljnje skupno delo.
Z iskrenimi željami, da božične in novoletne praznike človeški i polno di »živite, vsem in vsakemu posebej prijetno voščim:
SREČNO IN USPEŠNO 1998!
VAŠ ŽUPAN
želim, da bi v miru in sreči praznovali Božič, da bi se spomnili enega naj-voi jih praznikov naše drŽave, 26. de cembra, Dneva samostojnosti, to je dneva, ko je slovenski narod na plebiscitu izkazal enotnost v odločitvi za samostojno državo Slovenijo, v novem letu 1998 pa želim vsem skupaj veliko sreče in osebnega zadovoljstva z upanjem, da bo novo leto boljše kot k'los nje in da bomo ob pehanju za osebnimi uspehi zmogli več pozornosti nameniti tistim, ki so |X)moči in človeške topline najbolj potrebni.
OBČINA DOMŽALE Zveza kulturnih organizacij Domžale Godba na pihala Domžale
vabijo na
osrednjo občinsko slovesnost ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI in
tradicionalni PREDNOVOLETNI KONCERT Godbe na pihala Domžale, v petek, 26. decembra 1997 ob 19.30
v dvorani Komunalnega centra Domžale
Slavnostni govornik bo predsednik Občinskega sveta Občine Domžale, dr. Miha Brejc
Božič in Novo leto sta praznika rojstva
Izredno rad se spominjam praznovanj,] Božiča v mojih otroških letih. Mirni v srcu in s spoštovanjem do Kristusovega rojstva smo otroci šli v cerkev k polnočnici, brez pokanja in brez raket.
To spoštovanje, mir in trdno vero Želim vsem.
Prihajajoče leto naj prinese zdravja, dobre vpije, zadovoljstva, da bi ta osebna voščila, ki jih izrekamo te dni, dosegla vse ljudi tako v domovini kot po širnem svetu. Ljudje, narodi in vse drŽave naj  v  letu  1998 žive s
Dr. MIHA BRE|C, predsednik občinskega sveta Domžale
spoštovanjem eden do drugega.
To so moje želje vsem.
Ciril Smrkolj
Spoštovane občanke in občani občine Moravče!
Staro leto se počasi izteka in skoraj bomo prestopili prae novega. Bilo je eno od mnogin, ki smo jih preživeli, pa vendarle vsako iztekajoče leto prinese za vsakega od nas nova doživetja in nova spoznanja. V življenju se prepletajo uspehi in veselje, pa tudi razočaranja in žalostni trenutki. Slednje želimo čimprej pozabiti in stopili naprej v upanju, da bo naslednje leto boljše in lepše.
Mnogo načrtov za prihodnje leto je pred nami. Po novem lelu Stopimo še bolj skupaj. Z dlanjo si sezi-
mo v dlan in bodimo prijatelji, Stopimo korak za korakom in čas bo pokazal, da smo na pravi poti.
Ko bomo hodili po tej skupni poli, pa se ozrimo tudi naokrog. Sele v mraku bomo lahko opazili, koliko luči je prižganih po naših moravskih domovih. To so topla zavetja naših ljudi, to so prava slovenska ognjišča, ob katerih se veselijo naše družine, foradosl družinske sie< e bomo še toliko bolj občutili v času božiča in novega leta. Žal je v naši bližini tudi kdo, ki te prave sreče ne bo občutil in je naše pozornosti še bolj potreben.
Vsakemu od Vas bi rada stisnila roko tudi midva in zaželela vesele Božične in novoletne praznike, v letu 1998 veliko osebne sreče in zadovoljstva predvsem pa zdravja MATJAŽ KOČAR, dr. vet.med. župan Občine Moravče JOŽE RAZPOTNIK predsednik OS Občine Moravče
Dobri sveti Miklavž je na večer pred svojim godom tudi letos obiskal najbolj pridne otroke naše občine
Foto: ROK MAJHENIČ
SKD
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE
želi
vsem občanom in občankam
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, srečno in zdravo novo leto 1998 in vam čestita za DAN SAMOSTOJNOSTI
VREMENOSLOVEC ANDRAJ VELKAVRH
Vreme v letu 1998 zagotovo bo
Vreme je v naših pogovorih nekakšna stalnica. Vedno imamo povedati kaj o njem in skoraj nikoli nam ni povsem pogodu. Enkrat je prevroče, drugič prehladno, enkrat s preveč, drugič s premah/ padavinami. Za svoje slabo počutje dostikrat krivimo celodnevno nizko meglo ali oblačnost, ko se nam zazdi, da se je sonce skrilo najmanj za sedem gora in voda.
STRAN h
, 0 ^*
Nadalj
jevanje 33. seje občinskega sveta
V sredo, 10. decembra 1997 so člani občinskega sveta nadaljevali prekinjeno 33. sejo občinskega sveta z dne 24. 10. 199^ na dnevnem redu katere jih je čakalo za obravnavo Se deset točk dnevnega reda.
Zazidalni načrt otoka V5
Papirnica Količevo
Po predhodno opravljeni javni razgrnitvi in javni obravnavi so člani občinskega sveta odločali o stališčih do pripomb in predlogov o osnutku zazidalnega načrta otoka V5 Papirnica Količevo. Na predlagani zazidalni načrt je svoje pripombe in predloge podalo enajst
priporrtodajalcev, ki so se nanašali tako na območje podjetja Sarrio Slovenija, d. o. o., ki je naročnik zazidalnega načrta, kot na območje severno od tovarne, kjer so stanovanjski objekti. Člani občinskega sveta so podprli stališča do pridnih in predlogov, ki so jih pripravile strokovne službe, hkrati pa na predlog Teniškega kluba Radomlje in Sveta KS Radomlje sprejeli dodatni sklep, da dokler se ne zgradi nova cestna povezava do športnih igriSč na severnem delu tovarne, se stara obstoječa cesta ne ukine. Seveda bo občinski svet o zazidalnem načrtu Se razpravljal, ko bo dokončno sprejemal predlagani zazidalni načrt v drugi obravnavi.
Povišanje nadomestil za stavbno zemljišče in cen vrtcev
Člani občinskega sveta so se seznanili in odločali tudi o povišanju nekaterih cen bz. nadomestil. Najprej je bil sprejet sklep, da se vrednost točke za izračun nadomestila za u|x;rabo stavbnega zemljišča za leto 1998 poviša za 12,9% in bo tako znašala 0,186 SIT. Povišanje vrednosti točke je v skladu z infl.n rjo v obdobju 1. 7. 1996 do 31. 12. 1997 Na predlog Odbora za finance je bil ob tem sprejet dodatni sklep, ki občinsko upravo opozarja na dosledno izterjavo vseh neplačanih obveznosti in zahteva, da se o teh sproti obvešča Odbor za finance in občinski svet, saj se ugotavlja, da je precej odprtih obveznosti dO občine iz naslova neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Precej dalj časa pa so se člani zadržali pri obravnavi informacije o povečanju cene programa vrtcev. Na osnovi sklepa občinskega sveta Občine Domžale je pristojnost določanja cen v vrtcih s strani Občinskega sveta do zaključka delitvene bilance prenesena na županjo, ki pa mora o takem ukrepu obvestiti na prvi naslednji seji občinski svet. Po informaciji, ki je bila občinskem svetu predložena, naj bi se cene programa vrtcev povečale s 1. 12. 1997"za 30%. Člani občinskega sveta, ki so sodelovali v razpravi, se z načinom povišanja in odstotkom ^višanja cen niso strinjali, saj so menili, da je povišanje cen previsoko in da bo predstavljalo preveliko obremenitev za starSe, ne glede na razloge za povišanje, ki so jim bili s strani Občinske uprave predstavljeni. Razpravljati so predlagali, da se razlogi za povišanje cen ponovno preverijo, da o povišanju cen predhodno svoje stališče zavzame Odbor za družbene dejavnosti pri občinskem svetu in da se pristojnemu ministrstvu
pošlje zahteva o proučitvi vseh aktov, ki jih je ministrstvo sprejelo za področje predšolske vzgoje in ki s svojimi določili in normativi povečujejo stroške poslovanja in s tem cene storitev v vrtcih. Na osnovi razprave je županja informacijo in sklep 0 |X)višanju cen vrtcev pred glasovanjem umaknila s tem, da se višina povišanja cen ponovno prouči in ponovno uvrsti na naslednjo sejo občinskega sveta.
Realizacija proračuna
Po Odloku o proračunu Občine Domžale mora biti članom občinskega sveta podano vsake tri mesece poročilo o realizaciji proračuna ()bčine Domžale. Tokrat so člani občinskega sveta prejeli poročilo o realizaciji za obdobje l-IX/97 kjer je razvidno, da so bili prihodki za to obdobje doseženi v višini 714%, odhodki pa 49,9% glede na plan.
Nakup RTG aparata v Zdravstvenem domu Domžale
V nadaljevanju je bil članom občinskega sveta predstavljen problem okvare RTG aparata v Zdravstvenem domu I )omžale, zaradi katerega morajo pac i ente v Zdravstvenem domu Domžale pošiljati v druge ustanove, kjer pa so dolge čakalne dobe. Glede na starost in iztrošonost obstoječega aparata je popravilo le tega nesmiselno, zalo se je pristopilo k zbiranju sredstev za nov RTG aparat. Člani občinskega sveta so soglasno sklenili, da soglašajo s sofinanciranjem RTG aparata v soustanoviteljskih deležih 627,, Občina Domžale, 12% Občina Lukovica, 12% Občina Moravče in 14% Občina Mengeš, kar predstavlja za Občino DomZale sofinanciranje v višini 6,5 mio SIT.
Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči
Za sprejem po hitrem postopku je bil članom občinskega sveta predložen v obravnavo in sprejem Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči, o katerem sta predhodno pozitivno stališče zavzela Odbor za družbene dejavnosti in Sta-tutarno-pravna komisija. Predlog pravilnika naj bi določal merila in kriterije ter postopek za dodeljevanje pomoči tako posameznikom kot družinam v občini
Zadnja točka
Tudi tokrat so svetniki Občinskega sveta Domžale postavili nekaj vprašanj ali pobud in nanje v večini primerov že prejeli tudi odgovore. Sprehodimo se po nekaterih najbolj zanimivih.
Reševanje prostorske stiske v OŠ Preserje pri Radomljah
Svetniška skupina Socialdemokratske stranke in svetnica Breda Kokalj-Limbek, članica Slovenskih krščanskih demokratov, je Županji zastavila več: vprašanj, ki se tičejo Osnovne Sole Preserje pri Radomljah, v kateri kot edini v Občini Domžale zaradi prostorske stiske pouk poteka še v dveh izmenah. Postavili so naslednja vprašanja; 1. Ali je že naročen idejni projekt za razširitev Osnovne šole Preserje pri Radomljah?, 2. Do kdaj je rok za izdelavo le tega?, 3. Kdaj 1x3 projekt dejansko končan in kdaj ga bo možno dobiti na vpogled?, 4. Kaj ste na Oddelku za družbene dejavnosti do sedaj že naredili na tem projektu - prosimo za konkretne datume? 5. Ali je v projektu upoštevan trend povečevanja prebivalstva - predvsem šolootiveznih otrok? Svoja vprašanja so utemeljili Se z dejstvom, da je ta zadeva zaradi svoje počasne neizvedbe zelo pereča, zato jo je podprl Svi ■! staršev C )snovne šole Preserje pri Radomljah, ki tudi
upravičeno pričakuje, da se začne z zidavo.
Odgovor je pripravila Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti občine Domžale, in ga navajam v celoti. Idejni projekt za Osnovno šolo Preserje pri Radomljah je naročen in bo do konca tekočega koledarskega leta izdelan. Ko bo izdelan, ga bodo dobili na vpogled krajani. Iz Ministrstva za šolstvo in šport smo dobili normativni zapis, ki služi kot osnova za projektiranje velikosti in števila prostorov, pri čemer se upošteva število otrok v prihodnosti.
Povračilo škode pri poplavah
Bogdan Osolin, svetnik Slovenskih krščanskih demokratov, sprašuje, kdo je bil deležen upravičene občinske pomoči ob zadnjih poplavah v občini Domžale. Na njega se je namreč obrnil krajan Doba, ki ga je hudo prizadela naravna nesreča. Ali so si pristojne občinske služI«; ogledale vse poplavljeno območje kraja oziroma ali samo čakajo na prošnje posameznikov? Ali je ogled narejen ali ne - meni, da je občinska uprava to dolžna.
takole sla mu Odgovorila Milan Pirman, tajnik občinske uprave in županja. V času, ko se zgodijo veli ke poplave, se škode ne da ceniti, ampak se urejajo interventne zadeve. Če se nihče ne |K>javi s prošnjo za povrnitev škode, je nihče ne |x>vrača. Mi smo dobili ustne intervencije. Oškodovancem smo svetovali, da zahteve dostavijo v pisni obliki. V zvezi s tem bomo poklicali republiške vodenje in se skupno dogovorili za razrešitev problema. Gre za problem naravnih vodotokov, regulacij,... Če taki primeri obstajajo, občanom svetujte, da se pisno obrnejo na nas.
Povračilo škode se lahko izplača, ko jo oceni sodni cenilec. Občina povrne oca. 10% ocenjene škode, le zahteve so določene v Odloku o proračunu ()bčine Domžale.
Poročilo je že narejeno, zadevo smo si ogledali, predlagani so ukrepi. Imeli smo tudi že sestanek s predstavniki vodarjev.
Nered pred OŠ Vencelj Perko
Franc Herle, svetnik Liste obrtnikov - podjetnikov sprašuje, kdo je odgovoren za nered pred Osnovno šolo Vendja Perka vsako jutro med 730 in H.(X)() in kdo upravlja z zaporno rampo na parkirnem prostoru?
Odgovor je pripravila Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. Za organizacijo reda in prometa okoli Osnovne šole Vendja Perka je odgovorna šola. Občina je na željo občanov želela pomagati pri vzpostavitvi reda in je sofinancirala postavitev ograje in vrat.
Kršitve odlokov s področja komunalnih dejavnosti in varovanja okolja
Jože Nemec, svetnik Zelenih, ugotavlja, da ima Občina Domžale kar nekaj odlokov, ki urejajo zadeve s področja komunalnih dejavnosti in varovanja okolja (odpadki, vode, plodna zemlja, zelene površine), vendar ugotavlja, da nekateri občani pogosto ne upoštevajo določil ter odlokov oziroma jih kršijo. Zalo prosi občinsko upravo, da v kratkem poročilu navede, kolikokrat, v katerih primerili in kako uspešno je komunalni nadzornik glede na svoje pristojnosti in zadolžitve letos ukrepal proti kršiteljem.
Svetnik )ože Nemec odgovora še ni prejel.
Kanalizacija v Depali vasi
Na odgovor še čaka tudi Franc Herle, svetnik Liste obrtnikov - podjetnikov, ki sprašuje, kako je s kanalizacijo v Depali vasi in kdaj t>o projekt zaključen.
IANEZ STIBRIČ
Vsem občankam in občanom čestitamo za Dan samostojnosti, želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1998
SocialDemokrati Slovenije
Občinski odbor SDS Domžale
Prijateljem naše stranke se zahvaljujemo za prijetno sodelovanje in želimo Viim vesel božič, novo leto 199 H pa naj Vam bo naklonjeno in bogato z mnogimi srečnimi trenutki.
SLS podružnica Domžale
Domžale, dogovorjenim v okviru letnih proračunskih sredstev. Med občinske pomoči sodijo enkratna denarna pome^:, pomoč v izrednih razmerah, plačilo oziroma doplačilo socialne oskrbe na domu, plačilo oziroma doplačilo oskrbe v kriznem centru, pomoč: invalidom pri odpravljanju arhitektonskih ovir, pomoč pri prehrani učencev, dijakov in študentov, pomoč pri učenju socialnih veščin otrok in mladostnikov, plačilo oziroma doplačilo prehrane v javni kuhinji, plačilo oziroma doplačilo pogrebnih stroškov... Člani občinskega sveta so predlagani pravilnik soglasno sprejeli skupaj z amandmajem ga. Majde Pučnik Rudi, s katerim je določeno, da mora Center za socialno delo vseskozi spremljali kvaliteto in uspešnost izvajalcev pomoči pri učenju socialnih veščin otrok in mladostnikov.
Volitve in imenovanja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je po pooblastilu ob-(tnskega SVeta pripVavila predlog ustanovitve in imenovanja Komisije za spremljanje postopka iskanja nove lokacije deponije komunalnih odpadkov. S sklepom je bila tako ustanovljena komisija, ki bo spremljala postopke iskanja nove lokacije deponije komunalnih odpadkov in posredovala stališča, mnenja in predlogo nosilcem postopkov pri iskanju lokacije deponije komunalnih odpadkov ter občinskem svetu. Za predsednika komisije je imenovan g. Roman Kurmanšek, za člane pa g. Franc Herle, g. lože Lenič, g. dr. Marko Starbek, g. Igor Kuzmič, g. Zoran Vitorovič: in g. Robert Špendl.
Na pobudo nadzornega odbora je bil članstva v Nadzornem odboru Občine Domžale razrešen g. Marko Kokalj, namesto njega pa je bil za člana imenova g. Franc Pavlic.
V obvezni točki dnevnega reda Vprašanja, pobude in predlogi članov občinskega sveta je g. Vinko Okršlar opozoril na nevzdržne prometne razmere na Savski cesti v Domžalah g- Marko Vresk pa predlagal, da mora vsak akt, posre-dovan v obravnavo občinskemu svetu, obvezno vsebovati pojasnilo glede finančnih obremenitev, ki jih njegovo sprejetje utegne povzročiti občini ali občanom.
Predsednik občinskega sveta g. dr. Miha Brejc je za 17 december 1997sklical zadnjo sejo v letošnjem letu, na kateri bodo člani občinskega sveta med drugim obravnavali predlog letošnje druge spremembe proračuna občine in predlog pogodbe o razdružitvi premoženja bivše občine Domžale.
LOVRO LONČAR Foto: BOGDAN OSOLIN
Akti, ki jih je občinski svet sprejel na nadaljevanju 33. seje občinskega sveta 10. 12.1997
1. Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči
2. Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka zazidalnega načrta otoka V 5 Papirnica Količevo
3. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998
4. Sklep o sprejemu informacije o realizaciji proračuna Občine Domžale
5. Sklep o izdaji soglasja za nakup RTG aparata v Zdravstvenem domu Domžale
6. Sklep o ustanovitvi in imenovanju Komisije za spremljanje postopka iskanja nove lokacije komunalnih odpadkov
7. Sklep o zamenjavi člana Nadzornega odbora Občine Domžale.
Akli bodo objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM V IMENU OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE ČESTITAM OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ŽELIM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZADOVOLJNO IN ZDRAVO LETO 1998. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA
dr. Miha BREJC
V časopisu Delo sem 14.11.1997 prebral objavo sklica skupščine Induplati d. d.. Običajno na skupščinah delniških družb obravavajo revidirane izkaze in delitev dobička za pokrivanje izgube. Glede na to, da smo bili pred časom iz časopisov seznanjeni z velikimi težavami družbe Induplati in glede na velik dolg, ki ga ima ta družba do Občine Domžale, sprašujem, kakšno je dejansko stanje v Indpulati d. d., kakšni so dejanski razlogi za sklic skupščine in kakšne utegnejo biti posledice morebitnih sprememb nadzornega sveta in uprave družbe. Zaradi zavarovanja naše terjatve do Induplati d. d., ki znaša nekaj deset milijonov tolarjev, zahtevam, da predsednik Občinskega sveta in županja nemudoma skličeta sestanek z vodstvom Induplati d. do., Banko Domžale in po presoji tudi z drugimi večjimi upniki.
VPRAŠANJE POSREDOVAL: Roman KURMANŠEK (SDS) POSREDOVANO NA SEJI: nadaljevanje 32. seje občinskega
sveta dne 24. 11. 1997 PRIPRAVLJALEC ODGOVORA: Županja
in predsednikobčinskega sveta:
Na osnovi zahteve in sklepov Občinskega sveta Občine Domžale z 22. seje dne 13.11.1996 v zvezi s problematiko neplačevanja nadome slila za uporabo stavbnega zemljišč a sva v pelek, S. decembra I997, sklicala sestanek z vodstvom podjetja Induplati d. d., ki je največji dol/ni. Sestanka so se udeležili člani Začasne uprave Induplati d. d., direktor Banke Domžale, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja I )omža-le in direktorica Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik. Namen sestanka jo bil predstavitev situ,k ije, v kateri je podjetje, nahaja, in v skladu s tem 0 možnostih podjetja, da poplača dolg, ki ga ima podjetje do Občine Domžale in znaša iz naslova nadomestila za uporalx> stavbnega zi'ii iljišča na dan 24.11.1997 skoraj 30 mio SIT (skupaj z obrestmi). Poleg lega podjetje Induplati d. d. dolguje Komunalno-slanovanjskemu podjetju in Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik skupaj nekaj čez 22 mio SIT. Vodstvo začasne uprave je navzočim zagotovilo, da obstajajo realne možnosti za obstoj in ponovno normalno poslovanje podjetja, pri tem so navzoče seznanili s podatki o poslovanju v preteklih treh letih, kjer jc: razvidno, da se izguba podjetja, ki pa je še vedno precejšnja, manjša. Glede na to, da je 15. decembra 1997 sklicana Skupščina delničarjev podjetja in da člani začasne uprave zato niso mogli dati nobenih obljub glede plačila dolga, tako zneskovno kot časovno, na sestanku niso bili sprejeti nobeni sklopi oz. dogovori o načinu poplačila dolga podjetja do ()bčine in njenih javnih podjeli), ampak je bil skle-njen dogovor, da bodo počil kal i na sklepe Skupščine delničarjev (skupščina delničarjev naj bi med drugim imenovala Nadzorni svet podjetja in sprejela program sanacije podjetja) in potem bodo pristopili k nadalj njim razgovorom o poplačilu vseh dolgov. Dogovore.) načinu poplačila dolga bo sklenjen tako predvidoma v začetku naslednjega lola.
Odgovor pripravila: predsednik občinskega sveta, g. dr. Miha Brejc, in županja, ga. Cveta Zalokar-Oražem).
Domžale a<%
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
ČE ŽELITE PRIJETNO PREŽIVETI LETOŠNJO SILVESTRSKO NOČ
IN SI SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 1998 ZAŽELETI MED PRIJATELJI IN ZNANCI SREDI NAŠEGA MESTA, POTEM PRIDITE
NA
DRUGO DOMŽALSKO SILVESTROVANJE NA PROSTEM
V SREDO, 31. DECEMBRA 1997, OD 21. URE DALJE V CENTRU DOMŽAL.
V NOVO LETO VAS BO POSPREMIL ANSAMBEL NAGELJ, OB POLNOČI PA OGNJEMET IN VOŠČILOŽUPANJE.
Pridite in imejmo se lepo!
GENERALNI POKROVITELJ: OBČINA DOMŽALE
Sponzorji: Domžalske novice, EIS Skočaj Vir, JUS Domžale, Kemijska industrija Kamnik, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, Napredek Domžale, Radio HIT, Slamnik, Zavarovalnica Triglav, PE Domžale.
Novoletna želja...
Sanje so dovoljene, sanje v novoletni noči se uresničijo, sanje pred novim letom pa so le sanje. In o čem sanjam pri belim dnevu, ki pa je v tem letnem času vedno prekratek. Sanjam o marsičem, kar bi nam lahko meščanom Domžal olajšalo življenje. Sanjam
o prijetni in lepo urejeni stanovanjski soseski v kateri živim, sanjam o snežnih padavinah v gorah, saj bom A < lako lahko parkirala avto na že tako prepolnem parkirišču na Miklošičevi ul. v Dom /alah. Sanjam o otroškem igriš( ti. na katerem se vsako noč popravi-
jo vsa igrala, igrišč in igrač je dovolj za vse otroke, šolarji pa imajo svoj del igrišča, na katerem se lahko preizkušajo v svojih spretnostih in /nanju. Tudi tisti, ki so včeraj še /\ 'lo grdo govorili so z menoj prijazni, pozanimajo se, kdo od starejših potrebuje pomoč. Sanjam, da so v Domžalah doma zares vzorni vozniki, da so kar naenkrat Domžale brez ležečih policajev, tudi tovornjaki ne vozijo več sko-
zi naše mesto, poleg ure pa je nova avtobusna postaja. V obeh osemletkah je vse polno znanja željnih otrok, učni načrt pa tak, da vsak otrok zadovolji svojo radovednost. Staršem se sploh ni več treba drenjati na govorilnih urah, saj učnih in vzgojnih težav ni več, učitelji so ob komu šolskega leta si ■ vsi sveži in prijazni, ravnateljice vftcev in šol nimajo nikakršnih finančnih težav. Tudi Šole v naravi, letovanja in zimovanja otrok niso več na finančnih ramenih staršev teh otrok. Šumberk je še vedno poln veselih sprehajalcev; vsi psi so na vrvicah in gospodarji pospravljajo za svojimi ljubljene i, lako da je mesto res čisto in lepo. Tako podeželsko kot je bilo, nebo nikoli več, saj smo preveč ljudi stlačili na premajhen prostor, kjer pa je premalo prostora, pa je vedno prepir. Trgovin je še vedno veliko, s pisano izbiro, ljudje pa imajo možnost, da si kupijo, kar jim je všeč. Ne vem kako to naredijo, enostavno jim uspeva. Srečujem se z starimi znanci, spoznavam nove ljudi, vsi si želimo lepo mlado leto, želimo si zdravja in osebne sreče, vsi se imamo radi, vsi vse razumemo, nič nam ni težko. Odprem oči, razmišljam o sanjah.
Z lepo novoletno Zeljo postav-Ij.un sanje v resnični svet, brez sanj bi bil še bolj naporen in zahteven, upam, da se bo vsaj delček sanj uresničil, delčka ne določam, le čakam ga, morda se bo uresničil tisti del mojih sanj, ki si ga najbolj želim.
MICA KAVKA
Odsevi...
Te dni sem razmišljala o tem, kako hi-Iro teče čas, kaj vse se zgodi v enem samem mesecu, pa vendar, marsikaj ostaja enako kot prej. Prejšnji mesec smo imeli predsedniške volitve in volitve v državni svet. Da so se predsedniške volitve iztekle po predvidevanjih in željah stare nomenklature in da je stari predsednik Kučan postal novi predsednik, se verjetno nihče ni pretirano čudil, saj v današnji situaciji, ko imajo vse vzvode oblasti v rokah sile kontinuitete, drugače verjetno niti ni moglo biti. Čudno pa je vseeno, da ljudi ni motilo, da je Kučan še pred letom 1990 brezkompromisno zagovarjal socializem, totalitaren politični sistem in neprestano poudarjal pomen socialistične revolucije. Prav tako je žalostno, da volivk in volivcev ni motilo, da je bil Kučan kot predsednik partije in predsednik predsedstva SRS srdit nasprotnik večstrankarskega sistema in demokracije, da je bil vrh represivnega aparata. Ljudje mu očitno tudi niso prav nič zamerili, da se kot predsednik republike ni uprl divjemu lastninjenju, ki je na desettisoče delavcev pahnilo v sramoten in brezpraven položaj, da so ostali brez dela in brez zaščite. Prav tako ljudje očitno niso opazili, da se je nekdanji zagrizeni boljševik kar čez noč prelevil v zagovornika demokracije. Skratka, nič jih ni motilo, da ne bi glasovali zanj in tako vede ali nevede zagotovili, da se bo brezpravje, kraja družbenega premoženja in kršitve človekovih pravic nadaljevalo. Vendar, kakor koli že, volivci imajo vedno prav. Odločili so se, kot so se odločili, zato naj se v bodoče ne pritožujejo, če ne bo tako, kot so morda vseeno pričakovali. Spomnimo se samo primera iz revirjev, kjer so vseskozi vneto zagovarjali LDS in Drnovška ter Kučana in združeno listo, in to kljub temu, da so gospodarske razmere tam, milo rečeno, slabe, navkljub vsem zgrešenim naložbam in navkljub temu, da namerava oblast tam zgraditi novo termoelektrarno, čeprav je ljudje nočejo. Danes so ljudje sicer ogorčeni, vendar, ker se je oblast tako odločila, bodo proti svoji volji dobili novo termoelektrarno, že jutri pa bodo na vse gorje pozabili in spet volili za svoje gospodarje. Ali lahko to razumete? Jaz ne morem.
Volitve v državni svet pa so minile še veliko manj opazno. Komaj smo vedeli, kaj se dogaja. V občinah so izvolili elektorje, to je
osebe, ki so nato volile predstavnike lokalnih interesov v državni svet. Izidi volilov so pokazali, da so sile kontinuitete sicer izgubile kar nekaj svetniških mest, vendar pa bodo lahko ob podpori ljudske stranke, ta postaja na žalost vse bolj režimska stranka, izvolili za predsednika državnega sveta človeka, ki ga bodo spretno »podstavile« nekdanje politične sile, jasno da danes v drugi obleki. Da državni svet, sestavljen po istem modelu kot oblastna garnitura, nima nobene vloge, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Če bi ga namreč vodila opozicija, bi državni sve! lahko predstavljal dejanski nadzor koalicijske politike, v situaciji, kot je sedaj pri nas, pa bo samo nadaljeval s prakso demokratične slabokrvnosti. Tako bo državni svet kot v preteklem obdobju le strošek, še zdaleč pa ne institucija, ki naj bi pripomogla k hitrejšemu uveljavljanju demokratičnih vrednot pri nas.
Tam okrog Miklavža pa smo dobili tudi proračun. Da ne bo pomote. Gre za proračun za letošnje leto, torej za leto 1997
Tudi Nemci so na primer pred dnevi v parlamentu sprejeli proračun, vendar oni za leto 1998! Ne vem, če si lahko kdo predstavlja, kako bi se odzvali občani v naši občini, pa naši obrtniki in podjetniki, vrtci in šole, če bi proračun 1997 sprejeli namesto spomlarli šele sedaj, ob koncu leta;1 Uresničiti ne bi mogli niti zakonskih obveznosti, kaj šele možnosti za razvoj posameznih področij!
Prav žalostno pa je bilo spremljali glasovanje poslancev LDS, SLS, ZL, Jelinčičevih nacionalistov in Desusa, ko so v goreči pravover-nosti in ubogljivosti zavrnili celo amandma, s katerim bi krvodajalcem namenili 44 milijonov nujno potrebnih tolarjev. Čeprav bi kdo lahko rekel, pa saj to ne more biti res, je na žalost res. Poslanci teh strank so glasovali proti financiranju krvodajalskih akcij. Pa to ni edini primer, kajti morda še bolj neverjetna je bila tudi zahteva vlade, naj se proračunsko leto 1997 podaljša v januar 1998. Najprej nisem mogla verjeti, popoln narobe svet. Prepričana sem, da se kaj takega ne dogaja niti v najbolj zakotni državi. Pa očitno volivcev vse to ne moti. Če nj proračuna, ga pač ni. Sprašujem se, ali je v ljudeh še vedno toliko samocenzure, hlapčevstva, oportunizma in strahu? Ali še vedno mislijo, da je bolje, če so tiho, če spoštujejo oblast, pa če jih še tako »okrog prinaša«, samo da ne bo še slabše? Takšno ravnanje je meni tuje, kajli prepričana sem, da bo takšna politika popeljala Slovenijo v novo hlapčevstvo. Še včeraj so se naši politiki pod Kučanovim vodstvom klanjali in udinjali Beogradu, sedaj se dobrilcajo Evropi in svetu, da bi le spoznala, da niso tako slabi, kot o njih misli opozicija. In kaj je' oblast s tem dosegla? Predvsem to, da so velesile do nas brezbrižne in nas imajo za drobiž, še zJasti ko vidijo, da bi naši politični mogotci naredili vse, da bi ostali na
oblasti, vsako kritiko na svoj račun pa sprejemajo kot napad na enotnost slovenskega naroda.
Včasih pa so vsako drugačno misel od svoje označili kot zločin proti bratstvu in enotnosti, se spominjate?
Vedno manj razumem, kako ljudem ne odprejo oči niti nameravani varčevalni ukrepi vlade, ki bodo najbolj prizadeli vse tiste, ki živijo od ustvarjalnega dela. Ker država iz leta v leto namenja vse manj sredstev za razvoj znanja in znanosti, je Slovenija po usposobljenostih strukturi čisto na repu evropskih držav. Vsi ti varčevalni ukrepi se mi zdijo na moč podobni ukrepom nekdanje predsednice zvezne vlade SFRJ Milke Planine ali pa kasnejšim ukrepom Mikuliče-ve vlade. Verjetno se še marsikdo spomni, kako je skušala jugoslovanska vlada pri 22 milijardah dolarjev zadolženosti iz 22 milijonske populacije iztisniti kar se največ da, LDS in SLS pa sedaj pri zadolženosti okrog 4 milijarde ameriških dolarjev vzorno ponavljata podobne ukrepe. Kako se je končala jugoslovanska stabilizacija, prav gotovo ni treba ponavljati, vseeno pa človeka osupne, da jo naša vlada posnema. Pa bi bilo lahko drugače?
Ne, kajti vse niti oblasti imajo tudi danes v rokah nekdanji pomembneži, kot so Kučan, kot predsednik ZK, Drnovšek, kot nekdanji predsednik predsedstva SLRJ, Gaspari, kot nekdanji viceguverner Narodne banke SFRJ itd. V tistem času so se naučili določenega načina vladanja, danes pa počnejo tisto, kar so se pač naučili. Pa jim verjetno niti ni težko, saj imajo naravnost idealno ljudstvo, ki bo vse preneslo.
Zato sem prepričana, da je silno potrebna lustracija, očiščenje. Potrebujemo nove ljudi, ki bodo mislili s svojo glavo in se ne bodo udinjali vsakršnim interesom in apetitom, ki bodo mislili na prihodnost Slovenije, ne pa le nase. Ker se nekdanji oblastniki še predobro zavedajo, da se jim z lustracijo bliža njihova zadnja politična ura, smo priče vedno hujši in neusmiljeni medijski propagandi zoper lustracijo.
Upam, da mi ne boste zamerili ostrih besed, posebej še v tem prazničnem mesecu. December je kljub vsemu lep mesec. V začetku se skupaj z otroki veselimo Miklavža, potem je tu božič, ko se vsa družina zbere, se obdari in skupaj svečano praznuje, 26. decembra je Dan samostojnosti slovenske države, praznik, ki nas navdaja s ponosom, in končno še silvestro-vo, ko poplaknemo vso grenkobo preteklega leta in se z upanjem zazremo v novo leto.
Drage bralke in bralci, želim vam, da bi praznike lepo preživeli, v novem letu pa vam želim zdravja in osebne sreče.
DADA BREJC
Urednikovi prebliski
Kako težko včasih moja misel steče naprej! Morda jo bo pognala v tek misel fosefa Kirschnerja, ki nekje zapiše, da »trditev postaja toliko verjetnejša, kolikor vztrajne je in prepričljiveje jo ponavljamo.«
Največji ponavljalci vseh mogočih trditev se skrivajo v različnih reklamnih sporočilih. Do tukaj se zdi misel nekako »logična«, vendar se kaj hitro dogodi, da se »logičnost misli«, če jo prenesemo na ponavljate (trobila) političnih sporočil, ki odkrito sporočajo t. i. »večne po-litične resnice« v različnih množičnih (javnih) občilih, izgubi. Več kol 50% volivcem se je na letošnjih predsedni ških volitvah zdelo, da je namreč popolnoma »logično«, da si stari predsednik države zasluži biti na vrhu politične »lestvice« do svoje (normalne) upokojitve. Vsaka druga izbira pač ne bi bila v skladu z njihovo »beograjsko« logiko! In spet sem pogledal nazaj... v našo »slavno« preteklost.
Nekateri »vsevedni misleci« vztrajno menijo, da prete klosti sploh ni, zato se sploh ni vredno z njo ukvarjali. Obstaja le tista, ki je že zapisana v zaprašenih zgodovinskih učbenikih. Edinole pomembni (vredni premišljevanja) sla sedanjost in prihodnost. No, ludi naša polpretekla zgodovina je danes le še pravljica, izmišljena pripoved za lahkoverneže in lahkoživce. Pomladna politična ideja lustracijskega zakona, ki je pred kratkim v slovenskem parlamentu (žal) »logično« propadel, pomeni pač samo to, da so privilegirana prejšnjega sistema (vodilni člani KPS, ZKS, ZKS-SDPSDP in ZSISD) in njihovi sodelavci demokratično vladali Sloveniji že od njihovega prvega prihoda na oblast. Slari politični sistem je bil tako kol stari-novi predsednik že od nekdaj prežet z demokratičnim načinom razmišljanja, človekč>ve pravice so bile že od leta 1945 vklesane v temelj bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije oziroma Socialistične republike Slovenije.! J kakršnih koli njihovih kršitvah ni bilone dulia ne sluha. Svobodno smo izražali svojo politično voljo in svoj pogieui na stanje v državi. Samoupravni socialistični sislem je bil najboljši družbenj-eko-nomski sistem, ki je skorajda /jru/edel državo na pragko-niunižma oziroma raja na slovenski zemjji. Ce ne bi bi-. h pogoltnih kapitalističnih držav, z ZDA na čelu, bi danes vsi živeli veliko bolje, med in mleko bi se cedila kot v času od firevžerrta oblasti vsežveljčavne Titove KI') rjo osamosvojitve Slovenije. Oprostite, jaz teh floskul ne morem sprejeti pa pika.
Se nekaj dni in minilo bo leto 1997 Zakaj bi se ozirali nazaj? toda prej ali slej bo kiju!) lemu treba naredili po-šteno bilanco in pogledati preteklosti v oči! Svoji in slovenski. Šele takrat lx) prišlo do očiščenja. Dovolite mi, da končam z mislimi sv. Pavla iz pisma Rimljanom, ki so nekako moje božične in novoletne želje vsem bralcem Slamniki: »Prepoznavajte čas, v katerem smo. Ura ježe, da se zbudile iz spanja, zdaj je naše z veličanje bliže ka kor takrat, ko smo vero sprejeli. Noč se je premaknila naprej in dan se je približal. Odvrzirno torej dela le me in oblecimo orožje luči. Živimo pošteno, kakor se v dnevni svetlobi spodobi: ne v požreŠnosti in popivanju, ne v nečistosti in razuzdanosti, ne v prepirljivosti in v ne voščijivosti Pač pa si oblecile Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za svoje telo s tem, da strežele njegovim strastem.« Tako naj bodi z nami v letu 1998!
BOGDAN OSOUN
Uredništvo Slamnika
se v iztekajočem se letu vsem dopisnikom in sodelavcem iskreno zahvaljuje za prizadevanje, redno dopisovanje in pošiljanje slikovnega gradiva. Pri Slamniku ni nihče v rednem delovnem razmerju, zato velja še posebna zahvala vsem, ki so vsak mesec s svojim dodatnim delom skrbeli, da so bili naši bralci sproti obveščeni o najpomembnejših kulturnih, športnih, političnih in drugih dogodkih v naših krajevnih skupnostih in s tem v občini Domžale, Lukovica in Mo-• ravče. Vsem za prispevke in za veliko ur prostega časa, ki ste ga namenili vašemu in našemu Slamniku, najlepša hvala. Ob teh prazničnih dneh vas prosimo, da bi tudi v novem letu tako zvesto, pridno in uspešno sodelovali, kajti brez vas, spoštovani dopisniki, ne bi bilo tako kvalitetnega časopisa, kot je naš in vaš Slamnik.
Vsem dopisnikom, bralcem doma in po svetu želimo v letu J 998 vse dobro, blagoslovljene božične praznike in mir v vaših družinah, zdravje, srečo in zadovoljstvo. Vse, kar si sami najbolj želite!
/lamnik
Domžale
MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
Radi bi vam povedali o odnosih med vrstniki
Radi bi vam povedali, kako razmišljamo o sebi, o naših medsebojnih odnosih, do česa smo kritični, kaj predlagamo... Živimo ob vas, odraslih, opazujemo, poslušamo, želimo spreminjati in se učiti, kako to početi, so v povabilu na MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT zapisali učenci osnovnih šol iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče.
Po pogovorih v oddelčnih skupnostih, po zasedanjih šolskih parlamentov je Zveza prijateljev mladine Domžale v sodelovanju z vsemi osnovnimi šolami in občino Domžale v sejno sobo Občine Domžale, v kateri navadno zaseda domžalski »parlament,« povabila učence, ki so spregovorili o ODNOSIH MED VRSTNIKI. Mednje so posedli tudi njihovi učitelji, ravnatelji in gostje, med katerimi je bila tu-
di domžalska županja Cveta Zalokar Oražem, tajnica Občinske uprave Občine Moravče ga. Sonja Vraz, s Policijske postaje Domžale je prišel g. Maks Karba, pozdravili pa smo lahko tudi nekaj drugih poznanih obrazov. Učenec Jurij Juhant je prevzel dolžnost predsednika parlamenta, pomagali sta mu Bernarda Lagoja in Katka Učakar ter mentorica z Osnovne šole Rodica. Vse, kar se je dogajalo, pa sta zabeležili Urša Zalokar in Tina Jerčič.
Najprej smo prisluhnili poročilom o delu šolskih parlamentov. Bila so zanimiva in so pripovedovala o nasilju med vrstniki, o vrčkih želja in sončkih uspeha, ki so jih risali na razrednih stopnjah, o prometnih zagatah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo naši učenci, ki so se v pripravah na medobčinski parlament tudi kritično
spraševali, kaj lahko sami storijo za boljše medsebojne odnose. Lahko pohvalimo, so dejali, se opravičimo, ne zasmehujemo in ne žalimo, zaploskamo neuspešnim učencem, ko z velikim trudom dobijo dobro oceno, pomagamo drug drugemu, nismo nevoščljivi, upoštevamo šolska pravila in smo med seboj dobri prijatelji. Opozorili so na probleme, ki jih povzročajo v veliko primerih nekdanji učenci posameznih šol, o šoli po meri otroka, kjer bi bili bolje urejeni šolski prevozi, kjer bi bilo več počitnic in manj pouka in kjer bi morda namesto ocen dobivali bonbone. Zakaj ne bi, preden izrečemo neprijazne besede sošolcu, prijatelju, pomislili, kako nesrečni bi bili sami, če bi nam kdo izrekel prav enake besede, so se spraševali in poudarjali, da je lepo in moderno, če se skušamo vživeti v drugega.
Delovno predsedstvo MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA.
Starejši, ki so sodelovali v delu parlamenta, so skušali odgovoriti na številna postavljena vprašanja. Največ jih je bilo povezanih s prometnimi problemi, s katerimi se naši učenci srečujejo na svojih šolskih poteh, spraševali so, kdaj lahko pokličejo policiste, kaj bi naredili, da starejši vrstniki ne bi »strašili« mlajših, da bi bilo med njimi več razumevanja, več prisrčnosti in
prijateljstva, pa tudi pomoči. Želeli bi prostor za zabavo, življenje v miru in prijetno razpoloženje na šolskih plesih in še marsikaj. Za besedo je zaprosila tudi županja Cveta Zalokar Oražem; članom OTROŠKEGA PARLAMENTA je zaželela, da bi jih odrasli več poslušali in se na njihovih primerih tudi učili, da bi skupaj gradili drugačne odnose in s tem, ko bi se sami spre-
menili, spreminjali tudi svet odraslih. Ta svet jih velikokrat ne razume, saj je v njem velikokrat preveč sovraštva, grdih odnosov, pa tudi laži in drugih nepravilnosti, ki včasih vplivajo tudi na odnsose med otroki in njihovimi starši. Obljubila je pomoč pri uresničevanju njihovih predlogov. Med predlogi, ki so bili podani, pa je potrebno omeniti tudi predlog svetnika Jurija Berlota, da bi na vseh šolah namestili posebne nabiralnike, v katerih bi se zbirala vprašanja, predlogi in pobude za učitelje, pa tudi za starše, zanimiva pa je bila tudi razprava predstavnika CATV Impulz, ki je predstavil možnosti predstavitve dejavnosti posameznih osnovnih šol na njihovi televiziji.
Čeprav smo pogrešali učence iz OŠ Mengša in OŠ Janko Kersnik Brdo, pa tudi več »otroškosti« in manj »odrasle organiziranosti« je MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT pomenil uspešen zaključek raznovrstnih aktivnosti, ki so jih pod naslovom »ODNOSI MED VRSTNIKI« pripravili prav na vseh naših šolah. Verjamem, da bodo vsi sodelujoči, tako mladi kot starejši, odslej vsaj kdaj pa kdaj skušali biti tako do svojih vrstnikov kot do mlajših oz. starejših prijaznejši.
V. V.
Zavrnjen predlog SDS
za regresirano prehrano...
V javnih medijih so premalo mm^^^ M/t
govorili o prizadevanjih poslan- ^^^A V
opozicijskih strank   ki so ^^V^^^F^^V
skušale s številnimi dopolnili omiliti skrajno negativne posledice vladnega predloga proračuna. Kljub temu da so v parlamentu vložili prek sto dopolnil proračuna, se je prvič v zgodovini Republike Slovenije zgodilo, da v parlamentu poslanci vladne koalicije, to je liberalnih demokratov, ljudske stranke in upokojencev, niso sprejeli niti enega.
Domžalskim socialdemokratom, pa tudi širši javnosti, se zdi nezaslišano, da so v parlamentu predlog poslanca Socialdemokratske stranke Slovenije za dodatnih 320 milijonov tolarjev za regresirano prehrano učencev in dijakov, s katerimi
SocialDemokrati Slovenije
bi zagotovili redno prehrano velikemu številu učencev, poslanci LDS, SLS in Desusa gladko zavmli in glasovali proti predlogu.
Prav tako je bil v parlamentu od LDS, SLS in Desusa zavrnjen predlog poslanca SDS za zagotovitev 15 milijonov tolarjev, kar predstavlja le (3,002 odstotka proračuna, za sofinanciranje Združenja žrtev komunističnega nasilja, medtem ko Zveza združenj borcev NOV dobi okrog 150 milijonov tolarjev. D. B.
SDS KO Jarše Rodica
Dne 24.10.1997 je vodstvo KO SDS organiziralo delovno spoznavno srečanje članov in simpatizerjev SDS. Od 42 povabljenih se je vabilu odzvalo 23, ostali se zaradi delovnih in drugih obveznosti srečanja niso udeležili. V delovnem delu so udeleženci spregovorili o problemih v okolju, kjer živijo in delujejo (komunala, soci-ala, cestna in prometna problematika, volitve in pridobitev prostora, itd.) ter o taksi ki jo KS ne obravnava, ali enostransko in nepriori-tetno.
Vodstvo KO je vso nanizano problematiko evidentiralo in jo bo na sejah analiziralo ter vse pobude in predloge članstva posredovalo vodstvu OOSDS in svetnikom. Le-ti bodo navedeno posredovali pristojnim službam obč. uprave in obč. svetu v ustrezno reševanje. Delovni program se je nadaljeval v spoznavnem srečanju z novimi člani ob kulturnih vložkih. Del članstva se je poslovil kmalu po delovnem programu, tako, da ga naš fotograf ni uspel ujeti v foto objektiv. Pa kdaj v prihodnje. Stroške družabnega dela so krili udeleženci sami. Članom in simpatizerjem z vodstvom KO so poslali delovne pozdrave tudi predstavniki sindikalnega foruma SDS, ZS partizanov, Nove zaveze, Združenja žrtev komunist, nasilja. Za pozdrave so prisotni izrazili zahvalo in prepričanje, da so taka sodelovanja potrebna. LEON SENGER
Foto: J. BOLTA
Vodstvo LDS Domžale z ministrom Ropom: Z leve: Simon Mavsar-podžupan Občine Domžale, Martin Grošelj, Jože Lenič - poslanec v DZ RS, mag. Tone Rop - Minister za delo, Tone Dragar, mag. Milan Pirman - predsednik občinskega odbora LDS Domžale.
LDS DOMŽALE
Obisk ministra mag. Antona Ropa
Srečanje z mag. Antonom Ropom, ministrom za delo, družino in socialne zadeve, smo izkoristili predvsem za izmenjavo stališč in načrtov pri zagotavljanju pogojev za starejše občane oziroma možnosti izgradnje novih zmogljivosti domov za upokojence. Minister pozna problematiko domov za upokojence v naši občini in jo je predstavil tudi v primerjavi z ostalimi predeli v državi, zagotovil nam je, da bo ministrstvo v naslednjih dveh letih zagotovilo del sredstev za dograditev doma upokojencev v Domžalah.
Glede gradnje novega doma upokojencev na Viru, pa je poudaril, da zaradi zelo nizkega standarda prostorskih pogojev v severovzhodni Sloveniji v naslednjih petih letih ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev za gradnjo in vzpostavitev doma, ki bi imel status javnega zavoda. Omenil pa je drugi dve možnosti - gradnja doma na podlagi podeljene koncesije ali gradnja popolnoma zasebnega doma upo-
LDS
kojencev. Ministrstvo namreč načrtuje v naslednjih petih letih zagotoviti novih 3000 postelj v domovih upokojencev, od tega 1500 v javnih zavodih in 1500 s podelitvijo koncesij.
Glede na prikazano stanje na tem področju se bo občina v sodelovanju z ministrstvom verjetno lotila druge variante oziroma iskala možnosti za pridobitev koncesije; to bo podprla tudi LDS Domžale, ki se zavzema, da bi bile storitve v takšnem domu pod enakimi pogoji dosegljive vsem občanom, nivo storitev in cen pa enak, kot je v domu, ki ima status javnega zavoda.
OBČINSKI ODBOR LDS DOMŽALE
Ženski forum za uvedbo brezplačne pravne pomoči
Ženskji forum iz Domžal je na velikokrat izražene predloge svojih članic pripravil pobudo za ponovno uvedbo brezplačne pravne pomoči za materialno šibke. Predvsem ženske se v vsakdanjem življenju srečujejo z vprašanji in reševanjem problemov, ki so vezani na pravne storitve. To so postopki ob razvezi in po njej, urejanje razmerij med bivšima zakoncema, izterjava preživnine za otroke in drugo. V tem obdobju je tudi materialno finančno stanje osebe še bolj ogroženo in jim je zato pravna pomoč nedosegljiva. Takšna pomoč je v preteklosti že obstajala v okviru pristojnih sodišč in bi jo bilo potrebno le ponovno oživiti.
Ženski forum je pobudo naslovil na Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za (Jelo, družino in socialne zadeve, Varuhu človekovih pravic, Uradu za žensko politiko, Ženskemu formu Slovenije, ki deluje pri Združeni lisi i socialnih demokratov in še na druge pristojne organizacije. Lili Smrekar in Irena
Trampuž, ki sta pobudo v imenu Ženskega foruma sestavili, sta zadovoljni, ker so že prejeli več odgovorov in spodbud. Izraze podpore so Ženskemu formu že poslali: Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, Združenje univerzitetnih izobra-ženk Slovenije, Urad za .žensko politiko. Ženska svetovalnica iz Ljubljane pa je pripisala, da se v Ženski svetovalnici pri njihovem delu nenehno srečujejo z uporabnicami, ki zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso enakopraven pravni subjekt v postopkih pred sodiščem oziroma upravnimi organi. Zato menijo, da je brezplačna pravna pomoč za materialno šibke nujen pogoj za delovanje pravne države, v kateri zaščita in uveljavljanje pravic posameznice in posameznika ni odvisna od njene/njegove materialne moči.
V Ženskem forumu upajo, da h> pobuda pri pristojnih ministrstvih naletela na posluh in bodo lahko kmalu poročale o konkretnih ukrepih.
KRISTINA BRODNIK
Demokratska stranka Slovenije
Članice in člani občinskega zbora Demokratske stranke Slovenije želimo vsem občankam in občanom Občine Domžale vesele božične in novoletne praznike, predvsem pa obilo sreče, zdravja in uspehov v letu 1998!
Jože Cuzak, preds. OZ DS Tone Peršak, obč. svetnik
Komasacija - Raca, Radomlje I, II, II, IV
Upravna enota Domžale, Oddelek za gospodarstvo, obvešča vse udeležence; komasacijskih postopkov na območjih komasacije Raca, Radomlja I, Radomlja II, IV in Radomlja III, cJa je pripravila zemljiškoknjižne predloge za vpis novega parcelnega stanja v zemljiško knjigo po odločbah o novi razdelil vi zemljišč.
Zemljiškoknjižni predlogi so izdelani na podlagi 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list RS, št. 59/96) in so bili posredo-
vani državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki bo v okviru pooblastil iz 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. list RS, št. 20/97) zastopalo Upravno enoto Domžale in predlagalo vpis v zemljiško knjigo pri Okrajnem sodišču v Domžalah.
UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Oddelek za gospodarstvo
Domžale
/lamnik
»Danes je za vse nas srečen dan,« je v začetku svojega pozdrava ob podpisu izvajalske pogodbe o rekonstrukciji magistralne ceste v štiripasovnico med Črnučami in Depalo vasjo 24. NOVEMBRA 1997 dejala županja Cveta Zalokar Oražem in poudarila, da smo s tem naredili prvi pravi korak k razrešitvi problematike najbolj obremenjene ceste v Sloveniji. Prizadevanja, ki so bila začeta že pred leti, so končno rodila sadove, ki bodo vidni čez dobro leto in bodo zagotovili boljšo, predvsem pa krajšo (časovno) povezavo s prestolnico. Županja se je zahvalila vsem, ki so prispevali, da je izvajalska pogodba podpisana, še posebej pa se je zahvalila podžupanu Simonu Mavsarju in poslancu v državnem zboru Jožetu Leniču.
Gostom, med katerimi so bili vsi najvidnejši predslavniki Ministrstva za promet in zveze ter pristojnih služb, predstavniki Mesta Ljubljane, predsednik občinskega sveta dr. Miha Brejc, in nekateri svetniki, predsednik KS Tr-
zin, predstavniki izvajalcev in drugi, je spregovoril tudi g. Anton Šajna, ki je opravičil ministra Bergauerja in dejal, da verjame, da je to za celotno Slovenijo velik dogodek, ki ne bo razrešil le prometnih zagat, temveč bo prispeval
tudi k zmanjšanju onesnaženja okolja, predvsem pa boljši gospodarski razvoj tega območja ter hitrejšo povezavo z glavnim mestom. Poudaril je, da so v projekt rekonstrukcije vloženi veliki na|x>ri in vsa znanja, s kate-
KONČNO PODPIS POGODBE O REKONSTRUKCIJI MAGISTRALKE
Dogodek desetletja
rimi razpojaga stroka, hkrati pa zaželel izvajalcem, da bi z veliko zavzetostjo opravili svoje delo v dogovorjenem roku.
Oba izvajalca g. Ivan Zidar v imenu SCT in g. Alojz Kramljak v imenu Cestnega podjetja I jubljana sta obljubila, da se bodo maksimalno potrudi li, da bodo vsa dela opravljena v (pred) roku, hkrati pa |X)prosila vse udeležence v prometu in živeče ob magistralki za potrpljenje, pomoč in sodelovanje.
Več kot 4000 m nove štiripasov-nice
Odsek ceste, ki bo rekonstruirana, spada med prometno najbolj obremenjene v Sloveniji, saj ga dnevno koristi več kot 3().(XX) vozil . Dolžina odseka je 4,007 km, 935 m ceste poteka v Mestni občini Ljubljana, preostali del pa po območju Občine Domžale. Razpisna dokumentacija obsega rekonstrukcijo magistralne ceste iz dvopasovnice v štiripasovnico, pri tem pa je na prvem delu trase v naši občini predvidena nova trasa v dolžini 1,6 km, ki se prične pri Depali vasi. Novi del trase poteka deloma po trasi obstoječe železniške proge, katere 1310 metrov bo potrebno prestaviti, deloma po novi trasi. V nadaljevanju pa stiripasovnica poteka po trasi razširjene dvopasovne ceste, ki se pomakne1 severozahodno proti Obrtno in-
dustrijski coni Trzin. Projekt rekonstrukcije, ki sta ga izvajalca kot najugodnejša dobila na mednarodnem razpisu, obsega tudi ureditev vseh dodatnih servisnih poti in cest za zagotavljanje dostopnosti do obstoječih objektov in kmetijskih zemljišč:. Tako l)osta urejeni dve novi križišči za potrebe naselja Trzin, predvideno je večkratno prečkanje različnih komunalnih vodov, pa tudi ureditev štirih avtobusnih postajališč.
Kilometri novo urejenih poti, ulic, cest, nov most
Ob rekonstrukciji bodo izvajalci zaščitili ali prestavili skoraj kilometer vodovodnega omrežja, več kot 700 m kanalizacije, vode elektrike visoke in nizke napetosti, PTT vode ter skoraj sto metrov plinovoda. Med deviacija-mi bodo izvedene: 473 metrov ceste skozi Depalo vas, skoraj 300 m poljskih poti, urejene bo 443 metrov poti clo plinarne, izvajalci pa bodo uredili tudi več kot pol kilometra dovoznih poti in enako dolžino krajevnih ulic, 330 m gozdnih poti ter 235 m poljskih poti, urejenih bo 1523 m lokalnih poti, pa tudi 280 m stare ceste. Reguliran bo tudi potok Pšata, za potrebe štiripasovnice in železnice pa bo zgrajen tudi nov most.
Štiri gospodarska poslopja in sedem stanovanjskih zgradb bo potrebno porušiti, projekt pa predvideva tu-
di gradnjo protihrupne zaščite.
1.633.394.958,00 SrT za rekonstrukcijo
Vrednost pogodtenih del je 1.633.394.958,00 SlT, od te skupne vsote polovico sredstev zagotavlja Evropska banka za obnovo in razvoj. Rekonstrukcija bo v skladu s podpisano pogodbo zaključena v 14 mesecih, potekala pa bo pod »tekočim« prometom, saj ceste ni mogoče zapreti. Zato so vsi govorniki na slovesnem podpisu pogodbe v novi poročni dvorani v Kulturnem domu v Domžalah poudarjali pomembnost razumevanja vseh koristnikov te ceste v času gradbenih del. Če bo vreme primerno, izvajalci načrtujejo, da se bodo pripravljalna in osnovna gradbena dela pričela še letos, večino del pa bodo pričeli opravljati jeseni. Izvajalci so tudi obljubili, da bodo z gradnjo pohiteli in skušali poskrbeti, da bo ovir čim manj. Gradbeno dovoljenje za prvo fazo, ki se bo pričela na meji obeh občin, je že pridobljeno.
Nasvidenje v začetku 1999
Roki so torej začeli teči 24. novembra 1997 in če bo vse posreči, bomo o tej temi veliko več kot danes lahko pisali v začetku 1999. Do tedaj pa vsem uporabnikom te ceste, veliko strpnosti in predvsem varne vož-
nje!
V. VOJSKA
Kaj je z M10?
Vprašanje v naslovu je bilo v zadnjih letih največkrat zastavljeno mojima takratnima sogovornikoma - g. Simonu MAVSARJU, podžupanu Občine Domžale in g. Jožetu LENIČU, poslancu Državnega zbora Republike Slovenije. O novostih v projektu smo ju spraševali vsi, ki imamo s prometnimi zastoji na magistralni cesti M 10 proti Ljubljani obilo preglavic in vsakodnevnih težav. Slovenska prestolnica je prav zaradi prometne gneče in navkljub geografski bližini postala oddaljeni cilj, ki ga - posebej ob prometnih konicah - ni prav lahko doseči. Razmere se še poslabšujejo in zato sem za bralke in bralce Slamnika sogovornika povprašal o novostih, načrtih in nadaljnjih ukrepih, povezanih z rekonstrukcijo magistralne ceste M 10 na odseku Depala vas - Črnuče.
Predlagam, da začnemo kar z vprašanjem iz naslova. Kaj je z M 10?
Mavsar: Bralke in bralci Slamnika ter tudi druga slovenska javnost je v dnevnih medijih že lahko prebrala, da smo petletna prizadevanja kronali z uspehom, ki ga predstavlja podpis izvajalske pogodbe za izvedbo rekonstrukcije magistralne ceste proti Ljubljani. Slavnostni dogodek podpisa pogodbe, ki se je /godil 24. novembra, pomeni zaključek projekta, ki je za domžalsko občino strateškega in izjemnega razvojnega pomena. Odslej bodo na gradbišču zabrneli stroji in vse nevarnosti, da do investicije ne pride, so odpravljene.
Lenič: Nekateri posamezniki, na čelu z g, Mavsarjem, dobro poznamo vse težave, zaplete, nevarnosti in ovire, ki jih je bilo potrebno preseči, da bi dosegli tisto, kar se je še pred kratkim zdelo nemogoče. Dolgo časa so potekala prizadevanja, ki so zahtevala veliko spretnosti in tudi trme in vztrajnosti, da bomo ob koncu leta 1998 lahko zapeljali na rekonstruirano cesto proti Ljubljani. Izvajalska pogodba je podpisana in predstavlja olive iujoi pravni akt! ki v državna
prorac una za leti 1998 in I')')1) vnaprej uvršča postavko sofinanciranja rekonstrukcije M 1(1 na odseku o« 11 )c| lale vasi do Črnuč.
Kdaj se prične z deli na gradbišču, koliko bo investicija stala, kakšen je delež sofinanciranja Občine Domžale in kdaj, prosim realno, se bomo res zapeljali po novi cesti?
Mavsar: Naj najprej povem, da smo v celotnem postopku tesno scnlelovali s predstavniki I )i rekcije Republike Slovenije za ceste in Drttžl)e za državne ceste, ki predstavljata službi znotraj Ministrstva za promet in zveze Republike Slovenije. Z odgovornimi posamezniki smo vzposta-
vili osebne prijateljske odnose1, " ostale komunalne infrastrukture
kar je izključna posledica številnih srečanj in olx>jestranskih <kI-krilih prizadevanj za nas skupni cilj. V zadnjih dveh letih nihče exl nas ni mogel zanesljivo odgovarjali na ključno vprašanje, če lx>
do rekonstrukcije sploh prišlo, saj so se v postopku priprave tega projekta demonstrirale vse težave in nedorečenosti sistemske zakonodaje, pravosodnega sistema, ckilgih reakcijskih časov upravnih organov in težavnosti vsakokratnega uvrščanja v državni proračun, veliko pa je bilo tudi prometno strokovnih dilem, ki so povezane z vzporedno gradnjo avtoceste in učinki slednje na M 10. Na tem projektu se nam je od sprejema lokacijskega načrta v avgustu 1995 zgodilo vse, kar se otežujočega sploh lahko zgodi. Zato razumem vašo pripombo oziroma željo po realnosti odgo vora.
Izvajalca - SCT d. d. in Cestno podjetje Ljubljana morata začeti z deli takoj \x) podpisu pogcxlbe. Dela so na terenu že stekla, saj so se pri|X'ljali gradbeni kontejnerji, pripravili so se prostori za štab projekta, ki bo v Piramidi v PIC Trzin, fizično pa so tudi že stekla pripravljalna dela ureditve samega gradbišča. Izvajalca sta v ponudbi navedla rok končanja 14 mesecev, kar bi - glede na datum |xxlpisa pogodbe - pomenilo zaključek v februarju leta 1999. V tem primeru bi gradnja potekala prek dveh zimskih ob-dobij, kai ni problematično v tej zimi, ko bodo potekala groba gradbena dela. Večje težave bi bifei naštet Injozimo, kobi vgrajevali Zgornje sloje asfaltov in opravljali ostala zaključevalna dela. V zimskih razmerah pa tega seveda ni mogoče po< eli, zato izvajalca obljubljata, da bosta z doli končala v novembru prihodnjega leta, kar je realno mogočo dosegati. Vz(xiredno je |X>-trebno zgraditi nadomestne objekte za lastnike porušenih objektov, posebej zahtevna pa bo tudi izvedba povezovalne ceste med OIC Trzin in naseljem Mlake v Trzinu. Veliko dela bo še s prestavitvami in novogradnjo
( elotna investicija bo - skupaj z odkupi zemljišč' In objektov ter vzporednimi ukrepi - stala okrog 2,5 mrd SIT. Odsek rekonstrukc i-je poteka v dveh občinah vendar ga je dobrih 80%vObCini Dom-
meh se
žale. Vrednost del našega odseka znaša okrog 1,633 mrd SIT in del teh sredstev zagotavlja tudi Občina Domžale. V ta namen je bil podpisan Sporazum o sofinanciranju, kjer je občina prevzela 9,7% obveznosti ali 147 mio SIT.
Realno torej lahko pričakujemo, da bomo v enakem obdobju naslednjega leta proti Ljubljani /e potovali po rekonstruirani cesti. () zagotavljanju sredstev iz državnega proračuna pa vam kaj več lahko pove g. Lenič.
Lenič: Absolutno velja, da je podpisana izvajalska pogodba obveznost za državni prorac i in. Pri konkretni inveslic iji gre dodatno še za mednarodna razmerja, saj je Republika Slovenija že v letu 1995 podpisala posojilno pogodbo z Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki je v okviru posojila zagotovila sredstva tudi za financiranje rekonstrukcije magistralne ceste skozi Trzin. Zapleti, ki smo jih doživljali v pripravi projekta, so skoraj že vcxlili v S| >i< -t m "i nbo vsi 'I >ine omenjene pogodbe, saj je Republika Slovenija plačevala obresti za sredstva, ki jih rti bilo mogoče vgradili. Prav ti zapleti so razlog, da v letih 1995, 1996 in 1997 nismo vedeli, koliko sredslev bomo realno potrebovali na postavki, saj je bilo nemogoče napovedati datum podpisa izvajalske po-gexll>e. Vsako leto pa je postavko bilo potrebno uvrstili v proračun in ludi moji poslanski kolegi so se me počasi naveličali. Komentarji so šli v smer, saj veste -spet Lenič in njegova M 10. V letošnjem letu je kljub temu uvrščenih dobrih 320 mio SIT sredstev, za prihodnje leto lxi |x>trel> nih okrog 8(X) mio SIT, financ ira-nje pa se bo zaključilo v letu 1999. Najpomembneje pa je to, da se - zaradi podpisane pogodbene obveznosti - za la sredstva ne lxi več potrebno »drenjali« in
»plačevati ceho« poslanskim kolegom v njihovih zgodbah ter interesih.
Podpis izvajalske pogodbe je potekal v obnovljeni poročni dvorani Kulturnega doma v Domžalah. Dogodek je bil precej slovesen in pomemben, vi, g. Mavsar, pa ste se prisotnim pridružil šele ob koncu.
Mavsar: Mnogi, ki so spremljali moja prizadevanja, me sprašujejo, zakaj me po večletnih prizadevanjih ni bilo na podpisu izvajalske pogodbe, kar praktično pomeni uspešen zaključek dolgotrajnega in napornega dela. V pripravi projekta smo razrešili dileme glede trase rekonstrukcije in z velikim sodelovanjem Občinskega sveta sprejeli lokacijski načrt, ob koncu leta 1995 s projektom ostali pri življenju, v letu 1996 razrešili ustavni spor ter se uvrstili v državni proračun, ena-
je zgodila še zadnja težava, ki je bila povezana s soglasjem Ministrstva za finance k predlagani izvajalski pogodbi. Podpis pogodbe je bil dogovorjen za 14. uro, predmetni dan pa je bil zadnji, ko bi to še lahko storili, saj bi sicer potekla opcija izvajalcev in bi morali ponovno v javni razpis. S tem bi se od projekta zagotovo poslovili. Za pridobitev soglasja sem se uro pred podpisom še zadnjic odpravil v Ljubljano in kmalu po podpisu izvajalske po godbe smo soglasje tudi dobili. Prometna gneča na M 10 pa mi ni omogočala hitrejše vrnitve v Domžale.
Lenič: G. Šajna, direktor Direkcije RS za ceste, je na dan podpisa še zadnjič demonstriral svojo veliko naklonjenost našemu projektu. S podpisom izvajalske pogodbe je, kljub varovalnim mehanizmom, ki so se nanašala prav na manjkajoče soglasje, tvegal težave in očitke, ki bi jih bil lahko deležen. Predhodno so se mnogi očitki nanašali na nizek odstotek soinvestitor-skega deleža Domžal, ki smo ga v pogajanjih dosegli. Kmalu po podpisu izvajalske pog(xlbe pa smo izvedeli, da soglasje Ministrstva za finance imamo in s tem je velika napetost sprostila prostor za iskreno veselje. Oba morava pohvaliti kooperativnost g. Šajne in njegove ekipe, ki je opravila veliko delo.
Gradbena dela bodo potekala ob normalnem prometu na obstoječi magistralni cesti. Razmere so že sedaj nevzdržne in zanima me, koliko bodo dela vplivala na dodatno povečanje težav?
Mavsar: Res je, da se vsa dela opravljajo pcxJ prometom, kot lemu pravijo cestarji. Organizacija gradbišča bo tolikšna, da
Simon Mavsar - podžupan Državnem zboru RS.
ko |xinovili v letu 1996 in začeli razreševati upravne spore (bilo jih je Sest) na Vrhovnem sodišču, dosegli pravnomočnost lokacijskega dovoljenja ter zadržali sredstva EBRD-ja, v letošnjem letu pridobili gradbeno dovpljenje /a prvi odsek, se ponOVnO uvrstili v proračun ter končali javni razpis. Tik pred podpisom pa se
in Jože Lenič - poslanec v
transporti ne bodo dodatno obremenjevali razmer oziroma trudili se bomo, da bo vplivov čim manj. To je možno doseči, pric akujemo pa kratkotrajne zapore proti koncu projekta, ko se lxxlo izvajale prevezave prometnih tokov med staro in novo traso ceste. V vzhodnem delu odseka se nova trasa umika južneje
od Trzina in dela bodo tako fizično potekala ločenR od obstoječe ceste, v zahodnem delu, kjer pride do razširitve proti OIC pa bo komunikacija z gradbišča na M 10 potekala skozi obstoječe križišče pri obrtni coni.
V dnevnem časopisju sem prebral, da gre za največjo investicijo v magistralno cestno omrežje, ki bo v naslednjih dveh letih potekala v Sloveniji.
Lenič: Res je, in to še enkrat potrjuje vrednost doseženega. Obenem pa je sodobna mestna vpadnica proti Ljubljani velikega razvojnega pomena za celotno domžalsko - kamniško območje, ki je v tem trenutku, kljub bližini, od Ljubljane dobesedno odrezano. Pot je v obratni smeri enako dolga in videli smo nekaj konkretnih investitorjev, ki so se zaradi prometnih zagat umaknili iz našega prostora. V zvezi s konkretnim vprašanjem lahko povem, da na državnem nivoju potekajo veliki »spopadi« za cestni denar in njegovo globalno razdelitev na avtocestni program, magistralno in regionalno omrežje. Pri tem so investicije v obstoječo prometno infrastrukturo absolutno skrčene o čemer so go vorili tudi predstavniki Ministrstva za promet in zveze ob sprejemanju proračuna za leto 1997 Obravnavo smo zaceli dan po podpisu naše pogodbe, ko je slednje dejstvo že bilo objavljeno v medijih. S tem smo pobrali skoraj ves denar za investicije v magistralne ceste za naslednji dve leti in zato sem jih od poslanskih kolegov že veliko slišal. Štajerci in Primorci imajo v Državnem zboru močne ekipe in velike cestne apetite. To je bil vseskozi velik problem in k sreči smo v zadnjem hipu in dovolj tiho |xxlpisali pogodbo, ostali pa so bili prepričani, da je naš projekt ckikončno blokiran.
Mavsar: Tudi sam sem se v teh dneh v stavbi slovenskega parlamenta počutil nekoliko nelagodno, saj so pogledi in lx-se-de povedali vse in ponovno potrdili slovensko značilnost ne-voščljivosti.
Rekonstrukcija M 10, avto-c esta, kanalizacija, plinifikacija, razvojne naložbe... Očitno se bo v naslednjih letih v Občini Domžale veliko gradilo.
Mavsar: Občina bo v naslednjih petih letih eno samo veliko gradbišče. Drugo leto M 10, po programu DARS-a naj bi julija fizično začeli z gradnjo avtoceste do Želodnika. v drugi |x>lovk i leta bomo začeli s projektom globalne plinifikacije, ki bi v Štirih le tih omogočil priklop okrog 85% vseh uporabnikov, vzporedno začenjamo z gradnjo kanali/ac ij-skih sistemov v petih krajevnih skupnostih, v začetku gradnje avtoceste morajo bili končani
gradbeni posegi na vzporedni infrastrukturi, kar je predmet sklenjenega sporazuma z DARS-om, obeta se nekaj večjih zasebnih razvojnih naložb, obenem pa še vse redne proračunske investicije, ki jih tudi ni malo. Težav bo veliko in vse skupaj bi v petih letih morali končati. Takrat bomo dejansko dosegli raven razvitega in urejenega območja, v katerem bo življenje prijetno.
Kakšno vlogo ima pri vseh razvojnih in investicijskih projektih usklajenost služb in organov v lokalnem prostoru?
Lenič: Nemogoče je pričakovati razvojne procese, če se doma ne zmenimo o tem, kako, zakaj, kdaj in s čim se bomo natag lotevali. V tem smislu bi bila velika Skoda, če bi domžalski prostor bil podoben dogajanju na državnem nivoju ali v nekaterih drugih občinskih okoljih kjer so razmere posebej nevzdržne. Ko govorimo o razvoju, bi bila velika neumnost temu nasprotovati in tradicija Domžal je k sreči takšna, da smo v ključnih temah vedno znali poiskati konsenz. Tudi politični. S takšno popotnico tudi v vlogi poslanca lažje zastopam interese lokalnega prostora.
Mavsar: Pogovor smo zaceli z zadnjim velikim projektom rekonstrukcije magistralne ceste. Tudi tu bi posamezniki bili težko uspešni, če za seboj ne bi imeli podpore Občinskega sveta, njegovih odborov, posameznih svetnikov in svetnic, občinske uprave ter lokalnega prostora nasploh. Konsenz je bil dosežen in v Domžalah znamo ločiti med razvojno pomembnimi vprašanji ter drugimi, kjer se politična kopja kljub vsemu prekrižajo. Nenazadnje živimo in delamo v večstrankarskem sistemu parlamentarne demokracije, kjer sta rxigo vornost pri ključnih vprašanjih in sposobnost prepoznavanja teh vprašanj bistvenega pomena. In-vestic ije, kj So pred nami, so ob sežne in zahtevni i. Zahtevafe bodo veliko |x>trpežljivosti in razumevanja nas vseh. Zahvaljujeva se vsem, ki nam pri našem delu pomagate in še |x>selx'j tistim, ki Ste v prizadevanjih za rekonstrukc ijo magistralne c este kakor koli prispevalj k doseženemu uspehu.
Na vprašanje iz uvoda smo torej dobili odgovore, ki potrjujejo, da bo M 10 rekonstruirana že v prihodnjem letu. Zahvaljujem se vama za pogovor in želim, da bi tudi v prihodnje bili enako uspešni.
Lenič, Mavsar: I tvala za vaše povabilo, olx'nem pa izrablja va priložnost, da vsem skupaj za-zeliva veliko sreče v prihajajoč ili praznikih ter us|>ebov in osebnega zadovoljstva v letu 19WJ.
Pogovarjal se je MARTIN GROŠELJ
/bmnik
Domžale
VREMENOSLOVEC ANDREJ VELKAVRH
Vreme v letu 1998 zagotovo bo!
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaradi tega radi (eni bolj drugi manj) pozorno poslušamo vremensko napoved, še posebno takrat, ko nam jo posreduje kdo s Hidrometeorološkega zavoda RS. Tokrat sem se posebej za Slamnik o vremenu pogovarjal z osebo, ki se je priljubila večini Slovencev tudi (ali pa predvsem) zaradi hudomušnega in prijetnega načina posredovanja vremenske napovedi. To je g. Andrej Velkavrh.
Glede na to, da smo v decembru, to je z vašega strokovnega stališča že prvi pravi zimski mesec, me zanima, kakšna bo zima?
Tega vam kljub svoji najboljši volji ne morem povedati, kajti tako dolgoročnih napovedi vremena, ki bi bile popolnoma zanesljive, se preprosto ne da izdelati. Preveč je dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati in
vsake najmanjša sprememba bi lahko pomenila povsem napačno napoved.
Ko sem bil poleti v Ameriki, so Indijanci takrat že sekali drva - se nam kljub temu le obeta huda zima?
Ha, ha, ha to je ta stari vic, ki skoraj vedno vžge, a ne pri nas, meteorologih. Dolgoročne napovedi vremena so res vedno kočljive. Poraja se tudi vprašanje, kaj komu pomeni izraz huda zima. |e to zima s precej padavinami ali takšna z nizkimi temperaturami? Zima je lahko padavinsko izredno bogata čez vse zimske mesece, pade lahko precej padavin na m2, a bo za smučarje to kaj slaba zima, če bi padal dež namesto snega, bihko pa sneži samo rlvakrat vso zimo, a nam takrat nasuje po dober meter in več snega - je to huda zima, ali ne? Kot vidite, je takšne pojme potrebno vedno jemati izredno relativno in z veliko rezerve.
Torej z dolgoročno napovedjo
RAZGOVOR Z ARHITEKTOM KRANJCEM (3)
Strokovnost v urejanju prostora
V arhitektu je običajno umetniška duša, često je tudi ljubitelj glasbe, lepe besede in drugih umetnosti? Ali se ukvarjate s katero od umetnosti?
Sem ljubitelj naravnih materialov in predvsem rad sem delal v kovanem železu z betonskim steklom. Kot član združenja upodabljajočih umetnikov Avstrije sem razstavljal v Celovcu ter več del prodal pri ljubiteljih te umetnosti.
Ali še vedno delujete na tem področju upodabljajoče umetnosti?
Ne. Za tovrstno umetnost ali sploh za umetnine se odloča majhen odstotek ljudi. Če pomislimo, da je Slovencev komaj dober milijon, je ta odstotek neopazen. Umetnike je pri nas skoraj nemogoče preživeti. Rad pa umetnost in sploh kulturo pod-prem in seveda umetnike, če je le kako mogoče.
Poznani ste kot pevec, po glasu sodeč ste basist?
Tudi pevec sem že od dojenčka naprej, imam šolo solopetja na akademiji, prepevam često kot solist v pevskih zborih tako pri prof. S. Mihelčilu, J. Habjaniču, L. Kramolcu, F Mileku itd in še vedno pojem v MP Grafiki tudi kot solist, 18. januarja 98 praznujemo že 75-letnico delovanja. Lep jubilej enega najstarejših grafičnih zborov v Sloveniji.
Spominjam se, da ste pred nedavnim imeli v okviru promocije Slovenije v turističnem svetu na področju revitalizacije slovenske narodne pesmi za naše domačine in predvsem za zdomce?
Tudi PEVSKI VEČERI DOMAČIH PESMI ne
kaj let nazaj so poskušali v Domžalah na novo oživljati domače pesmi, ker je bilo pač: turistično leto in Domžale so pričele delati za promocijo predvsem kmečkega turizma. To je počasen proces, če pomislimo, da so domače pesmi klubovale stoletja, da jih sedaj neusmiljeno izriva tuja smer, ki nima korenin v slovanskih vodah. Premalo se zavedamo, kako pomembno je ohranjati lastno identiteto skozi kulturo...
Često ste se pojavili v Domžalah kot organizator zahtevnih prireditev pa naj bo to na občini za interne potrebe v okviru sindikalnega aktivista ali kot posameznik?
Organiziral sem nastop Grafike (moj matični zbor) v domu upokojencev v Domžalah; občanom je bil zelo všeč. Želel sem te dobrodelne nastope ponoviti, vendar sem opazil ljubosumnost domačinov, ker nisem tega naredil z domžalskim zborom. Zavist je večkrat podrla marsikatero moje prizadevanje. /
Kaj pa mladina, ali se ji tudi posvečate?
Z mladimi zelo rad sodelujem in želel sem uvesti redne koncerte mladih umetnikov, da bi jim nudil možnosti promocije in ustvaril pogoje za uveljavljanje ter pokazal smisel študija na višjih šolah. Verjetno za to nisem bil poklican, drugi pa tudi niso nič pretresljivega naredili namesto mene.
Prebral sem notico, ki ste jo objavili v Slamniku pred časom, kjer ugotavljate, da je škoda opuščati že pričete tradicionalne prireditve v Domžalah, ki so bile namenjene širši predstavitvi glasbenikov od njihovih začetkov do velemojstrov. Po nekaj prireditvah je bilo konec obetavne ideje?
Leta 1985 je bila prva prireditev z nazivom »V DOMŽALAH SE DOBIMO«, ki ji je sledilo naslednja leta še nekaj. Želel sem ustvariti tradicionalno (tekmovalno) prireditev, ki bi na področju domače glasbe zbirala tovrstne umetnike iz cele Slovenije in zamejstva. Sprejali smo jo samo trije iz Domžalskega sindikata, Justi Arnuš in njena tajnica ter blizu dvesto nastopajočih do 4. ure zjutraj nepretrganega programa. Režijo sem imel natančno izdelano, vendar le v glavi, in če bi bilo ozvočenje v redu, bi imeli vse. Po teh prireditvah se mi res toži.
Zanimivo pa je bilo to, da o tem dogodku ni izšla niti ena vrstica v otačinskem glasilu. Nek znanec mi je pred prvo prireditvijo dejal; »Veš, Kranjc, ne
bodo ti dovolili uspeti, ker niso Domžalčan«. In res je bilo težko, pa sem vsemu navkljub speljal. Spominjam se besed sedanje županje Cvete Zalokar Oražem na pripravljalnem odboru, ko je dejala: »Za govejo musko pa ne računajte na mene!« In nisem.
Zanimivo je, da so še danes domačini edini, ki smejo uspeti, čeprav sem eden od 90% priseljenih pa četudi samo 10 km oddaljene Ljubljane (ali od Sv. Trojice). Dobil sem pomembne izkušnje ali trdo življenjsko šolo, ki mi danes koristi ter mi omogoča marsikatero prednost.
In vse to ste počeli ob svojem delu kot urbanist - upravni organ občine Domžale? Človek z izjemno energijo, ki jo še vedno izžarevate na vsakem koraku. Ali vam ni bilo v oviro v vašem službenem in privatnem življenju, ker to zahteva izredno veliko časa in energije?
Morda si misltie, da to nima nobene zveze z urejanjem prostora in z urbanizmom. Pač, če človek živi s krajem, potem se mu mora razdati, z njim živeti in čutiti njegov utrip. Urbanizem je urejanje prostora za ljudi, ki imajo svoje težnje, katerim je potrebno dati dresirane možgane, da sem se lahko zapomnil mnogo tega, kar sem razmišljal predvsem ponoči, tedaj pa nisem bil v službi in tudi drugi me niso motili. Moj spomin je razkril marsikatero zadevo, ki so jo drugi pozabili.
Prav prijetno je kramljati z vami o teh stvareh, ki jih morda mnogi še ne poznajo. Ljudje, ki imajo dober spomin, vedo povedati mnogo več kot povprečni ljudje in so včasih živ leksikon. Ali ste morda projektirali kakšno naselje pri nas?
Naj navedem umetno naselje Velenje, včasih Titovo Velenje, v katerem še danes nimajo mestnega utripa, ker je bilo mesto planirano predvsem zaradi gradnje, ne glede na ljudi, ki so se potem skoraj v hipu zbrali iz vseh krajev Jugoslavije v kletkah številnih betonskih silosov brez intimnosti. Življenje je mogoče planirati skupaj z razvojem naselja in upoštevati potrebe kraja tako, da mesto dobesedno raste od znotraj navzven. Kdor drugače misli, dela kraju samo škodo in zato se človek v množici počuti sam, osamljen. To omenjam zato, ker sem se učil na napakah drugih.
Posebno sem projektiral nekaj zazidalnih načrtov, kot: Mengeško Loko, Zgornje Jarše, Trzin na Ongarju, Domžale Sever in celo domžalski Plinovod primarnega in sekundarnega razdelilnega omrežja in še nekaj drugih.
Kaj mislite o domžalski galeriji akademskega slikarja Daniela Fuggerja? Kot mi je znano, ste prav vi položili temeljni kamen te galerije, kjer ste tudi nadzorni organ objekta ter Fuggerjev dober prijatelj.
V vašem intervjuju z domžalskim akademskim
slikarjem Danielom Fuggerjem sem zvedel za usodo njegove nedokončane zgradbe, ki sem jo pred leti želel videti na robu tega trga. Ko sem bil na položaju domžalskega urbanista, sem se osebno zavzel, da se gradnja prične in dokonča. V ta namen sem Fuggerju pomagal, kolikor se je le dalo, prevzel sem nadzor nad gradnjo in upal, da bo za svoje slikarsko delo dobil toliko denarja, da bodo dela kon-tinuirno potekala.
Kako ste lahko nanj vplivali, ker, kot je znano, so umetniki več ali manj posebneži s svojo odmaknjeno mislijo od običajne stvarnosti?
Daniela sem animiral, da je ustvaril zelo lep umetniški opus gorenjskih kozolcev in ga spodbujal k novim opusom. Žal so ga mnogi izkoristili, danes ni uradnega prostora, kjer ne bi bilo njegove stvaritve. Denar je pritekal počasi ali pa ga sploh ni bilo. Galerija je obstala in že začela propadati. Svetoval sem mu, da naj del galerije proda in si zgovori delež, da bi lahko naprej ustvarjal. Leta minevajo, slike pridobivajo vrednost, njemu pa je pošel gradbeni elan. Ne morem ga razumeti, da se je v času lastninjenja odločil za nelogično rešitev, podariti galerijo nekomu, ki jo bo moral posredovati naprej in bo tako še ob to, kar je v galerijo vložil, če omenim le materialne stroške. S tem pa tudi tisti del mojega, (sicer neplačanega) truda za ves ta čas gradnje.
Obljubili ste, da bo najina tema razgovora v naslednji številki, prometno vprašanje, trenutno zelo pereče teme v mestu Domžale. Po sklepu občinskega sveta, da se da v javno razgrnitev lokacijski načrt avtobusne postaje. Ker je tema zelo vroča, me bo veselilo, da bomo bralcem posredovali vaše strokovne poglede na to rešitev?
Prometni problemi Domžal postajajo vedno bolj pereči. Močno se čuti pomanjkanje kontinuitete dela na področju urbanizma. Sedanji načelnik oddelka za prostor je sam in povrhu še novinec, ki ne pozna zgodovine urbanistične problematike mesta, medtem ko je ženska na položaju župana že po tradiciji za tehnične probleme manj dovzetna.
Posledice so vsak dan bolj očitne. Prometna nasičenost, ki je bila včasih le ob turističnih špicah, je postala vsakdanji in skoraj celodnevni problem, ki duši mesto prav vsak dan od jutra do večera. O tem sem že mnogo pisal in opozarjal in potrebno bo urediti nekaj v najkrajšem času. Ko bo sneg, bo postalo povsem nemogoče. Za razumevanje bližajoče se prometne katastrofe je potrebno vključiti že višjo stopnjo inteligence, predvsem pa dobre predloge rešitev. O tem se bom rad podrobneje pogovoril z vami, ko bo stekla obljubljena javna razgrnitev LN-lo-kacijskega načrta avtobusnega postajališča.
Gospod arhitekt, hvala lepa za razgovor in nasvi-denje v naslednjem Slamniku.
IVAN KEPIC
Polaganje temeljnega kamna za Fuggerjevo galerijo
ne bo nič. Za koliko dni pa lahko zanesljivo napoveste vreme?
V večini primerov za tri, največ štiri dni. Pri tem je potrebno upoštevati izredno raznolikost naše države in že manjša sprememba višinskih vetrov lahko frontalni val, ki smo ga napovedali, povsem ustavi ali mu spremeni smer - posledica tega je takoj nepravilna vremenska napoved.
Kako sploh pridete do vremenske napovedi? S pomočjo računalnikov?
Seveda so nam računalniki v veliko pomoč. A še vedno je potrebno precej znanja in poznavanja fizikalnih zakonov. Z vnašanjem numerič-nih podatkov in ob upoštevanju nekaterih dejavnikov nam računalniki izdelajo simulacijo vremenske napovedi. V veliko fx>moč: nam služijo tudi satelitski posnetki in pa sonde, ki jih spuščamo s pomočjo balonov. Pri našem delu sodelujemo tudi s tujimi meteorološkimi službami, saj je to nujno potrebno. Tako pridobimo pomembne podatke, ki nam pomagajo pri napovedih. Izredno pomembno je sodelovanje z Evropskim centrom za srednjeročne napovedi, ki ima sedež v neposredni bližini Londona ter sodelovanje s Francosko meteorološko službo - ta nam je v veliko pomoč pri sestavljanju vsakodnevne (lokalne) vremenske napovedi.
Kako pa poteka vaše delo -očitno delate v izmenah.
Da, imamo dve izmeni, dopoldansko in popoldansko. Ob prihodu na delovno mesto seveda najprej pregledamo trenutno vremensko situacijo. Nato sledi delo. Že od leta 1973 napovedujem vreme, v zimskem času pa tudi spremljam nevarno sprožanje snežnih plazov. V svojem delovnem času moram spremljati podatke, ki nam jih pošiljajo meteorološke postaje. Imamo tri vrste takšnih postaj - klimatološke, padavinske in temperaturne. Nekatere so avtomatske, na drugih pa imamo za poslelie posebne uslužbence, ki nam sporočajo potrebne podatke. Nalo na osnovi teh podatkov, satelitskih posnetkov ter s pomočjo računalnikov sestavljam vremenske napovedi, ki jih nato posredujemo naročnikom - npr. radijskim in TV postajam ali kakšnim drugim specialnim naročnikom (železnici, vojski, letališčem ipd.). Vseskozi moramo tudi spremljati razvoj naše stroke ter se sprotno prilagajati moderni tehniki in uporabi računalnikov.
Moram priznati, da se mi zdi vaše delo izredno zanimivo in pestro. Koliko pa vas dela pri napovedih vremena?
Sedaj je zaposlenih 9 meteorologov. Pri sestavi vremenske napovedi nam pomagajo tudi naši kolegi hi-drologi. Vsi smo seveda državni uslužbenci. Hidrometeorološki zavod RS ima sedež v Ljubljani, na Vojkovi 1b, spada pa pod Ministrstvo za okolje in prostor.
Na radiu vsako uro slišimo vremenske podatke o nekaterih krajih po Sloveniji, kjer so postavljene temperaturne meteorološke postaje. Bi bilo smotrno takšno
ftostajo postaviti tudi v Domža-ah?
Kar se tiče temperaturnih, pa tudi klimatoloških postaj imamo v Sloveniji to mrežo relativno dobro pokrito. Seveda na radiu ne slišite podatkov z vseh teh postaj, saj bi se moral odmerjeni čas za vremensko napoved občutno podaljšati. Kar pa se tiče postavitve postaje v Domžalah, za nas ne bi bila posebej pomembna ali koristna. Domžale? so relativno blizu Ljubljane, tudi mikroklima je dokaj podobna in ker postavitev in kasnejše vzdrževanje takšne postaje ni ravno preveč poceni, naš zavod skoraj gotovo ne bi kazal kakšnega prevelikega zanimanja za to. Seveda pa z vaše strani na to tematiko verjetno obstaja povsem drugačen pogled. Cfi bi Domžalčani želeli, da se ime njihovega kraja pojavlja v medijih, bi morali sami financirati postavitev in vzdrževanje takšne postaje. Strinjam pa se, da bi bilo za Domžal-čane in okoličane to izredno zanimivo, saj imate tudi lokalno radijsko postajo, ki bi takšno informacijo z veseljem redno in vsakodnevno posredovala poslu$alcem.
Ko sva že pri medijih - tudi vi se večkrat pojavljate v njih.
Da. Kadar sem pač na vrsti, moram tudi pred kamere ali radijski mikrofon. Vremenska napoved na TV
Sloveniji se ponavadi posname okoli 18. ure, torej ne gre »v živo«. Pri napovedi poskušam biti čimbolj jasen in razumljiv, ne preveč strokoven in ne premalo laičen. Se vam zdi, da so naše napovedi morebiti preveč stro-, kovne?
Nikakor ne, jaz bi si želel še bolj strokovne, saj sem bil pol leta tudi dežurni meteorolog v vojski in sem moral, pač po sili razmer, kar nekaj stvari vedeti tudi o vremenu. Ko so mi takrat opazovalci javljali temperature, so bile te izmerjene petnajst minut pred polno uro, pisati pa sem moral, kot da so izmerjene točno ob uri. Je tudi sedaj še vedno tako?
Ne, merijo se nekaj minut pred rx)lno uro. Verjetno pa marsikdo ne ve, da merijo v višini 2 metrov od tal in da je temperatura na tleh v večini primerov drugačna kot tista na 2 metrih. Ti vsakodnevni podatki nam pomagajo pri analizi vremena za daljše časovno obdobje, da lahko vidimo, ali se klima v doiexJenem delu oz. državi z leti kaj spreminja. V Ljubljani temperaturo konstantno merijo že 150 let. Sedaj je merilna točka za Bežigradom.
Pa so opazne kakšne spremembe, npr. učinki tople grede, se povprečna letna temperatura dvi-ga?
Sprememta seveda so, saj se je tudi Ljubljana z leti spreminjala. Sedaj je postala prava betonska džungla In tudi sami lahko opazite vpliv urbanizacije na lokalno mikroklimo. Pozimi zaradi ogrevanja stanovanj ni več ekstremno nizkih temperatur, poleti pa se tudi ponoči zaradi segretega betona ozračje nikakor ne shladi.
Prej ste omenili, da Domžale
Področje Občine Domžale je uvrščeno v vlažni, zmerno topli klimatski pas s padavinami preko celega leta. Nadmorska višina tega predela se giblje med 280 m 642 m. Dolgoletna povprečna temperatura zraka je med 7,8 in 9,5 "C. Najhladneje je januarja (povprečno od -4 do 0,5 "C), na/topleje pa julija (povprečno od 14 do 16 "C). Dolgoletna letna povprečna količina padavin znaša okoli 1300 mm. Vetrovi pihajo precej enakomerno v vse smeri, izrazitejši je le severnik, ki predstavlja skoraj 24% vseh vetrov.
tudi z meteorološkega vidika niso preveč oddaljene od Ljubljane. Torej tudi za Domžale veljajo podobne razmere?
Na kratko bi lahko rekel - da. Seveda pa je mikroklima le malce drugačna, svojo specifično mikroklimo ima vsak kraj.
A vendar se mi zdi, da so zime sedaj manj snežene. Je to kaj povezano s segrevanjem ozračja?
Za takšne trditve imamo še premalo dokazov. Nekaj o količini padavin sva rekla že v uvodu, kajti to je dokaj relativen pojem. Drži, da je bilo sedaj nekaj zim manj sneženih, vendar pa količina padavin, ki jih merimo, ni odstopala od letnih povprečij.
Če ni oblakov, ni padavin. Kljub vsemu imam neprijeten občutek, da se vremenske fronte s snežnimi padavinami kar nekako izogibajo naših krajev.
Ha, ha, vidite:, kako hitro ste zopet prišli do novega relativnega pojma. Do snežnih padavin pride, kadar je temperatura v oblaku in na tleh pod 0" C. Sloji oblakov, to so t. im. nim-bostratusi, morajo biti takrat kar debeli (to pomeni tudi po nekaj kilome1-trov). Seveda mora biti tudi vlažnost zraka visoka. Oblaki pa vedno nastajajo in razpadajo, to je kontinuiran proces, ki je vedno v teku. Če mi ne verjamete na besedo, si vzemite nekaj časa in opazujte- oblake. To se še posebno lepo vidi ob prehodu front.
Imam občutek, da bi se o vremenu lahko takole pogovarjala ves dan, pa še ne bi končala. Naj vas na koncu vprašam še nekaj povsem osebnega. Če bi se ponovno odločali, kateri poklic bi opravljali v življenju - bi si izbrali poklic, ki ga opravljate sedaj?
Vsekakor. Je izredno dinamičen, zanimiv, nikoli ni dolgčas. Lahko bi tekel, da mi je pisan ha kožo.
Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ
Domžale
/lamnin
POGOVOR Z MSGR. DR. IVANOM JURKOVIČEM, PRVIM SVETNIKOM V VATIKANSKEM DRŽAVNEM TAJNIŠTVU
V službi njegove Svetosti
Čeprav je minilo 20 let, odkar sem prišel kot kaplan v Domžale, so mi spomini na leta mojega delovanja še vedno zelo dragi in zato z veseljem odgovarjam na nekaj vprašanj, ki mi jih zastavljaš v imenu uredništva občinskega glasila.
Gospod doktor, za naslov najinega pogovora sem izbral besede, Id označujejo naravo vaše službe. Kaj označujejo te besede?
Vsak državni uslužbenec je vedno in povsod v službi kakšne osebe, jaz sem trenutno v službi papeža Janeza Pavla II. Papež )anez Pavel II. pa je Kristusov namestnik na zemlji, zaradi tega upravičeno nosi naslov Njegova SvetosT a naslov se nanaša nanj samo, kolikor izvršuje službo Kristusovega namestnika in ne nanj osebno. V enem svojih go vorov je sedanji sveti oče službo papeža označil z naslednjimi besedami: »Osebnost se mora umakniti službi.« Z drugimi besedami: ni pomembno kaj sem, zaupana mi je trojna služba, služba Kristusovega namestnika.
Velikokrat se govori, da ima papež trojno oblast. Kaj razumemo pod besedami trojna oblast?
Pod besedami trojna služba razumemo tisto oblast, ki jo ima samo rimski škof in papež. Papež je tudi škof mesta Rim. Trojno oblast pa-
pež izvršuje samo na področju vere. To je oblast pastirja, posvečeval-ca in učitelja.
Kako naj si razlagamo besedi Kristusov namestnik?
Besedi, Kristusov namestnik izvirata neposredno iz evangelija. Pred Cezarejo Filipovo je apostol Peter v imenu vseh apostolov izpovedal vero v Jezusa Kristusa z besedami: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« V odgovor na to izpoved mu je Jezus obljubil najvišjo oblast v Cerkvi. Apostol Peter je torej prvi Kristusov namestnik, vsi papeži pa so nasledniki apostola Petra.
Če vas prav razumem, se oblast papeža ne prenaša na naslednika, ampak iz apostola Petra na trenutnega papeža?
Da, vsak papež je naslednik apostola Petra in ne svojega predhodnika. Od tod izvira tudi svetost službe. Apostol Peter je to službo prejel iz rok božjega Sina in jo predaja tudi naprej. Zato se tudi papeška služba imenuje petrinska služba.
Kako ste prišli na Papeško cerkveno akademijo?
Na Papeško cerkveno akademijo sem šel na željo svojega gospoda nadškofa Jožefa Pogačnika, ki je tudi podpisal dekret o moji premestitvi. Na akademiji sem študiral pravo in diplomacijo. Med študijem sem
še dolgo pogrešal stike, ki so se navezali z nekaterimi družinami in z mladimi ljudmi v Domžalah. Kljub temu da je minilo toliko časa, še vedno rad zvem kake novice o »mojih« bivših faranih.
Kaj ste študirali na akademiji?
Na Papeški akademiji sem študiral cerkveno pravo in diplomacijo. Po končanem doktoratu (summa cum laude) z odliko (op. S. R.) iz cerkvenega prava in opravljeni diplomi na diplomatski akademiji pa sem nastopil službo tajnika v nun-ciaturi.
Kje je bila vaša prva služba?
Moja prva služba je bila povezana z daljnim vzhodom. Takoj po
študiju sem bil poslan, da zasedem mesto tajnika na nunciaturi v Južni Koreji. To delovno mesto mi je bilo še prav posebno všeč, saj mi je dalo možnosti spoznati nekatere osnovne značilnosti daljnega Vzhoda; tu sem lahko spoznaval, kaj pomeni to ogromno kulturno območje za človeštvo. Tudi katoliška skupnost v Koreji je zelo živa in dejavna.
Je bila Koreja edina tuja država, v kateri ste službovali?
Ne. Po Koreji sem služboval štiri leta, od 1988 do 1992, v Kolumbiji, v )užni Ameriki, praktično na »drugi strani sveta«. Tu sem se seznanil s tipično »latinskim« značajem katoliškega sveta. Ta celina, ki se še vedno otepa z velikimi socialnimi in gospodarskimi težavami, se hitro spreminja in postaja vedno bolj po memben del sveta. Tudi v cerkvenem vidiku je pomen tega kontinenta vedno večji in kaže, da bo tako tudi v prihodnosti.
Ko sem tako natiho spremljal vašo življenjsko in službeno pot, sem vas označil kot vatikanskega Kissingerja. Leta 1992 ste bili poslani na nunciaturo v SZ?
Posrečena primerjava. R* je, leta 1992 sem zopet stopil na evropska tla. V Rusiji sem bil vse do leta 1996. V letih, ko sem služboval med tem velikim slovanskim narodom, sem bil priča prelomnim trenutkom zgodovine. Nekako so se mi ti trenutki vtisnili najgloblje v spomin.
V teh »ruskih« letih ste poleg diplomatske kariere začeli tudi svojo znanstveno kariero?
Nisem čisto prepričan, če pod besedo kariera misliva oba enako. To, kar ti imenuješ kariera, bi jaz imenoval služba, do tod tudi bese-
da služba. V Moskvi sem imel priložnost, da sem predaval cerkveno pravo na višji šoli katoliške teologije. Sad teh predavanj je latinskoru-ski slovar besed in izrazov Kodeksa cerkvenega prava.
Ste to izdajo oskrbeli sami?
Ne, bilo bi preveč za enega. Izdajo sva skupaj s prof. A. Kovalem pripravljala več kot tri leta. To delo me je nekako za vedno povezalo z Rusijo in rusko katoliško skupnostjo.
Februarja letošnjega leta vas je papež Janez PaveMI. imenoval za prvega svetnika v Državnem tajništvu. Kaj je vaša nalo-ga?
Državno tajništvo v Vatikanu združuje precej oddelkov. Pabež me je imenoval v oddelek za odnose z državami. V glavnem je moje delo povezano z »Organizar ijo za varnost in sodelovanje v Evropi«, katere polnopraven član je že od začetka tudi sveti sedež. Novo delo mi omogoča, da bolje »poznavam velike spremembe v mednarodnih odnosih, ki so se zgodile po prelomu 1989. leta na naši celini in so tako korenito spremenile usodo mnogih narodov. Služba, ki jo opravljam, je seveda povezana z nekaterimi napredovanji in imenovanji, o katerih je pisalo tudi vaše glasilo. Ta priznanja so mi gotovo v spodbudo pri mojem delu in v pomoč pri sodelovanju v poslanstvu Cerkve.
Na začetku najinega pogovora ste omenili, da ste pogrešali stike z domžalskimi farani. Je bila domžalska fara edina fara v vašem duhovniškem življenju?
Domžale so bile moja prva in edina župnija. Nekako sem spoznal vse vidike svoje službe ravno v sti-
ku z domžalskimi farani, ki so, kot je znano, delovni, skrbni in odgovorni ljudje.
Kdaj ste bili posvečeni v duhovnika?
V duhovnika me je leta 1977 posvetil g. nadškof Jožef Pogačnik. Pred prihodom v Domžale sem ob nedeljah eno leto pomagal v Radovljici in na Bledu.
Pri verouku ste nam večkrat razlagali o svoji »ljubezni« do kemije. Ali lahko to »ljubezen« zaupate tudi našim bralcem?
Smeh. Seveda. Edina stvar, ki mi je bila do vstopa v bogoslovje pri srcu, je bila kemija. Po maturi so bili vsi sošolci in tudi učitelji prepričani, da bom študiral kemijo. Zaradi te »ljubezni«, kot jo imenuješ ti, sem imel že zagotovljeno detavno mesto »demonstratorja« na Subičevi gimnaziji in štipendijo pomembnega slovenskega farmacevtskega podjetja.
Kdaj ste se odločili za študij teologije?
Že v svoji mladosti sem se odločil za duhovniški poklic. Vendar je šlo takrat le za odločitev. Po maturi leta 1971 pa sem se dokončno in nepreklicno odločil za študij teologije in za duhovniški poklic.
In za konec. Kje je tekla vaša zibel?
Rodil sem se na Kočevskem, v obrtniški družini. Kot je znano, so zmedeni povojni časi in neslutena gospodarska politika popolnoma izselili to dolino ob Kolpi, ki je bila skozi stoletja vitalnega pomena za slovenstvo. V teh letin se ie tudi naša družina preselila v Ljubljano.
Hvala za pogor.
ŠTEFAN ROZMAN
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998
VAM ŽELI KUD MLIN RADOMLJE
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli k
izvedbi kulturnih
prireditev in vas vabimo k
sodelovanju tudi v novem letu.
Dober dan, igralec B. Kerč
Najzgodnejši spomini igralca Borisa Kerča so povezani z majhno hišo nasproti Papirnice Količevo in segajo tri desetletja nazaj v rosno mladost. Veliko »"l.ihte« je bilo vedno okoli nas, se spominja, otroci pa smo se najraje podili zunaj in prav dobro se spominjam, kako iepo in skrivnostno je bilo, ko so nedaleč od nas gradili sedanjo poslovno stavbo Papirnice. Bagri so izkopali vrsto nenavadnih kraterjev. Ti so bili primerni tako za sankanje kot za skrivanje in s prijatelji smo vsak dan odkrivali nov svet. Vmes smo večkrat obiskovali Podrečje, kjer so gradili novo hišo, in prišla je šola. Ta je bila povezana s hitro selitvijo na Podrečje, saj so starši želeli, da ne bi bilo potrebno menjati šole. Tako je velika rumena stavba ob Kebru za nekaj let postala njegov drugi dom, nato pa je to vlogo prevzela sedanja OŠ Domžale, kjer je začenjal s kabinetnim poukom. Otroštvo kot sto ali pa tisoč drugih, prijetno, razburljivo, polno lepih spominov, čolnarjenja in plavanja po Kamniški Bistrici in še marsičesa. Boris se spominja, da je bil v osnovni
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK
VAS VABI NA
27. NOVOLETNI KONCERT
SOLISTI:     IRENE YEBUAHy sopran
MATJAŽ DREVENŠEK, saksofon JANEZ PODLESEK, violina
DIRIGENT: ALEKSANDER SPASIČ
SOBOTA, 27. 12. 1997, ob 20. uri v Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku
PONEDELJEK, 29. 12. 1997, ob 20. uri v Hali KC Domžale
PREDPRODAJA VSTOPNIC: GOLFTURIST DOMŽALE ZKO KAMNIK
šoli zelo priden. Učitelji, med njimi se posebej spomni slavistke gospe Ober-vvalderjeve, so bili z njim zadovoljni, ocene odlične, le kdaj pa kdaj kakšna prav dobra. »Osnovna šola me sploh ni zanimala, ker je bilo vse tako lahko,« pravi in že sva pri košarki, s katero se je intenzivno ukvarjal vse do prvih letnikov srednje šole in bil pri tem tudi zelo uspešen. Spominja se trenerja Janeza Drvariča, svojih nastopov za državno kadetsko reprezentanco. Ko pa bi res začel igrati za mladince, je bilo košarke zaradi poškodb konec.
Za gimnazijo Poljane se je odločil zaradi druZl>oslovja, saj kot osmošolec ni vedel, kaj bi rad postal. Iz tega obdobja je spomin na psihološke teste, ki mu niso kaj dosti pomagali pri odločitvi. Možnosti, ki so jih ponujali, so bile nezanimive. Na-Stnejiva se, ko pobrska po spominu in ugotovi, da mu je bila (xf vseh najbližja ta, da bo varoval tulipane pred pozebo. Razumi, če hočeš! Sam tedaj ni! O igralstvu tedaj še ni imel pojma, čeprav se jez njim srečal v šestem razredu, ko je samoiniciativno s sošolci organiziral kot predstavo odlomek iz Gogoljevega Revizorja. Dramski krožek? Tedaj so jih uvajali in so menili, da so primernejši za učence nižjih razredov, osmoSolec je bil za to preodrasel.
Za sprejemne izpite si je izbral »vsakega |xj malo«. Tedaj je blazno rad na glas bral Shakespeara. Všeč mu ni bila toliko vsebina kol fonetična podoba jezika. Potem je prišla vojska in nato se je priključil' svojemu letniku, kjer ga je učil tudi Polde Bibič. Že v drugem letniku je igral v TV nadaljevanki Internat. Iz tega obdobja je prva vloga v mestnem gledališču ob Zlatku Šugmanu. Za vlogo lurgena Tesmana v diplomski predstavi je dobil posebno nagrado, kasneje je prišla tudi nagrada za najboljšega mladega igralca z dramskega festivala MES v Sarajevu, prijeten je tudi spomin na nastop v eni od radijskih iger, ki je v Tokiu dobila pivo nagrado. Nominacij, ki ne štejejo, je bilo veliko. Najprej je igral v gledališču v Novi Gorici, nato se je vrnil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer ga še danes lahko gledamo v vrsti predstav, tudi v Kaliguli. Boris Kerč je vseskozi tudi (Lin neinstiliK ionalnih gledaliških skupin. Igral je v gledališču Glej, je pa tudi ustanovitelj Slovenskega komornega gledališča, katerega predstave hi bile morda primerne ludi za novo dvorano v Kulturnem domu v Domžalah. Bi igral v novi dvorani? Seveda hi, rad, le videl je še ni. Spominja
pa se je, ko je bil v njej kino. Vesel je, ko mu povem, da na odru ni le prostor za filmsko platno. Nasvidenje torej v novi dvorani!
Težko bi preštel vse gledališke vloge, ampak več kot 30 jih je v tem času zanesljivo bilo. Bila je vrsta radijskih iger, kjer rad igra, več nadaljevank, pa tudi deset ali več filmov, saj koprodukcijski iz bivše države niso všteti. Poskušal se je tudi pri lutkah, pa ni šlo. Ugotovili so, da je Boris prevelik. »Paravan« bi morali namreč zaradi njega povišati, to pa bi pomenilo težave za soigralce, ki bi jih morali »povioati«. Po tednu dni je bilo lutkovnega gledališča konec, ostalo pa je vse drugo. Kaj ima rajši: f komedije, tragedije ali drame? Boris ne dela razlik, poudarja, da je vsak žanr trebi razumeti, pošteno in »ornk« obdelat vsako vlogo, se vanjo poglobiti, (p razumeti, Recepta za dobro igro ni, je igralec, ki se trudi, da bi svoje ck'lo opravil najboljše. Igralci imajo poseben delovni čas. Dopoldne so vaje, zvečer predstava ali pa večerna vaja. Najbolj »nori« so decembri, ko se igra vse dni, tudi po dve predstavi na dan in se zgodi, da je v tednu 14 predstav. ]e na-|Xjrno? Naporno, se smeji. Ko ga vprašam, kako vzdržuje kondicijo, je kratek: z igranjem, tudi s tenisom, s košarko, ki jo je poskušal igrati tudi v ekipi znanih Slovencev, pa zaradi obnove stare poškodbe nI šlo. Za tenis, ki ga igra tudi na Viru ali v SPIN centru, ne more rezervirati stalnega termina. Nikoli ne ve, kdaj ga bodo potrebovali v gledališču. Prosti čas porabi za sprehode, za družino, za pogoste obiske domačih. Vesel je, ker je Ljubljana živahna. »Ko sem bil študent, se nisi imel kam dat«, danes pa je na vsakem vogalu kaj. Gre v gledališče pogledat predstave, v katerih ne igra?
Gre, pa ne prav vseh. Izjema je domače gledališče, pa predstave, ki ga zanimajo. Za te si vzame čas in jih gre pogledat Predstave, v katerih igra, obiščejo tudi do mači, ki kljub »nenavadnosti« poklica nisi 11 ias| m ili ivali njegovi odločitvi: vselej sta mi zaupala, pravi, »Že veš, kaj delaš, sta dejala in Boris ju ni razočaral, saj je akademijo redno zaključil, zraven pa še pridno delal.
Kako usklajujejo delovni čas v gledališču z urnikom žene zdravnice in dveh na-
gajivcev.s desetletne Nuše in štiriletnega Miha. Na srečo žena predava na anatomskem institutu, kjer je urnik »bolj« normalen. Z otrokoma skuša biti največ, kar se da. Če je doma, potem jima prebere pravljico. Nič bolj igralsko kot drugi stari, saj je za otroke pomembno, da jima jo prebere glas, ki ju umiri in zaziba v prijeten spanec. Mu pa njegove igralske sposobnosti pomagajo, da ju včasih spravi v dobro voljo. )e igral kdaj v občini? je. Spominja se prijetne predstave v Letnem gledališču na Studencu, kjer je kot študent igral študenta v komediji Pod Prešernovo glavo. Pogovarjava se o gostovanjih, ki so zanimiva, povezana pa z vrsto nepredvidljivih okoliščin, pri katerih niti ni tako redko, da je oder premajhen, da ni prostora za vso tehnično opremo, so igralci utesnjeni, so prizorišča drugačna kot v domačem gledališču. So pa gostovanja lahko tudi zelo zabavna, če je na gostovanju »fina« ekipa, če se razumejo in vse slabo vzamejo za dobro. Tako za dobro, kot je Boris vzel vlogo Matička, ki bi moral ob začetku predstave ležati na odru, pa ni bilo prostora za nenavadno dolgega Matička. Kljub temu je predstava uspela in Boris se je rad spominja. Igral je in igra v številnih predstavah, kjer je sto in več ponovitev. Je težko ponavljati eno in isto predstavo? Ne, ker ene in iste predstave ni. Vsaka je drugačna, ker je publika drugačna; ker so drugače razpoloženi soigralci, ker je drugačen dan, ker nihče ni nikoli enak tistemu, kar je bilo včeraj. Zato ti ni dolgčas, ko predstavo ponavljaš stotič,^aj to ni nikoli ista, ni nikoli enaka predstava in ni nikoli dolgočasna. |e tvoja predstava, predstava za
veseljem, saj je čutil, da zaključuje neko obdobje in pričakuje nekaj novega. Nikoli ne želi obstati na mestu. Vedno želi začeti kaj novega, poskuša biti bolj kreativen, bolj ustvarjalen, tudi drugačen. Tudi proslavo na Viru je vzel kot projekt, na katerem se je preizkušal. Stvari, za katere misli, da jih ne zna oz. ne želi delati, jih ne dela. Sodelujoči v proslavi na Viru so se trudili po svojih močeh in naredili smo skupaj največ, kar se da iz sodelovanja med amaterji in profesionalci. Sprva je bil občutek, da se pogovarjamo v dveh različnih jezikih, se spominja. Prvi pogovori z organizacijskim odborom so bili nenavadni. Občutil je, da jih je kar make skrbelo, kako bo s to zadevo. Potem so stvar iz-čistili, make sem tudi popustil, se smeji, dobila je ostrino in postala je zanimiva izkušnja.
Boris Kerč je igralec, ki venomer razmišlja, kaj bi naredil novega. Razmišlja o monodrami, o svojem prvem celovečernem nastopu. Nekoč bo in tedaj borno vedeli, da je Boris Kerč veliko razmišljal, se veliko pripravljal in odlično pripravljen stopil pred nas. Vedeli bomo, da je v tistem trenutku trdno odločen uspeti. Vloga, ki nam jo bo predstavil, bo odlično na-študirana. Za njim bodo kilometri hoje in tekanja v sadovnjaku, ki mu pomeni veselje, ali v gozdu, saj na teh dveh mestih najraje študira nove vloge. Teh se nikoli ne uči sede, temveč se vedno premika, razen če je treba brskati po literaturi. Tedaj je tudi moj sogovornik vsaj malo pri miru, ampak čisto za kratko, potem je spet v gibanju
Idej je veliko, pravi ob koncu najinega
Igralec Boris Kerč z Violeto Tomič v predstavi Evalda Flisarja TRISTAN IN IZOLDA v okviru Slovenskega komornega gledališča.
gledalce, je delo, ki ga imaš rad in ki ga rad delaš.
Improvizacija mu je tuja, ne mara je, zato se da vsako vlogo temeljito pripraviti. Ne vem, pravi, nimam poguma, ali sem preveč kritičen in zato vedno stopa na oder pripravljen. Tudi na prireditev ob 700letnici Vira je skušal biti dobro pripravljen. Povabilo domačinov je sprejel z
razgovora, časa še tudi (upam, se nasmehne in potrka ob les) in odhiti, novim vlogam in izzivom naproti. Boris Kerč, igralec, človek različnih vlog, ki me je z vlogo prijetnega sogovornika resnično navdušil. Morda bo tudi vas, ko ga boste nekega lepega dne letošnjo zimo z družino srečali na ba|erju na Zelodniku, kamor hodi drsat.
VERA VOJSKA
8
DECEMBER GRUDEN
Kulturni večer Slovencu v
/bmnik
Domžale
o znamenitem Radomljah
V sredo, 3. decembra 1997 je bil v Radomljah kulturni večer, ki je bil posvečen in namenjen spominu rojaka Radomljana la-zarista in misijonarja Franceta Jereba.
Organizator in voditelj radomeljskih kulturnih večerov je zdaj univ. prof. dr. lože Urba-nija, prireditelj pa Kulturno društvo Mlin Radomlje. Lepo je, da je bil ta večer pripravljen prav na dan misijonarjevega godu. Lepa duhovna povezava, ta dan namreč go-duje Frančišek Ksaver, veliki misijonar, ki je deloval v Indiji in na lapon-skem. Tudi Radomljam in vsi Slovenci imamo svojega »Ksaverja«; saj je France lereb dvajset let misi|onaril na Kitajskem, nato pa do svoje smrti v Sloveniji in Jugoslaviji. O svojem rojaku s ponosom lahko rečemo, da spada med znamenite Slovence. Ateisti bi rekli, da je to zanimiva osebnost, ki je bila nabita s pozitivno energijo; verniki pa pravimo kar po domače, da je Bog našemu Francetu dal veliko izrednih talentov, on pa jih je bogato izkoristil in z njimi med svojim dolgim življenjem naredil veliko dobrega. Njegova duhovna, učena in olx?nem preprosta človeška beseda je očarala vsakega, s katerim se je srečal ali se z njim pogovarjal, verjetno bodo o njem še pisali knjige.
Za uvod tega večera je Škrjančan, dr. )ože Urbanija, s kratko predstavitvijo in diapozitivi prikazal Kitajsko. Sani je bil v skupini slovenskih knjižničarjev, ki so se udeležili mednaro-
Zadaj slika našega misijonarja, avtorja Vlada Cencla. Levo dr. Jože Urbanija, desno lazarist Janez Cerar. Foto France Urbanija
dnega kongresa. Čisto drugače sprejemaš opise neke daljne dežele, če obenem gledaš različne slike tistih krajev. In to je voditelju vsestransko uspelo.
Glavni predstavitelj našega misijonarja Kotnikovega Franceta pa je bil letošnji novomašnik, tudi lazarist Janez Cerar, ki trenutno kaplanuje v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. S prijazno besedo nam je predstavil zgodovino, dogodke in podatke ter kraje in vse, kar je bilo pomembno pri delu in v življenju tega plemenitega moža, duhovnika, misijonarja in človeka. Vmes je lanez Cerar vpletal svoje da-
našnje poglede, ocene, mnenja in opise, saj sta se z misijonarjem dobro poznala in je bil zanj pravi vzornik.
France Jereb se je rodil 27 novembra 1906 pri Kotniku v Radomljah. K lazaristom je vstopil 3. julija 1927 večne zaobljube je opravil 25. marca 1931, v duhovnika pa je bil (X)svečen 3. julija 1932. Med šolanjem in študijem si je želel v misijone in v novembru 1934 prek Pariza odšel na Kitajsko, Tam je deloval do 17 septembra 1953, ko so ga komunistične oblasti izgnale. V Pekingu se je najprej eno
leto učil kitajščine, nato pa je od leta 1935 do 1937 kaplanoval po različnih župnijah škofije Tientsin. Od poletja 1937 do maja 1947 je bil župnik v Jenshanu, nato pa katebel v dekliški gimnaziji in vodja katoliških mladinskih organizacij v Tientsinu. Od leta 1948 do leta 1953 je bil župnik in dekan v mestu luikin na ju/ nem delu Kitajske.
Po izgonu iz Kitajske je leta 1955 prišel v Beograd in pomagal duhovno in tudi zunanje obnovili jugoslovansko provinco lazaristov. 9. avgu sta isega let.i je bil z dekretom imenovan za njenega vizitatorja in to ostal do leta 1967 Potem je bil supe-rior in misijonar na Mirenskem Gradu. Veliko je deloval v Gelju in Zagrebu, vmes pa se je večkrat vračal v Beograd (sešteto je bil tudi tam 20 let). Doma je služboval v več župnijah in
krajih tefcopravljal različne duhovniške službe in dolžnosti. V zadnjih letih je v Beogradu še veliko pomagal v župniji sv. Cirila in Metoda, rx)leg tega pa je bil spiritual pri sestrah usmiljenkah.
Ob obisku doma v oktobru 1995 je zbolel; po ozdravitvi pa je 23. decembra na Mirenskem Gradu prevzel skrb za ostarele sestre, veliko pa je tudi spovedoval. Tri dni pred smrtjo je še maševal, umrl in odšel po plačilo k Bogu pa je 12. februarja 1996.
Domačini ga ohranjamo v lepem s|x)minu. Kadarkoli je prišel domov v Radomlje (četudi je bil »doma« po širnem svetu), se je po vsaki božji sli i/l ii zelo rad pogovarjaj z župljani. Iako visoka osebnost pa tako preprost. Vsaki stari vaščanki je stisnil roko in jo prijazno ogovoril. Mimogre-
de je pobožal otroke in jih vprašal, kako gre v šoli, jih pobaral, če so kaj pridni ter jih pohvalil, da hodijo v cerkev. Z možmi je pomoževal, s sosedi ob spominjanju na mladost veselo in šegavo poklepetal. Sodeloval je tudi na zadnjem misijonu v Radomljah, veliko slavje pa je bilo doma ob njegovi biserni maši v letu 1992. Iz njegovih liesed in pogovorov je bilo vedno razbrati, da je ob svojem misijonarjenju srečno živel po svetu, s srcem pa da je bil vselej tudi doma v Radomljah. Na kotu u se je predsednik KI) Mlin Radomlje Igor leretina zahvalil oblikovalcema in vsem udeležencem ter jih povabil, naj si Ogledajo prenovljene društvene garderobne prostore.
lako bogatih kulturnih večerov si še želimo.
FRANCE CERAR
AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL LOVRO FUGGER
S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega (8)
Preden nadaljujem z gradnjo galerijske kleti, želim bralce popeljati še v tujino, kjer sem živel deset lel. Jo je dovolj dolga doba, da človek spozna »tuje šege in navade«. Pisalo se je leto 1962. Prva železniška postaja je bil MANN-HEIM. Takrat smo rekli, da je to mesto v zahodni Nemčiji.
Začel sem delati kot akademski slikar v veliki restavratorski delavnici mojstra EUGENA HELLERIA,
Dela je bilo obilo, saj so vozili oltarne slike iz nemških cerkva, ki so bile v drugi svetovni vojni od bombardiranja zavezniških sil močno poškodo-vane ali skoraj uničene.
Restavratorsko delo sem rad opravljal in tudi veliko sem se naučil. V delavnicah nas je delalo trideset slikarjev in kiparjev iz mnogih držav. Celo Japonec je bil med nami. Pri tem podjetju sem bil skoraj dve leti. Zavedal sem se, da nisem šel v tujino zato, da bi samo delal in služil denar. Nemški delovni čas je bil deljen z enoinpolur-nim opoldanskim odmorom.
Pozimi sem šel zjutraj od doma, ko so še zvezde sijale, in se zvečer po sedemnajsti uri vračal domov, ko so spet zvezde bile na nebu.
Da bi že v MANNHEIMU sledil umetniškim tokovom in dogajanjem v zahodni Evropi in v svetu, sem si naročil likovne revije iz Nemčije, Švice, Francije in Italije. Zavedal sem se, da sem šel v tujino predvsem zato, da se izpopolnjujem in delujem na umetniških poteh.
V jeseni 196.3 sem šel iz Mannhe-ima v Frankfurt ob Maini, tu sem v veliki trgovski hiši KAUFHOF postal član ekipe v oddelku za dekoracijo. Ko pa je nastala potreba ob božičnem in novoletnem času, sem moral pomagati prodajati tepihe iz vseh koncev sveta.
Tako sem bil skoraj v središču EVROPE. Toda moj pogled se je oziral proti Franciji, »Se la vie« (to je življenje). Tik pred zimo 1964 sem bil že na ekspres vlaku Frankfurt-Pariz. S seboj sem imel vse, kar sem potreboval: obleko, zvitke platen, začetih in končanih slik, čopiče, barve in zloženo slikarsko sto-
jalo. Na meji med zahcxJno Nemčijo in Francijo v SAARBRUCKNU sem bil že na prvi pogled francoskemu policaju tako sumljiv, da sem komaj čakal, da je vlak zapeljal po tirih v Francijo. Na prvi postaji na francoskih tleh sem moral z vso bisago izstopiti. Peljali so me na železniško policijsko postajo. Vzeli so mi potni list in pokazati sem moral svojo nemško knjižico, koliko denarja je bilo vpisano v njej. Ves dan me ni nihče pogledal. Kosilo so mi prinesli v sobo. Zvečer so me odvedli k šefu |x>-licije. Ta me je vprašal, zakaj kot Jugoslovan potujem v Francijo iz Nemčije. Po njegovem bi moral potovati k njim le iz Jugoslavije, ker sem imel pri sebi točen naslov osebe, h kateri sem potoval, kaže, da so do večera ugotovili, da nisem sumljiv. Zvečer so me s policijskim avtomobilom cxlpcijali pred hišno številko, kamor sem bil namenjen.
Kovček in vso prtljago sem moral pustiti v njihovem avtomobilu. Izstopiti sem moral sam. Policista sta čakala, kaj bo, ali me bo naslovnik res čakal, poznal, ali pa, da je moj naslov iz-
mišljen. Stopil sem na stopnice hišnega praga. Pozvonil. Vrata se odpro. Zagledam moškega in se predstavim kar v slovenščini. Najprej me je vprašal, zakaj stop pred htso policijski avto. Povedal sem mu, da so me oni pripeljali. Šel je k avtomobilu, nekaj govoril s policajema. Policaj izstopi. I/ avtomobila vzame moj kovček in slikarsko kramo. Policaja pozdravita in odpeljeta. V družini gostitelja smo se pogovarjali še pozno v noč. Tako sem jaz prvič prestopil francosko mejo. Stopil sem na tla Francije in bil tam osem let. Vse to se bere skoraj tako kot kriminalka. Vse to sem doživljal in skoraj zagotovo tudi mnogo drugih Slovencev. Gnala me je sla po znanju, po svetu. Po galerijah sem dihal svežine drznih in virtuoznih kompozicij. Pil sem čudovite odtenke barvnih slapov, odej, eksperimentov in mojstrovin. Postal sem zamaknjen v ta za mene novi svet. Kot bi pozabil, da so mi tudi v tujini tekla moja dragocena leta.
(se nadaljuje)
OBISK PRI NAJSTAREJŠI OBČANKI DOMŽAL MARIJI JUVAN
Brez dela nikoli
Gospa Marija Juvan, najstarejša občanka naše občine, je rojena 11. 1. 1899, torej še v prejšnjem stoletju in živi pri svoji nečakinji Majdi Majnik v Domžalah na Trubarjevi 12. Prijetna gospa me je dočakala sredi časopisov, revij in knjig, sredi posušenih zdravilnih rož, s škatlo pletenja in spomini na stare Domžale, na mamo Kajžno Micko, ki si je v STOBU 59 skupaj z možem Janezom zgradila prijeten dom za tri otroke. Očeta se gospa Marija skoraj ne spominja. Stara je bila nekaj več kot tri ie-ta, ko je umrl, in mama je ostala sama s tremi majhnimi otroki. Doma je šivala slamnike, skrbela za dom in otroke, tudi za majhno kmetijo, kjer so imeli kravo in prašiča.
Prvi spomini gospe Marije so povezani z gradnjo domžalskega pokopališča. Morda ji je bilo pet let, morda tudi leto ali dve več, ko so začeli na hribčku delati pokopališče. Najprej so naredili »cvingar« vse naokrog in gospa Marija se spomni, da je bilo okoli pokopališča vedno polno voz in konj, ki so vozili kamenje. Potem je bilo potrebno navoziti »šoder« in po blatnih cestah so zopet pripeljali vozovi in stresali pesek, kamor je bilo potrebno. Kajžna Micka je bila doma pod cerkvijo in dekletce Marija je rada cxlhajala na mamin dom in opazovala vrvež okoli pokopališča. |e pa bila gospa Marija tudi tista, najbrž je sedaj edina od Domžalčank, ki je viciela prvi pogreli na novo pokopališče. Prvi mrlič je bil otrok, in ker je bil to prvi pogreb na novo pokopališče, ga je na poslednji |xati spremljala godba.
V šolo je imela blizu in rada je hodila, čeprav se ocen ne s|X>minja več. Spominja |ja se, kako so v pa-
rih vsak teden hodili na šolske maše s procesijo in zastavo. S šolo je povezan spomin na šolski zvonec, ki je včasih nenadoma zazvonil in potem so šli učenci spet v parih v ulico za pekom in počakali, da so požar pogasili, čeprav šola ni gorela. Vse za življenje je bil poseben predmet v šoli in pri njem se je gospa Marija naučila kvačkanja različnih vzorcev čipk za prevleke za blazine in skupaj sva si ogledali kar 20 vzorčkov, ki jih je sama naredila. Ob njih sta izvezeni tudi črki J in M, da se je vedelo, da je to delo marljive Marije Juvan. S tem predmetom je povezano tudi učenje krpanja, ko je v šoli navadno prej zmanjkalo »flik«, kot pa stvari, ki jih je bilo potrebno zašiti. »Danes ne šiva nihče, vsi kupujejo novo,« je kar malce huda. Tudi prvi avtomobil v Domžalah ima mesto v njenih spominih. Ceste so bile v njeni mladosti prazne, veliko blata in kamenja je bilo na njih in le sem in tja je po njih peljal kakšen voz in konj. Nekega dne pa je pripeljal avto, menda se je z njim pripeljala Veronika iz Trzinske graščine. To je bilo nekaj, česar se ne pozabi!
Kljub revščini je bilo njeno otroštvo lepo. Kar naprej smo se igrali, se spominja in včasih sem v ponedeljek zaradi »letanja« po travnikih v soboto in nedeljo prišla domov tako utrujena, da so me noge komaj držale. Ampak igranja ne bi zamudila za nobeno ceno. Zabavo so si naredili sami. Ob večerih smo igrali domine in druge igrice, pravi in njene živahne oči oživijo, njene kretnje so mladostne, ko mi skuša pokazati, kako so se igrali Divje buče ruvat in njen obraz, je še bolj skrivnosten, ko mi razlaga, kako so se ruvali in kako je bilo še sto reči in sto iger, tako da jim ni bilo nikdar dolgčas.
Doma je kar kmalu morala začeti z delom. Pomagala je mami in že med šolo šivala trakove k slamnikom. Pri 15 letih se je zaposlila v tedanji Ladsteterjevi tovarni klobukov. Dobila je svojo »mašino« in šivala od 8. do 12. ure, od 13. do 17 ure, vmes je bilo uro časa za kosilo. Vselej je tedaj stekla domov, kjer jo je čakalo kosilo, po kosilu pa spet v tek in nazaj na delo.
Ker je imela do doma kar nekaj časa, se je navadno vračala med zadnjimi. Tedanji vratar pred vrati, ki so se ob določeni uri zaprla, jo je večkrat opozarjal: »Micka, ti pa zmeraj uro prineseš.« Če so se glavna vrata zaprla, je bilo mogoče priti tudi skozi drugi vhod. Ampak če so te dobili, si bil »zmerjan«, pripoveduje gospa Marija in se spominja, da je bilo treba včasih »šiht« tudi potegniti, ker je bilo veliko naročil. Poleti pa so ostajali doma in skrbeli za domačije, saj je imela večina zaposlenih majhne kmetije. Gospa Marija je hodila veliko pomagat tudi »žlahti«, pa tudi sosedom, ki so za plačilo s svojimi konji pomagali njenim. Ko je bilo Ladsteterja »konec«, je šel njen brat na svoje in jo vzel v službo. Nato je ostala doma in skrbela za domačijo. Danes je upokojena.
Brat in sestra sta umrla, gospa Marija ima danes samo še nečakinjo Majdo Majnik, pri kateri živi sedaj, in nečaka duhovnika Franca |u-vana, pri katerem je preživela kar nekaj prijetnih dni. Vmes je nekaj trenutkov mislila celo na dom upokojencev, a je v njem preživela samo teden dni, nato pa je njen dom
postal prijazna hiša nečakinje Majde Majnik, ki nama pomaga obujati spomine. Z zdravjem je zadovoljna, čeprav ji žolč dela kar nekaj težav in zaradi njega ne sme jesti najboljših stvari. »Glih tistega ne smem, kar dobrega prinesejo,« je kar malce huda. Za zdravje poskrbi z zdravilnimi rožami, ki jih nabira nečakinja, pa tudi skupaj, ko jo gospa Majda pelje ven. Rože suši na balkonu, jih sortira in meša in si pri tem pomaga s knjigo patra Ašiča. Zdravilne rože ne škodujejo, če koristijo, ne ve. Rada jim ima in zato vsak dan prežveči par brinovih jagod, zdravje pa ji krepi tudi regratov sirup. »Vsaka reč mal pomaga«, pravi in njeni čaji morajo biti zelo zdravilni, saj kljub visoki starosti najstarejša občanka ostaja čila, prava korenina in prijetna sogovornica. Pred leti soji z operacijo izboljšali vid in sedaj bere, pogleda poročila, posluša radio in plete. Najraje nogavice. Včasih tudi malce zadremljem, se poheca in sama sebe opomni, da bo treba na oči bolj paziti. Vesela je, ker zelo dobro spi. »Tudi če se zaradi boleče noge zbudim, se samo obrnem in spim naprej,« pravi.
Dneve preživlja v svoji sobi, včasih jo z vozičkom nečakinja zapelje po Domžalah, ki pa gospe Mariji niso preveč všeč. Pogreša stare domačije, kmečka dvorišča in se hu-duje nad veliko modernostjo, ki je popolnoma spremenila STOB, pa tudi Domžale. Kje so časi, ko je čre-dnik po glavni ulici skozi STOB na poseben način opozarjal gospodarje, da žene krave na pašo. Odpirali so hleve, krave so hodile na cesto in se zvečer vračale. Spomini na zelene travnike, na mamo, brata in sestro, spomini, ki so postali del njene jeseni življenja.
Vsako prvo soboto jo gospa Majda odpelje do doma upokojencev, kjer je maša. Poleti opazuje mesto in sosede z balkona in ima trden namen ckxiikati sto let. Obiske ima rada, vesela je tudi obiska vnučka gosi X1 Majde, ampak za predstavitev v SLAMNIKLJ se je težko odločila. Hvala, gospa Marija, da ste posebej za bralce našega časopisa razpletli kite svojega spomina, in veliko sreče in zdravja v letu, ki prihaja.
VERA VOJSKA
NOVA POROČNA DVORANA V KULTURNEM DOMU V DOMŽALAH
Katarina in Boris - prva mladoporočenca
»Danes je za vse nas velik in poseben dan. Mlad par, ki je pred nami, se je odločil, da svojo ljubezen potrdi z zakonsko zvezo. Ljubezen dveh ljudi pomeni, da sta se zbližala, prepoznala, da ne moreta živeti ločeno in se odločila, da drug drugega varujeta in tolažita. Tega se veselimo skupaj z zaročencema vsi, kajti ljubezen je med vsemi čustvi najmočnejše. Ni je vode, ki bi jo pogasila, ne reke, ki bi jo potopila. Srečen in radosten dan pa je tudi zato, ker smo se prvič zbrali v novi poročni dvorani, odslej bo tu v Kulturnem domu Domžale. Zaročencema Katarini in Borisu je pripadla čast, da bosta prvi par, ki se bo poročil v teh obnovljenih in Čudovitih prostorih. V tem pa je tudi posebna simbolika, saj je bil Katarinin oče Matjaž pobudnik omenjene obnove, vsekozi med najbolj zagnanimi in vztrajnimi, poleg tega pa tudi glavni projektant. Za vse delo se mu najlepše zahvaljujem, četudi mislim, da je zanj najlepša zahvala dejstvo, da bo njegova hči prva Domžalčanka, ki se bo poročila v tem prostoru,« je dejala županja Cveta Zalokar Oražem, kot pooblaščenka Upravne enote ob prvi poroki, ki je skupaj z matičar-ko Dragi Jene konec novembra v novi poročni dvorani Kulturnega doma Domžale poročila prvi par mladoporočencev.
Nova dvorana je pomembna pridobitev naše občine. O tem so se lahko prepričali nevesta Katarina Karlovšek in ženin Boris )arc: ter številni svalje, ki so vsi po vrsti soglašali z ugotovitvijo, da smo novo poročno dvorano nujno potrebovali. Spremljajoči prostori (garderobe, primeren predprostor, gostinski prostor v kleti) pa bodo omogočili, da bo za vse bodoče mlade pare resnično lepo poskrbljeno. Vsem, ki se bodo odloČili, da svoj »DA« izrečejo v novi poročni dvorani, srečno! V.
Prva poroka v novi poroi Srečno, Katarina in Boris!
dvorani v Kulturnem domu Domžale.
Domžale
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
Prijetno jutranje prebujanje v telovadnici
Oddih in izobraževanje diabetikov v Strunjanu
Društvo diabetikov občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče je organiziralo v času od 2. 11, do 9. 11. 1997 že drugo okrevanje sladkornih bolnikov v Krkinem zdravilišču Strunjan. Program je bil zelo pester, saj je obsegal zdravstveno vzgojo diabetikov, geografske značilnosti pokrajine in ogled kulturno-zgodovinske dediščine.
lutra so se pričela s telesnimi vajami, ki so omogočile vsakemu posamezniku, glede na zmožnosti opravili nekaj razgibalnih vaj. Sledila so jutranja merjenja krvnega sladkorja in po potrebi tudi krvnega tlaka. Vsi dnevni obroki prehrane so bili prilagojeni potrebam prehranjevanja diabetikov. O prehrani pa smo se veliko naučili v Učnih delavnicah zdrave prehrane. Potekale so v dveh delih, in sicer teo retični del, ki ga je vodila dipl. ing. živilske tehnologije, in praktični del, kjer smo z glavnim kuharjem pripravljali
jedi, ki so manj znane, vendar zelo primerne v prehrani diabetikov. Ob zaključku smo prejeli tudi pisna gradiva, ki nam bodo v pomoč v vsakdanjem življenju.
Poslušali smo tudi predavanje zdraviliške zdravnic e o osteoporozi in preprečevanje obolenj hrbtenice. Naše- edukacije se je udeležila tudi predstavnica podjetja Zaloker-Zaloker s Trzina, ki je predstavila zdravo obutev za diabetike in druge zdravstvene pripomočke.
Z nami je bila predsednica društva gospa Anica Kvas, ki je skupaj z osebjem zdravilišča pripravila sedemdnevni program. S svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem pa nas je seznanila o inzulinski terapiji diabe-tikov s poudarkom: »NE SE BATI INZULIN/V IN SAMOKONTROLE KRVNEGA SLADKORIA.«
Spremljala nas je tudi višja med. sestra, gospa Anica Cotman-An/ic, ki nas je usmerjala pri samostojnem
Pri zobozdravniku
Prvi obiski pri zdravniku (zobozdravniku) lahko postanejo prava muka za otroke, starše, pa tudi zdravnike.
Ker v našem vrtcu Urša v Domžalah /e nekaj let uspešno sodelujemo z zobozdravstveno služlx) - posebej z dr. Sonjo Perne Škarja, smo se izziva lotili tudi v naši skupini »ptičkov«. Stari smo od 325 let do 4,5 let. Sicer še majhni, a prav zato - strah pred (zobo)zdravnikom je treba odgnati, I«) je le ta se majhen. Vzgojitelj« i Mija in lanja sva projekt »Brez strahu k zdravniku« zastavili kar ši-">ko, a primerno otroški dojemljivosti. Najprej nas je v vrtcu obiskala Anžeto-va mamica, ki nam je prijetno, nazorno prikazala delo medicinske sestre. Tudi precej drugih staršev se je vključilo v izpeljavo skupnega projekta. Prinašali so knjige, slikanice, prospekte o zdravnikih, zelo veliko smo dobili sredstev za igro (brizgalke, maske za čez usta, povoje, obliže...), tako da smo se v ustvarjalno igro »Zdravnik« prav originalno vživeli.
Prijazna zobozdravnica dr. Pernetova nas je vseh 21 prijazno sprejela v svoji ordinaciji, nam razkazala vse pripomočke za delo, tisti, ki so bili naročeni za pregled, so pa tudi preizkusili »čudežni« stol, ki se spušča in dviga. Nekaj solz je res bilo, a tudi prve svetle zvezdice so se bleščale v ustih korajžnežev. Dobili smo tudi recept za tabletke za zobe. Tako smo še videli, kam gremo zdravila lahko iskat.
Z odprtimi rokami so nas v ZD Domžale sprejeli tudi v laboratoriju. Otroci so z zanimanjem opazovali, kako se vzame kri za preiskave. Obe gospe, ki sla nam pozirali, je pa tudi minil ves strah pred iglo, ko sta pa v otrocih imeli takšno podpora
V okviru projekta smo se spomnili tudi otrok, ki bolni ležijo v otroških bolnišnicah. Narisali smo jim risbice in jim zaželeli, da se hitro pozdravijo. Pismo smo poslali v otroško bolnišnico na Jesenice. Tako bodo za kakšen trenutek niorda pozabili na svoje bolezni.
Z vsemi tremi različnimi dejavostmi pa naš projekt še ni zaključen, nasprotno - šele na začetku snu i.
Naučili smo se, da moramo za svoje zdravje poskrbeti sami, da hodimo ven v vsakem vremenu, da si redno splakujemo zobe, da pa zdravnik ni nikakršen bav-bav, ampak nam pomaga
Uspešen začetek je torej samo spodbuda za naprej.
MIJA ČISTAR JANJA VIDIC
merjenju KS in z individualnimi posveti usmerjala naše delo in počutje, Vodila je tudi pogovor o negi nog in nam predstavila izdelke za nego nog, ki jih na tržišču ponuja uvoznik KANA Žalec.
KANA je vsakega udeleženca tudi obdarila s svojim izdelkom. Pohvale vredna je bila predstavitev posebnih kratkih nogavic pletiljstva RETEIJ, saj bodo s svojo izvirno izvedbo zagotovo dobrodošle pri diabetikih.
Blagajničarka društva gospa Mirjani Beden pa je skrbno vodila naše zapise o gibanju sladkorja, krvnega pritiska in druga opažanja.
Zdravilišče nam je omogočilo voden ogled mesta Pitan, izlet v Milje in v zaledje slovenske Istre, kjer smo si v Krkavčah ogledali znamenitosti kraja z znano cerkvijo. V tipični istrski gostilni v Pomjanu smo imeli večerjo in tako spoznali kulinarične posebnosti pokrajine.
Seveda pa v zdravilišču ni manjkalo zabave in drugih družabnih srečanj. Predvsem pa nam je bilo v veliko veselje medsebojno druženje, izmenjava mnenj, ki nas je obogatila z znanji, kaj lahko vsak sam stori za svoje zdravje. Skupno okrevanje je pregi la-lo negativne misli in nas usmerilo k čimbolj normalnemu življenju, ki naj ga živi človek družno z DIABETESOM.
Kopanje v zaprtem bazenu z i >gn -vano morsko vodo, prijetni sprehodi in pogovori so nam zelo popestrili oddih.
Vsi udeleženci se zahvaljujemo organizacijskemu odboru društva za organizacijo in izvedbo okrevanja, ZD Domžale za strokovno pomoč in vsakemu posamezniku, ki je prispeval delček svojega znanja in izkušenj za prisrčno in delovno razpoloženje v skupini.
V imenu udeležencev zapisala
TATJANA KOVAČ
DR. KSENIJA ŠELIH-IVANUŠA
O splavu...
Z dr. Šelihovo smo se v domžalskem Slamniku že večkrat srečali, najprej kot z zelo uspešno ginekologinjo, to je bilo še prea odhodom dr. Vasleta v Grčijo, in drugič, ko je odprla v ZD v Domžalah zasebno ginekološko ambulanto. Zato je tokrat ne bi posebej predstavljal, pač pa bi ji za bralce Slamnika, za bralke in bralce torej, rad zastavil nekaj vprašanj.
Gospa doktorica, v zadnjem času veliko govore o 58. členu slovenske ustave. Zanima me, ali ga vi razumete kot uzakonjanje pravic do splava ali kot načrtovanje družine.
55. člen slovenske ustave omogoča staršem, da se svobodno odločajo o rojstvu otrok in jim hkrati zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine. To je uzakonjena pravica do načrtovanja družine. Načrtovanje družine je širok pojem. Zajema izobraževanje ljudi, preglede in svetovanja v zvezi z načrtovanjem družine, učenje uporabe posameznih kontracepcijskih sredstev, omogoča posamezna kontracepcijska sredstva in omogoča tudi splav kot eno izmed metod načrtovanja družine.
Ali po vašem mnenju »splav« sodi v ustavo, čeprav v 55. členu ni nikjer eksplicitno imenovano?
Menim, da splav ne sodi v ustavo. Tudi cirugih metod kontracepcije ustava ne omenja. Vsekakor polemiziranje in ustvarjanje rivalitete med moškim in ženskim delom parlamenta ne predstavlja resnega pristopa za reševanje tega problema. Visoka splavnost je vsekakor problem naroda. Splavnost v Sloveniji nima tendence naraščanja. Kljub temu pa strokovnjaki, ki se srečujemo s splavom, želimo ustvariti možnosti za vse manjšo splavnost. Z ustavo prepovedan splav |)rav gotovo ne predstavlja ustrezne rešitve. Poznamo narode, ki imajo uzakonjeno prepoved so splava. Žene v teh razmerah iščejo druge rešitve. Tiste, ki imajo dovolj denarja, naredijo splav v tuji državi, kje to ni prepovedano. Tiste, ki denarja nimajo, se morajo znajti drugače. Vsekakor se bo malo tistih, ki se za splav odloči, premislilo. Nekatere ie strah in morda upravičeno, da prepoved splava z ustavo pomeni porast ilegalnih splavov. Za nekoga pomeni to samo vir dohodka (in to dober), za marsikatero ženo je tak, ilegalen splav, lahko usoden. Menim, da probleme ne rešujemo s prepovedjo, ampak s soočenjem z njimi, z izobraževanjem in ustvarjanjem možnosti za ustreznejše ravnanje. Tak pristop je zahtevnejši, dolgotrajnejši in bolj uspešen. Prepovedi in strah potlačijo probleme, ki kasneje izbruhnejo in so enako uničujoči kot vulkan.
Ali menite, da po tako imenovani liberalizaciji splava res lahko z gotovostjo pričakujemo legalizacijo evtanazije?
Ni mi blizu, da enačimo splav in evtanazijo. Res pa je, da sta lahko
za posameznika odrešitev ali pa uničenje. Tudi če je kakšna ideja dobra, se lahko v praksi spreobrne in postane nevarno dejanje. Nič ne vem o tem, da legalizacija splava pomeni tudi legalizacijo evtanazije.
Vsi čutimo, da je naše življenje dragoceno, in želimo, da bi se krepilo in razvijalo v vseh smeren. Zaskrbljeni smo zaradi toliko samomorov, prometnih nesreč, zaradi zasvojenosti mladih z mamili in drugimi stvarmi, zaradi številnih stisk v družinah ter zaradi vse manjšega števila otrok. Ali menite, da bi bilo s prepovedjo splava več otrok?
Vsako življenje je dragoceno. Vendar ni vsako življenje vredno te besede. Stiske vseh se začno že v otroštvu. Otrok naj nastane iz ljubezni za ljubezen in ne kot ponesrečen poskus spremeniti nekaj v življenju. Otroci, ki se rodijo nezaželeni, nosijo posledice nezaželenosti vse življenje. Ponekod se mati nezaželenega otroka odloči za deto-mor, spet drugi starši se v jezi znašajo nad otroki in jih mučijo. Da, pravo besedo sem uporabila. Nekateri starši svoje otroke fizično mučijo, drugi se odločajo za bolj prefi-njeno obliko in jih mučijo psihično. In potem se čudimo, zakaj je na svetu vse več kriminala, zasvojenosti vseh vrst, samomorov, posilstev., ludi če bi bilo s prepovedjo splava več otrok in to nezaželenih otrok, se s takšnim dvigom natalite ne strinjam.
Gospa doktorica, ali sta po vaši presoji splav in evtanazija res civilizacijski pridobitvi ali pa so to le koraki k propadu civilizacije?
Ne vem, kaj v zgodovini se je kdaj pojavilo. Vsekakor menim, da propad civilizacije grozi drugje.
Vsi vemo, da beseda človeka lahko osrečuje, poživlja ali pa ubija. Se tudi vam zdi, da v javnem življenju pri nas pogrešamo predvsem besed, ki bi spodbujale k odločitvam za življenje? Kaj bi morali tu prispevati družba oz. država, kajti tu gre med drugim tudi za prihodnost slovenskega naroda kot takega?
Res je, da v življenju beseda lahko zelo veliko pomeni. Vsi potrebujemo toplo besedo in topel dom. Potrebujemo nekoga, ki ima čas za nas. Večno izgovarjanje, da ni časa za otroke, za ljubezen, prijateljstvo, je le umik, ker tega ne poznamo ali ne znamo dati ali sprejeti. Dokler je čas za popivanje, televizijo in kreganje, je dovolj časa tudi za vrednejša dejanja. Država ima pomembno nalogo. Ima kader in sredstva, znanje in moč, da poskrbi za svoj narod. Stanje, v katerem se politiki samo prerekajo in vsak skuša poskrbeti le zase, prav gotovo ni spodbuda za narod.
Ali je po vašem mnenju človekovo življenje nedotakljivo od spočetja dalje oz. ali je sploh mogoče odgovoriti na vprašanje, kdaj je človeški zarodek že človeško bitje?
Neprijetno se počutim ob tem
vprašanju. Zdi se mi, da apelira na to, da obsodim vse tiste, ki so se ali se bodo odločile za splav. Iz izkušnje vam povem, da se malo žena odloči za splav z lahkoto. Ne veste, koliko solz in stisk sem videla. Še dolga leta nosijo posledico odločitve, pa čeprav so se odločile tako, kot je bilo tisti trenutek možno.
Ali bi vi glede (ne)pravice do splava puščali kakorkoli priprta vrata ali bi se zatekali h kategoričnim odločitvam?
Ne bi spreminjala ustave. Pustila bi svobodo pri odločanju o rojstvu otrok. Trudila bi se in se trudim, da bi ljudi izobrazila in jim ponudila druge možnosti kontracepcije in jih tako prikrajšala za prenekatero stisko. Predvsem mladim moramo pomagati.
Predvsem pa me zanima, kakor očitno tudi naše bralke in bralce Slamnika, kakšno je vaše osebno stališče do splava - najprej kot ženske?
Iz vsega povedanega do sedaj je nekako že razvidno moje osebno stališče do splava. Želim si, da se ženam ne bi bilo treba odločati za splav ali proti njemu. Želim si, da bi vse imele to srečo, da bi skupno s partnerjem lahko kako drugače načrtovale družino. Razumem stiske, ki jih žene imajo. Razumem njihove odločitve.
Gospa doktorica, vi, ste znana in priznana ginekologinja in kakšno stališče, zavzemate do splava? Gotovo se srečujete tudi s takimi primeri oz. problemi? Ženska, ki se zaradi določenih razlogov le odloči za splav, kako to psihično vpliva nanjo. Ali je možno, da kasneje, tudi če bi to želela, ne more več zanositi?
Kot sem že povedala, je odločitev za splav težka. Veliko žena trpi ob tej odločitvi. Le nekatere, ki se ne zavedajo niti da živijo, se odločijo za splav brez pomisleka. Nihče nima pravice obsojati, ne da bi rx> nudil rxjljšo rešitev. Telesne posledice po splavu so sicer možne, vendar so redke. Danes le izjemoma ženska ne more zanositi zaradi posledic po splavu. V primeru ilegalnih nestrokovno narejenih splavov bi bilo teh posledic več.
Kaj bi za konec še povedali našim bralkam in bralcem?
Postanite aktivni v svojem življenju. Ne puščajte, da o pomembnih stvareh odločajo drugi. Življenje postane lepo, če se ga zavedamo. In odločati se kdaj imeti otroka, je še kako pomembna odločitev.
Gospa doktorica, prisrčna hvala za vaše odgovore in še kdaj na svidenje.
IVAN KEPIC
Do zdravja brez kemije in noža
Manualna medicina je tudi v Sloveniji vse bolj iskana oblika zdravljenja različnih težav s hrbtenico in gibali. Učinkovito in brez bolečin zdravi vzroke težav in ne le simptomov.
Uradna medicina težave s hrbtenico najpogosteje odpravlja z zdravili in kirurškim posegom. Pri manualnem zdravljenju so ključne terapevtove izurjene roke.
Eden izmed uspešnejših manualnih terapevtov je ruski zdravnik dr. Vladimir Borissov, specialist manualne medic ine in akupunkture, ki ima diplomo medicinske fakultete nostrificira-' no tudi v Sloveniji. S svojimi veščimi rokami zdravi v FCT Fizio Centru Trzin, katerega glavna dejavnost je medicinska rehabilitacija.
Uspešnost zdravljenj,i zagotavlja kombinacija različnih tehnik in metod manualne medicine, ki so vse za bolnika neboleče, nenevarne in zelo fiziološke, saj se za zdravljenje izkorišča tudi bolnikovo lastno mišično silo. Bolnik s svojo močjo deluje v na-
sprotni smeri pritiska, ki ga izvaja zdravnik.
Tako se ruski specialist uspešno spopada z zdravljenjem disfunkcije reber, kar povzroča pogosto glavobole, vrtoglavice, šumenje v ušesih, bolečine v vratu in bolečine in mravljinčenje zgornjih okončin, psevdokardi-alne bolečine, bolečine pri vdihu in izdihu, tudi bolečine v želodcu. Disfunkcija medenice lahko povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha, v križu, mravljinčenje spodnjih okončin, za posledico lahko ima pa tudi mol nje v krvnem obtoku, ter nekatere ginekološke in urološke bolezni. Pri premaknjenih medeničnih kosteh je pri ženskah možna tudi neplodnost in pri moških impotenca. Posledica disfunkcije medenice je tudi skolioza, ki se v začetnih stadijih lahko zdravi z manualno medicino.
Pred postopkom zdravljenja se opravi temeljit pregled in pogovor z bolnikom, po potrebi mora bolnik opraviti tudi rentgensko slikanje prizadetega dela, da se izključijo morebit-
ne kontraindikacije za izvajanje manualne terapije. Kontraindikac ije so zelo redke, mednje pa sodijo na primer rakasta obolenja, težka osteopo-roza, vnetja, nestabilna vretenca in še nekatere druge bolezni. V teh prime-
rih zdravnik predlaga zdravljenje s klasično fizioterapijo.
Pac iente s težavami s hrbtenico pregledajo v FCT Fizio Centru Trzin brezplačno in svetujejo najustreznejši način zdravljenja.
Dr. Vladimir Borissov, specialist manualne medicine pravi, da ima težave s hrbtenico 80% ljudi starejših od 40 let
/bmnik
Moravče
E
RAVSKE DOLINE
O B C 1 N
li.
M O 11 A V C 1
POROČILO S 36. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Odlok o grbu in zastavi tudi za Občino Moravče
V novembru so se svetniki na seji sestali 26. dan v mesecu. Seje se je udeležilo vseh 12 svetnikov in obe svetnici. Obravnavali so 10 točk dnevnega reda. Znova so bili zelo produktivni pri tretji točki dnevnega reda vprašanja, predlogi, pobude. Obravnavali so tudi tri pisne pobude krajanov. Po hitrem postopku so sprejeli Odlok o grbu in zastavi.
Predlog prvega rebalansa proračuna Občine Moravče za leto 1997 je bil posredovan v desetdnevno javno obravnavo. 10. točka dnevnega reda Poročilo o delu Kulturnega doma Moravče pa je bila preložena zaradi opravičene odsotnosti poročevalca, vodje Kulturnega doma.
Odlok o grbu in zastavi občine Moravče
Odlok natančno opredeljuje, kakšna sta simbola ter kako in kdaj se uporabljata. Z odlokom je določeno ludi mesto ob simbolih drugih občin in države. Svetniki so v krajši razpravi poudarili željo po uporabi grba na registrskih tablicah. Na žalost se po veljavnih predpisih v ta namen sme uporabljati le grb upravne enote, to pa za nas pomeni grb občine Domžale.
Predlog odloka o komunalnih taksah v občini Moravče ni bil sprejet.
Predlog Odloka o komunalnih taksah v občini Moravče, na podlagi katerega se bo obračunavala uporaba javnih površin, nadomestilo zaradi uporabe igralnih sredstev v javnih lokalih ter namestitve reklamnih napisov, objav in oglasov na panojih, ni bil sprejet. Čeprav je bil osnutek posredovan v javno obravnavo, nanj ni bilo posredovanih pripomb. Po končani razpravi je župan predlog umaknil in ga bo, upoštevajoč pomisleke znova predlagal v sprejem na naslednji seji.
Osnutek odloka o plačilu povračila za čezmerno uporabo občinskih cest v občini Moravče dobil zeleno luč.
Ta osnutek odloka je bil pripravljen z namenom zaščititi ceste v občini Moravče. Svetniki, ki veliko pozornosti in financ iz proračuna namenjajo prav ureditvi infrastrukture v občini, se dobro zavedajo problema povečanja tovornega prometa zaradi izgradnje avtoceste skozi Črni graben in kot posledico poškodovane ceste. 5. člen tega odloka opredeljuje, da so oproščeni plačila povračila za prekomerno uporabo vse fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Moravče in družba Termit, ki ima odškodninske odnose urejene z občino Moravče po posebni pogodbi. Pravočasno sprejetje odloka bi pomenilo zagotovljena finančna sredstva (od plačila povračila) v proračunu za popravilo in vzdrževanje prekomerno obremenjenih cest v občini.
Predlog rebalansa št. 1 proračuna občine Moravče
Zdravica na fotografiji še ni novoletna. Svetniku Francu Capudru so nazdravili ob rojstvu četrtega otroka. Naj njemu in njegovi družini mali sinko prinese iskrenega veselja in sreče, foto: MAL
za leto 1997 dan v 10 dnevno javno obravnavo.
Ministrstvo za finance je Občini Moravče posredovalo merila za zagotovljeno porabo občine za proračunsko leto 1997 Ker je bila zagotovljena poraba znižana od pričakovanih 211 milijonov SIT na 199 milijonov SIT, je bilo potrebno prerazporediti in znižati tudi proračunske odhodke. Dejanski prihodki so pokazali, da so višji za 3,9 milijona SIT zaradi večjih prilivov plačil sorazmernega dela za komunalno opremo zemljišča in iz naslova obresti iz depozitov. Tudi pri drugih prihodkih je prišlo do nekaterih korekcij. Odhodki po rebalansu naj bi se zniča-li tudi zaradi plač občinske uprave, čeprav bi po merilih ministrstva lahko izplačevali višje plače. Na področju izobraževanja je uvedena nova postavka za prevoze šolarjev na nevarnih poteh v višini, ki jo je odobrilo Ministrstvo za šolstvo in šport.
Pri otroškem varstvu je zabeleženo znižanje zagotovljene porabe zaradi novih normativov števila otrok v posamezni skupini. Na področju sociale so zmanjšani prihodki za sofinanciranje oskrbnin ostarelim za dober milijon SIT, zato bo potrebno v okviru te postavke znižati druge izdatke, da bodo lahko pokrite oskrbnine ostarelim.
Investicije na področju kulture se
bodo financirale iz lastnih virov občine, ker država zagotavlja finance le za redno dejavnost. Povečana odhodkovna postavka je le obnova cerkve na Limbarski gori. Na stanovanjskem področju, na področju kmetijstva in investicij cest, je prišlo do uskladitve znotraj postavk. Večja korekcija postavk v rebalansu zajema vodovod javoršica, pri katerem zamuja izdaja gradbenega dovoljenja, vodovod Imenje. Zaradi slabe vodooskrbe na Imenjah in okoliških vaseh so proračunska sredstva po rebalansu namenjena rekonstrukciji tega vodovoda.
Pobude, vprašanja, predlogi
Občinski svet je obravnaval tri pisne predloge občanov. Prvi se nanaša na kaljenje javnega reda in miru. Drugi je prošnja za pozitivno mnenje k spremembi namembnosti zemljišča za namen pozidave. Tretji pa je pismo predsednika gradbenega odbora za cesto Krašce - Dole. Svetniki so v razpravi zavzeli osnovna stališča, ki bodo pisno posredovana tudi pošiljateljem.
Pobude svetnikov so se znova nanašale na komunalno področje, telefonijo in zaplete ob izgradnji lokalnega omrežja, povračilo za zavarovanje živine glede na število živine, na prostorski plan in vodovod.
MAL
Kako kot župan ocenjujem delo občinskega sveta
Vloga občinskega sveta je v vsaki občini izredno pomembna. Primerjamo jo lahko z vlogo in delom Državnega zbora v relaciji do predsednika vlade kot izvrševalca sklepov (na nivoju občine vloga župana). Kot sem že večkrat omenil, omogoča sestava našega OS kvalitetno delo. Povsem normalno je, da
so včasih interesi različni in prihaja do konflikta argumentov »za« oziroma »proti«. Občinski svetnici in svetniki so kritični, a korektni v razpravah in odnosih v samem svetu in odnosih do občinske uprave oziroma župana.
Dostikrat odločanje ravno ni lahko, saj odločitve vplivajo na mno-
ge segmente življenja v občini. Kot župan imam pravico zadržati sklep občinskega sveta, v koliko je le-ta v nasprotju z zakonom oziroma podzakonskimi akti. V treh letih sem to možnost uporabil le enkrat zaradi delne korekcije sklepa. To kaže na dejstvo, da je razprava OS temeljita in sklepi sprejeti v okviru pristojnost i. Bistveno pa je, da pri delu občinskega sveta prevladujejo interesi razvoja občine in ne politični interesi, kar je vsekakor pohvalnp. Zupan
MATJAŽ KOČAR
Kako kot predsednik Občinskega sveta ocenjujem delo OS
Urednica našega glasila mi je na zadnji seji občinskega sveta zastavila tole vprašanje: »Kako ocenjujete delo občinskega sveta v preteklem letu?«
Lahko bi odgovoril z enim samim stavkom. Zelo resno in odgovorno, kajti zavedamo se poslan-
Koledar prireditev
- petek 19. 12. 1997 ob 1700 Kulturni dom Moravče - pevska soba
pravljične urice za otroke z obiskom Božička
- petek, 19. 12. 1997 ob 1700 v cerkvi sv. Jerneja v Pečah
božični koncert Mladinskega zbora OŠ Jurija Vege, Moravče
- torek, 23.12.1997 ob 1700 Kulturni dom Moravče
predpraznična prireditev za OŠ Jurija Vege Moravče in izven
(ples, igre, glasba, obisk dedka Mraza)
- petek, 26. 12. 1997 ob 16.00 v cerkvi sv. Andreja (pri Sv. Andreju)
božični koncert Komornega zbora Limbar z gosti Oktetom bratov Pirnat
- sobota, 27 12. 1997 ob 1700 v cerkvi sv. Martina v Moravčah
božični koncert Mladinskega zbora OŠ Moravče
- sobota, 27 12. 1997 ob 19.00 v dvorani gasilskega doma na Vrhpolju
novoletni koncert KUD Vrhpolje
- nedelja, 28.12. 1997 ob 18.00 v Kulturnem domu Moravče
tradicionalni novoletni koncert domačih kulturnih društev in gostom večera pevcem Ivanom Hudni-kom.
V SOBOTO, 17. JAN. 1998 OB 19.00 BO V DVORANI KD MORAVČE KONCERT
ADIJA SMOLARJA TRENUTNO NAJBOLJ POPULARNEGA KAN-TAVTORJA V SLOVENIJI.
Prodaja vstopnic po 800 SIT eno uro pred koncertom v avli KD.
Še eno voščilo
Vsem dobrim željam, ki jih dobivate te praznične dni, se iskreno pridružujemo tudi Sonja, Manca, Marija, Marjan in Milan. To smo mi, ki nas mnogi imenujete kar občinska uprava. Vsakodnevno se srečujete z nami in vsak od nas si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi čim strokovnejše in čim hitrejše reševal vaše osebne in skupne želje, potrebe, zahteve. Prizadevali si bomo tako tudi v prihajajo-
čem novem letu, za katerega upamo, da nam ho prineslo vsem skupaj veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, delovnih uspehov in tudi dobre volje, s katero se mnogokrat veliko hitreje in prijetneje rešujejo na videz nerešljivi problemi.
Prijetno praznovanje Božiča in prazničnih novoletnih dni vam želimo!
stva, ki so nam ga preko strank naložili naši volilci. Oni so pravzaprav tudi tisti, ki bi lahko ocenili naše delo.
Pa vendarle naj v nekaj stavkih izrazim svoje mnenje. Želja po rekonstrukciji in izgradnji asfaltiranih cest je v občini izredno velika. Tudi prizadevanja krajanov na nekaterih področjih so tako velika, da jim občina zaradi preskromnih in omejenih finančnih sredstev ne more slediti. Prav tako je nujno potrebno obnoviti nekatere vodovode in z vsemi tremi problemi se občina in občinski svet zelo resno ukvarjata.
Takoj na začetku letošnjega leta smo začeli s pripravo prostorskega plana do leta 2000, s sprejetjem tega akta želimo zagotoviti našim občanom kar nekaj na novo predvidenih zazidalnih območij in s tem povečati možnost gradnje v domačem kraju. Seveda se prav vsem ne da ustreči, kajti načrtovalci prostorskega plana morajo upoštevati tudi strokovno sprejete smernice na tem področju.
Tudi obvoznica mimo Moravč naj bi dobila bolj sprejemljivo traso za stanovalce južnega dela naselja. Podjetji SCT- Industrija apna Kresnice s svojim kamnolomom in Termit s svojimi peskokopi sta prišla pod drobnogled naših občanov, ki so vse bolj občutljivi na dogajanja v svojem prostoru.
Dolgo pričakovana telefonija tudi ni obšla občinskih svetnikov in
župan je pri pogajanjih s Telekomom dosegel znižanje prispevka naročnikov. Dela pri gradnji potekajo tako intenzivno, da lahko v d< »glednem času pričakujemo telefone v naših domovih.
Seveda se je najtežje odločiti takrat, ko je potrebno sprejemati določene podražitve. Takrat se zavedamo, da smo dodatno obremenili naše občanke in občane, a ta sredstva so nujno potrebna za delovanje našega vrtca, za izgradnjo vodovodnih omrežij, cest itd.. Občinski svet se tako odloči le tedaj, ko so predlagateljeve zahteve strokovno utemeljene in argumentirane.
Člani občinskega sveta so seveda tekoče seznanjeni tudi z vso drugo problematiko na območju naše občine, tako s socialnimi problemi, pomanjkanjem prostora v vrtcu in osnovni šoli in še z vrsto drugih zadev, ki se neposredno nanašajo na naše občane.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil županu in delavcem občinske uprave Občine Moravče za korektno sodelovanje z željo, da tako delamo tudi v bodoče.
In kako v naslednjem letu? Z enako resnostjo in odgovornostjo kol vsa dosedanja leta. Upam, da bo tudi v zadnjem letu našega mandata obveljalo naše načelo, da delamo v prid naših občank in občanov ter celotnega območja Moravske doline.
JOŽE RAZPOTNIK,
predsednik Občinskega sveta
Osveščeni starši -otrokova desna roka
OŠ Jurija Vege Moravče je konec meseca novembra organizirala dve izobraževalni predavanji za starše in učitelje. Prvo predavanje je vodila ga. Dora Gobec. Naslov predavanja POMEN SPODBUD ZA OTROKOV RAZVOJ nakazuje tudi vsebino. V predavanju je zlasti poudarjala to, da starši že v otrokovi najzgodnejši dobi življenja zatiramo njegova čustva in s tem tudi čutila, ki so osnova za dojemanje sveta, znanj in vedenja v družbi. Po njenih besedah so bistri otroci radovedni otroci. Njihovo radovednost pa ne smemo tešiti s podajanjem podatkov, temveč jih z vodenjem in vprašanji spodbujamo k še večji radovednosti in reševanju problemov.
Drugi predavatelj doc. dr. Go-razd Mravlje je svoje predavanje naslovil Klic v stiski. Predavanje je oblikoval na osnovi izkušenj, ki jih ima kot psihiater. Izbral si je zanimivo izhodišče. Predstavil je pomembnost otrokovih razvojnih stopenj od prvega dne življenja do konca adolescence (mladostnišlva) pri približno 23 letih. Mnogokrat, ko se zgodi kaj nepričakovanega (zasvojenost, prestopništvo, brezciljnost, samomor ali poskus samomora), najprej poskušamo najti razlog v zadnjem dnevu, tednu, mesecu. Prav vzrok pa je v otroku zasidran že mnogo prej. Starše je spodbudil,
naj si za otroke vzamejo čas in se z njimi o vsem pogovarjajo, kajti družina je otrokovo varno zavetje pred vsemi negativnimi vplivi vrstnikov in družbe. Prav v njej mora otrok najti osnovne usmeritve za življenje.
• Smučarski sejem rabljene opreme slabo obiskan
Učiteljica športne vzgoje T. Iljaž je organizirala 4. decembra prodajo športne opreme za zimske športe z namenom, da bi si otroci izmenjali Opremo, saj vemo, da je v enem letu večinoma že prerastejo. Pravo presenečenje pa smo doživeli, ker je bil odziv zelo slab. Nehote se vprašujemo po vzroku. Upamo, da temu ne botruje popolna odtujitev od telesne aktivnosti, ki je za otrokov zdrav razvoj tako zelo pomembna.
• Veseli december za najmlajše
V mesecu decembru so vzgojiteljice pripravile vrsto dejavnosti za najmlajše otroke. Malčki in njihovi starši uživajo v dejavnostih. Preizkusili so se v peki piškotov, izdelovanju novoletnih okraskov in voščilnic, nabirali so kondicijo za najdaljšo noč v letu s Fit klubom, vzgojiteljice pa jih ta mesec še posebej razvajajo s številnimi pravljicami. Podrobneje bomo vse dejavnosti predstavili v prihodnji številki. Če se nam do sedaj še niste pridružili, imate na voljo še nekaj priložnosti.
MAL
Moravče
Novosti na komunalnem področju
• Gradbena sezona se običajno s pričetkom zime umiri. V občini Moravče poteka še nekaj gadbenih del, predvsem na področju rekonstrukcij cest v Negastrnu in Gorici. Dinamiko gradnje telefonskega omrežja je žal upočasnilo slabo vreme, toda Tegradovi delavci in njihovi kooperanti izkoristijo vsako možnost za nadaljevanje del. V času poročanja so na Imenjah, v Soteski, trasiranje pa poteka tudi na trasi proti Vrhpoljam in (avoršici
• Zima zaenkrat še ni pokazala ostrih zob,
kljub temu smo se poskušali kar najbolje pripraviti na tegobe. Vsi kooperanti so bili obveščeni glede izvajanja zimske službe tako s strani Občine Moravče kol tudi s strani Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale.
Naročeno je nekaj zabojnikov za pesek, ki jih bomo postavili takoj po dobavi na na|bolj kritična mesta. Zal zaradi pomanjkanja sredstev zabojniki to zimo še ne bodo postavljeni na vseh potrebnih mestih.
V proračunu za prihodnje leto bomo poskušali zagotoviti |x.)trebna sredstva tudi za nakup zabojnikov.
• Na pobudo krajanov je bilo montirano cestno ogledalo v Zalogu, Gaberjah pod Limbarsko g< >r< > in na križišču ceste za Prikrnico na Dolah. Upamo, da bo s tem zagotovljena večja varnost udeležencev v prometu.
• Na Slandrovi ulici, v Zalogu pri Moravčah in na Vrhpoljah smo demontirali hitrostne ovire zaradi izvajanja pluženja snega. Seveda ne želimo, da bi zaradi tega vozniki povečevali hitrost in s tem ogrozili predvsem otroke na navedenih cestnih odsekih. Pozivamo torej vse voznike, pazite na prometno varnost, čeprav vas na to ne opominja hitrostna ovira.
M. BRODAR
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
11
Želimo Vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno leto 1998. Hkrati se zahvaljujemo vsem občankam in občanom občine Moravče za dobro sodelovanje v iztekajočem se letu.
SLS, podružnica Moravče
Ob obletnici Socialdemokratske stranke v Moravčah
Na Slovenskem je bila prva Socialdemokratska stranka ustanovljena že daljnega leta 1896. Njeno delo je pri nas močno vplivalo na življenje in delo vseh Slovencev vse do druge svetovne vojne. Po vojni je bila le-ta, kot tudi vse ostale stranke prepovedana, saj je bil uzakonjen enostrankarski sistem, tako ta stranka ni mogla več obstajati oziroma delovati. Šele leta 1987 je nastal iniciativni odbor za ustanovitev Socialdemokratske stranke, nato pa je bila 16. februarja 1989 ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije.
Občinski odbor Socialdemokratske stranke v Moravčah je bil ustanovljen 14. novembra 1994 in za njenega predsednika je bil izvoljen gospod Miro Capuder, ki je leto kasneje predal to svojo nalogo gospodu Jožetu Rebolju. Vsak začetek je težak, tako si je tudi Socialdemokratska stranka po svojih najboljših močeh utirala svojo pot. Število članov je bilo v začetku majhno, sedaj pa se le-to iz leta v leto povečuje, kar je odraz našega trdega dela ter tudi naših dobrih uspetiov, ki smo jih do sedaj dosegli. Naše temeljne vrednote so svoboda, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Po teh vrednotah bomo delovali še naprej. Obenem vabimo vse, ki živijo od poštenega dela, in so jim te vrednote razpoznavne, da se nam pridružijo. Le tako bomo vsi skupaj lažje naredili nekaj dobrega za naš lep košček domovine - Slovenije.
Ob tej priložnosti naj ob izteku leta 1997 voščim vsem članom stranke, simpatizerjem in vsem prebivalcem občine Moravče vesele božične praznike ter uspešno in srečno novo leto!
Predsednik občinskega odbora SDS MORAVČE
Jože Rebolj
OBČINSKA ORGANIZACIJA ZLSD
Iz dejavnosti
Članice in člani, simpatizerke in simpatizerji ZLSD iz Moravč, Lukovice, Mengša in Domžal smo ob koncu poletnih počitnic imeli srečanje. Prijateljsko smo se poveselili, si povedali kakšno okroglo in se pogovorili o prihodnosti. Razgovor je tekel tako o politični kot gospodarski problematiki. Moravčani smo se razgovorih predvsem o problemih v občini Moravče.
Pereče zadeve za moravske občane so prav gotovo telefonija, ureditev ceste skozi Moravče in njena razbremenitev z obvoznico. Srčno si želimo enake razvojne možnosti, da med razvitejšimi po krajinami in podeželjem ne bi bilo prevelikih razlik. V gospodarskem pogledu je moravska občina kar spodbudno okolje za razcvet kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter tudi za razcvet drugih podjetniških pobud. Vprašanja o katerih smo razmišljali so: Ali in koliko smo sposobni pridobivati sredstva iz Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti podeželja? Ali se kvaliteta življenja v moravski občini bolj ali manj razlikuje od kvalitete življenja v sosednjih občinah? Ali smo dovolj osveščeni za varovanje okolja, vzdrževanje naravnega ravnotežja v kmetijski in živinorejski pridelavi ter s tem zagotavljanja dobrih življenjskih pogojev potomcem? Tudi o ženskih vprašanjih, posebej še o vprašanjih kmečkih žensk, je bilo govora. Kmetice se spopadajo z nizkimi prihodki kmečkega gospodinjstva, ekonomsko odvisnostjo od mož, socialno izolacijo, nizko šolsko in največkrat nobeno poklicno izobrazbo, nimajo prostega časa, malo ali sploh nič se udeležujejo v javnem življenju. Kmečke ženske naj bi bile v prihodnje deležne več pomoči in usposabljanja. Najbolj dobrodošli bodo pospeševalni programi za vodenje dopolnih dejavnosti na kmetiji. Kmetice od nekdaj podpirajo tri hišne vogale in veliko bodo lahko pomagale pri vpeljavi boljših dohodovnih pogojev na kmetijah. Kmetice je treba spodbujati, da ugotove svoje osebne potrebe in potrebe svoje družine. Te potrebe niso več le delo na polju, travniku, hlevu ter kuhanje, pranje in šivanje. Danes potrebujejo kmečke ženske znanje o biološki pridelavi, o trženju in direktni prodaji pridelkov, o medsebojnih odnosih in komuniciranju. Možnosti za sodelovanje, vzpodbujanje in zdravo medsebojno tekmovanje je veliko.
ZLSD MORAVČE, občinski odbor-organizacija
Ustvarjalci ročnih del
Marsikdo ne ve, da deluje v Moravčah skupina imenovana USTVARJALCI. Ustvarjalci združujejo v svojih vrstah ženske in moške različnih starosti. Skupno za vse pa je, da se radi ukvarjajo z ročnimi deli.
Skupina je začela z delom v mesecu februarju. Sestajajo se vsak prvi četrtek v mesecu ob 19. uri v Kulturnem domu.
Njihov namen je, da se naučijo čim več različnih ročnih spretnosti. Na svoja srečanja povabijo znane ustvarjalce, ki se uspešno ukvarjajo z določenimi ročnimi spretnostmi, ali pa imajo v svojih vrstah nekoga, ki je uspešen na nekem področju ročnih del in jim to svoje znanje posreduje.
Do sedaj so se ukvarjali s pletenjem, kvačkanjem, risanjem na svilo, klekla-njem in oblikovanjem okraskov za decembrske praznike.
Na zadnjem srečanju se je zbrala večja skupina žena in deklet. Vsaka je prinesla s seboj potreben material in pripomočke. Po navodilih gospodične Urše, so zamesile slano testo in oblikovale okraske. Čas je neopazno tekel, na mizah pa so nastajali čudoviti izdelki. Spretno so zvijale kite, oblikovale vrtnice, listke, sadje, okraske za na smrečico in darila, deklice in dečke ter še mnogo lepega.
Čeprav so se nekatere žene prvič srečale s to"vrsto ustvarjalnosti, so se izkazale kot zelo spretne in domiselne. Izdelke bodo doma posušile in nato pobarvale. Sklenile so, da bodo tudi doma nadaljevale z izdelovanjem okraskov.
Zadnje srečanje je minilo v prijetnem in ustvarjalnem duhu. Takšna so bila tudi dosedanja srečanja.
V svoje vrste vabijo tudi moške, saj so na začetnih srečanjih sodelovali tudi oni. Sprašujejo se, zakaj jih ni več, saj so bili vsi po vrsti zelo spretni.
K naslednjemu srečanju, ki bo tudi v novem letu VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU OB 19. URI, vabijo VSE, ki jih takšno delo veseli in zanima.
BOJANA DORIČ
Po objavi poročila s 35. seje Občinskega sveta Občine Moravče z naslovom Kdo se ne drii pravil igre? V novembrski številki Slamnika, me je v torek, 2. decembra 1997, ob 8. uri po telefonu poklicala ga. Vera Banko, direktorica podjetja Termit. V 15 minutnem telefonskem pogovoru mi je očitala nekorektnost pri poročanju, širjenje neresnic, ki naj bi blatile tudi moje ime. G. direktorici sem hotela dopovedati, da to ni moja raziskava o podjetju, temveč POROČILO s seje Občinskega sveta, v katerem sem povzela bistveno iz razprave svetnikov. Dogovorili sva se, da bo na te »neresnice« odgovorila in kot urednica sem ji zagotovila, da bom članek zagotovo objavila, če bo oddan do 8. decembra. Prejela sem ga 11. decembra okoli 9. ure zjutraj. Ker dane besede ne prelomim zlepa, je tudi tokrat ne bom. Članek pa ne zajema odgovora na moje »neresnice«, temveč podaja edino resnico... Že davno pred nami so modreci našega planeta ugotovili, da absolutne resnice ni, zato, spoštovani bralci, presojajte sami, katere resnice so resnične in katere resnice so nekoliko manj resnične. Glede blatenja mojega imena, pa ne bom imela pomislekov, dokler bodo dejanja, ki jih človek opravi, zgovornejša od milijonov dobro ali zlo namernih besed.
BERNARDA MAL urednica in avtorica »spornega« poročila
ODGOVOR NA ČLANEK...
Str. .
Resnica je samo ena
Podjetje Termit je pričelo poslovati 1. 7 1960, ko je bilo vpisano v register gospodarskih organizacij kot podjetje za proizvodnjo livarskih peskov in pomožnih livarskih sredstev za livarne in železarne. S svojo proizvodnjo je pričelo s skromnimi sredstvi, katera pa je s pomočjo marljivih in delovnih rok moravskih, ihanskih in domžalskih delavcev ter vlaganji v razvoj in investicije z odpovedovanjem dela osebnih dohodkov, zgradilo nove proizvodne obrate.
Tako so delavci dosegli vedno boljše de-jovne uspehe, pridobili boljše delovne pogoje in sebi ter svojim potomcem zagotovili delovna mesta.
Ob posodabljanju svojih proizvodnih obratov pa niso pozabili na sokrajane Moravske doline, kar je dokazljivo s sofinanciranjem izgradnje in asfaltiranjem ceste Želodnik - Moravče, izgradnje vodovoda Drtija - Straža, izgradnje Partizanskega, sedaj Kulturnega doma, izgradnje skakalnic v Moravčah in na Miklavžu, odkupu zemljišč in pridobitvi vse potrebne dokumentacije za kamnolom Jelša, iz katerega tudi danes dobivajo krajani prepotrebni material za ureditev svojih cestišč, financiranjem raziskave vodnega zajetja Ples ter pomoči pri drugih delovnih in kulturnih prireditvah, s katerimi nova občinska uprava v Moravčah ni seznanjena, ker so njeni uslužbenci večinoma izven moravske občine. Za vse naštete in mnogo še neomenjenih dejavnosti so pisni dokazi, kakor tudi to lahko potrdijo občani Moravč.
Vsi občani Moravč so seznanjeni z dejavnostjo Obrata Peskokopi, v katerem teče proizvodnja mokrih, suhih, sejanih kremenovih peskov za potrebe livarn in železarn.
Da se podjetje Termit s to proizvodnjo lahko ukvarja, ima za to pridobljeno odločbo za izkoriščanje mineralnih surovin, katero je leta 1961 izdal Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt za celotno pridobivalno območje, katero je vrisano tudi v dolgoročnih planih Republike Slovenije.
S to odločbo je bila določena površina eks-ploatacijskega polja, za izkoriščanje mineralnih surovin, katerega mora upoštevati vsak načrtovalec, ki želi posegati v to območje, sicer je podvržen kršitvi Zakona o prostorskem planiranju. Rudarski posegi v eksploatacijsko polje zahtevajo dolgoletne raziskave, na podlagi katerih posebna državna komisija izda odločbo o državnih rezervah, kajti koriščanje rudnin se začne šele potem, ko je dokazana ekonomska upravičenost. Celotna dejavnost obrata Peskokopi je pod nadzorom Rudarske republiške inšpekcije in Ministrstva za gospodarske dejavnosti Slovenije.
Za posege v prostor eksploatacijskega polja oz. za odpiranje novega odkopa, mora rudarsko podjetje dati v izdelavo Rudarski projekt, katerega revidira zato pooblaščena organizacija oz. inštitut. V rudarskem projektu so zajete metode odkopavanja, rekultivacije po končani eksploataciji, vplivi na okolje in vse druge zahteve, katere določa Zakon o rudarstvu. Na osnovi revidiranega rudarskega projekta smo na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti pridobili leta 1996 odločbo za izvajanje del za pridobivanje kremenovega peska v ležišču Hudej-Ples, kjer bodo eksploatacijska in rekultivacijska dela potekala 15 let.
Pri rudarskih posegih kot so raziskave, izkoriščanje rudnine in končna rekultivacija traja de-
lo tudi več deset let, kar pa je z rudarskim projektom tudi predvideno. Da so področja po eksploataciji rudnine in končne rekultivacije bolje urejena kot pred tem, smo dokazali v zapadnem delu odkopa Drtija ih odkopu Tome, o čemer se lahko vsak osebno prepriča. Ostali odkopi pa se deloma še eksploatirajo ali služijo kot tehnološki rezervat. Po Ustavi Slovenije, Zakonu o rudarstvu in Zakonu o varstvu okolja je rudnina last države, zato morajo biti vsi posegi v plansko določeno eksploatacijsko polje kot so izdelava ureditvenega načrta, srednjeročnega ali dolgoročnega plana v skladu s prej omenjenimi akti.
Podjetje Termit zaposluje 110 delavcev iz Moravske doline in je tako največje podjetje v občini. Ostali občani so si delo poiskali v Domžalah, Ljubljani oziroma kmetujejo, se ukvarjajo z gostinstvom, trgovino, servisnimi in drugimi dejavnostmi. Tako Termitovi delavci skupaj z drugimi občani skrbijo za razvoj Moravske doline, kar dokazujejo sovlaganja Termita v obnovo in asfaltiranje cest, dograditev godbenega doma, v dajanju pomoči kulturnim in športnim društvom, kar v letu 1997 že presega 10 milijonov SIT. Termitovi delavci pričakujejo od občinske uprave, da tudi sama na svojh sejah prisluhne njihovim željam, saj bo le skupno delo dalo trdno osnovo za zaposlovanje občanov in razvoj Moravske doline.
Vse zgoraj omenjene trditve so podkrepljene v pisni obliki, kar se zahteva tudi od ostalih piscev iz Moravč, kajti neresnično pisanje škodi ugledu pisca, uredniku izdajateljskega časopisa in prav posebno še našemu podjetju Termit, zato naj se pisci in uredniki časopisov prepričajo v verodostojnost objavljenih člankov predno jih izdajo.
KOLEGIJ TERMITA
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE
Strokovna ekskurzija
V letošnji jeseni smo se člani DPM odpravili na dvodnevno strokovno ekskurzijo po slovenski in avstrijski Koroški. Zjutraj smo se najprej odpeljali proti Avstriji skozi naš največji (Karavanški) predor. Po dolgotrajni vožnji smo v zelo lepem vremenu prispeli v Celovec, središče Koroške. Naša vodička Urša nas je popeljala skozi stari del Celovca. Ogledali smo si cerkev posvečeno sv. Egidiju in izvedeli vse o njenem nastanku. Nato smo odšli na trg ter si ogledali vse pomembnejše stavbe na njem, med drugim smo izvedeli tudi to, da je bil to eden prvih trgov v Avstriji, ki so ga zaprli za promet. Potem, ko smo si ogledali še nekatere druge celovške znamenitosti, smo se odpeljali proti Minimundusu. Tam smo si ogledali znamenitosti z vsega sveta v malem. V parku so lepo izdelane miniature gradov, železnic, pristanišč, spomenikov in celo lokomotiv ter ladij, ki so vse v razmerju 1:25 v primerjavi z originali.
Na vožnji do Klopinskega jezera nam je vodička predstavila kratko zgcxlovino koroškega naroda, predvsem pa probleme s kateremi se Slovenci na Koroškem srečujejo še danes. Vmes smo videli še znano Vrbsko jezero.
Ker se je bližal večer smo se odpeljali nazaj v Slovenijo, v Sentanel in na kmetijo Marin. Pred nočjo smo si ogledali še nekaj kmetij in delo na njih. Pogovorili
smo se z gospodarji kmetij ter ugotovili marsikakšno zanimivost o kmetovanju v tem delu Slovenije. Po odlični kmečki večerji na kmetiji Marin smo se odpravili spat v sobe.
Naslednji dan smo takoj po zajtrku odšlr v Mežico. Tam smo si ogledali zanimiv, muzejsko urejen del velikega mežiškega rudnika svinca in cinka. S pravim rudniškim vlakcem smo se popeljali 3,5 km daleč pod Peco. Vodič nas je vodil skozi rove ter skozi zgodovino dela v rudniku. Vse od težavnega in izključno ročnega dela, delali so tudi otroci in ženske, pa do sodobnega načina dela.
Iz Mežice smo se odpravili na Preži-hovino, domačijo Prežihovega Voranca. Sedanji lastnik nam je veliko |>ovedal o Prežihovem težkem življenju in njegovih delih.
Zatem smo se odpeljali v Slovenj Gradec. Poleg mesta smo si ogledali tudi izredno zanimivo razstavo sodobne umetnosti v tamkajšnji galeriji. Slovenj Gradec je namreč imenovan za Mesto miru. Ta Mesta miru so po celem svetu in na tej razstavi so sodelovali sodobni svetovni umetniki.
Nato pa smo se na žalost morali odpeljati proti našemu delu Sbvenije. Vmes smo si ogledali še Celje. V Moravče smo se pripeljali v nedeljo pozno zvečer.
Ekskurzija je torej minila in nam poleg obilo novega znanja prinesla tudi boljše odnose v našem društvu.
PETRA JEMEC
Prejeli smo
Na naslov uredništva časopisa »Slamnik« je prispelo anonimno pismo s sliko in tekstom, ki opozarja na veliko ekološko nevarnost v naši občini. Ker uredništvo ne objavlja anonimnih pisem, so le tega zaradi aktualne vsebine odstopili Občini Moravče.
Tekst pisma se glasi:
»ČRNA DEPONIJA AVTOMOBILOV - LAST:........
POTOK RAČO NEPOSREDNO OGROŽA:
400L BENCINA
350L MOTORNEGA OLJA
350L ANTIFRIZA
150L ŽVEPLENE KISINE
70L HIDRAVLIČNEGA OLJA
70L SREDSTEV ZA ČIŠČENJE STEKLA
ANONIMNO PROSIM, DA ZADEVO SPRAVITE V JAVNOST, SAJ NIHČE OD PRISTOINIH NE STORI NIČ.« (tekst ni lektoriran)
Klub temu, da je bilo pismo anonimno in oddano na pošto v Smledniku, se avtorju le-tega zahvaljujem. Pravi naslov za takšna opozorila in obvestila pa ni v uredništvu glasila Slamnik v Domžalah, kjer je naša urednica prejela pošto ob oddaji gradiva za novembrsko številko tehničnemu uredniku, ampak:
Občina Moravče,
Oddelek za komunalo
Trg svobode 4, Moravče 1251
V skladu s pristojnostmi bo Občina Moravče informacijo preverila in ustrezno ukrepala.
Župan MATJAŽ KOČAR
fore* (Jiif\ vfw.et"° »*»ii:
CCfl    1,00 t IfllHt,
35o Z  JMorMAfc« cd* 3S0 l fivriFKU* -CJO Z.  ivCUf^f k<lll*f }P Z.   PtltJlVLl ČA,n<1 oi>» lot    5<FZ>S'K   Tfr  r/JČ^/S/f J-ff««
■S" J /VO/?f oC  fn ?r'oj*st H   Atf-f®«' IVjl'.
12
DECEMBER GRUDEN
/lamnik
Moravče
RADIO KLUB MORAVČE
Prvi v Evropi
V lanskem radioamaterskem tekmovanju ALL ASIAN DX CONTEST smo člani RK Moravče dosegli velik uspeh. Zasedli smo t mesto v Evropi in za to prejeli lično diplomo.
Za RK Moravče to sicer ni prvi usfaeh v tem tekmovanju. Že leta 1976 smo prav v tem tekmovanju dosegli 2. mesto v Evropi, tako da je videti, da nam to tekmovanje nekako leži.
Poleg tega tekmovanja smo v lanskem letu sodelovali še na dveh tekmovanjih, ki štejeta za neuradno svetovno prvenstvo. To sta tekmovanji s skupnim imenom VVORLD VVIDE DX CONTEST, med radioamaterji znani s skrajšanim imenom WW. Tekmovanji sta dve, eno v foniji, drugo v telegrafiji.
Uradni rezultati tekmovanja še niso znani, vendar smo za naše razmere tekmovali dokaj uspešno. Žal se nam je v prvem delu |X) 30 urah dela pokvaril ojačevalnik, tako da smo tekmovanje zaključili z nekaj čez 1000 zvezami, medtem ko smo drugi, telegrafski del tekmovanja uspešno zaključili z nekaj preko 2000 zvez.
To sicer v svetovnem rflerilu ni kakšen revolucionaren rezultat, vendar za nas, ki v preteklih letih nismo kaj prida sodelovali na tekmovanjih, zelo soliden.
V nadaljnje nameravamo posodobiti tehniko, predvsem antenski sistem, in se uspešneje kosati z ostalimi tekmovalci tako doma kot v svetu.
Cilj radioamaterskih tekmovanj (ang. contest) je v 48 urah, kolikor tekmovanje traja, vzpostaviti cim več zvez s čimveč državami in conami sveta. Država v radioamaterskem pomenu ni enaka političnemu, saj za državo velja vsak del Zemlje, ki je na kakršenkoli način ločen od okolice, bodisi
G D Vrh polje organiziralo 7. vrhpoljsko Veselo jesen
Koncert
narodno
zabavnih
• v
viz
Na Vrhpolju se je v soboto, 22. novembra 1997 zbralo nekoliko manj obiskovalcev kot prejšnja leta, kar dokazuje, da je v naši občini kulturnih prireditev vse več in so obiskovalci postali izbirčni, saj imajo med čem izbirati. Kar je vsekakor prav!
V triurnem programu so prisluhnili ansamblom Svetlin, Vrbovec in Franca Zemeta, ljudskemu godcu Francu Fleretu, Duo sonček z Vira ter povezovalcema Iči in Mitevžu. Največje navdušenje sta med poslušalci izzvala štirinajstletnika z Vira. S harmoniko in trobento sta izvajala zahtevne skladbe in navzoče zabavala s pripovedovanjem šal. Poslušalci niso skoparili pri aplavzu, s katerim so nagrajevali nastop Franca Flereta. Najbolj pričakovani dogodek prireditve je bilo žrebanje vstopnic. Organizator prireditve, Pavel Barlič, in predsednik CD Vrhpolje, Janez Mihelčič, sta med občinstvo razdelila 16 nagrad, med katerimi je bila tudi zlata ogriica. Po programu se je nadaljevalo družabno srečanje. Izkupiček od prireditve bodo namenili za pokritje plesišča na prostoru med gasilskim domom in šolo na Vrhpolju.
MAL
politično (upravne enote), bodisi zemljepisno (otoki) in tako je v radioamaterski razdelitvi nekaj čez 340 držav. Svet pa je tudi geografsko razdeljen na 40 con, od katerih so nekatere bolj (npr. 14, ki je v Evropi), nekatere pa manj naseljene (npr. 40, ki pokriva Severni tečaj). Rezultat predstavlja zmnožek števila zvez (QSO points) in števila delanih držav in con (mno-žilci).
Morda na tem mestu še to, da Slovenci v tej dejavnosti radioamaterjev zelo visoko kotiramo, da smo osvojili že ničkoliko lovorik in da imamo v radioamaterskem »Hali of Farne« tudi svojega predstavnika. To je Tine Brajnik, ki je tudi najmlajši član te institucije, nosilec svetovnih rekordov in večkratni zmagovalec raznih tekmovanj, seveda tudi WW.
T. D.
Novo vzletišče jadralnih padalcev nad Kresnicami
Nad Kresnicami lahko večkrat opazimo na nebu, kako se mimo in svobodno gibajo padala raličnih barv.
Letošnje poletje so leteli ne le nad Kresnicami, pač pa tudi proti Moravski dolini, celo nad Limbarsko goro.
Gospodar tega gozdnega področja Janez Zupančič je bil navdušen nad letalci in je z veseljem pripomogel, da so si fantje uredili, razširili in posekali moteče drevje na startu. Delovna akcija je potekala ves dan, na koncu so
bili z rezultatom svojega dela vsi zelo zadovoljni.
Do Smrekarjevega starta na Zapo-dnu lahko pridemo preko Slivne. Start leži na južni strani, pod njim pa se bohoti naselje Kresnice z reko Savo.
Razgled je prekrasen, fantje pa so presrečni, kajti start jim omogoča, da izpolnijo svoje želje in potrebe po letenju ter občudovanju prekrasne narave iz višav.
R GORJUP
92. rojstni dan Justine
Letos, 25. septembra je praznovala najina dobra in skromna prababica Justina Dobovsek, roj. Ravnikar, svoj 92. rojstni dan. Rodila se je kot prvorojeni otrok leta 1905 na Plesu. Imela je štiri brate in eno sestro, ki pa so že davno preminuli. Pri 32 letih se jc poročila / (ožetom Dobovškom. Skupaj sta živela samo 5 let, kajti mož je umrl med drugo svetovno vojno. Nemci so ga na |esc-nicah vrgli pod vlak. Leta 1939 se jima je rodila prva hči Marija in leto kasneje sta povila Se drugo hčer Ančko, lustini-na življenjska pot je bila zelo težka. Sama je morala skrbeti za obe hčerki in
v/drževati kmetijo. Nemci so jima med drugo svetovno vojno požgali hišo. Vse svoje življenje je z delom veliko pomagala drugim. Sedaj za njeno dobro počutje in zdravje skrbi njena prva hči Marija Birk. Vsak mesec jo obišče tudi župnik Viktor Primožič.
Njen rojstni dan smo praznovali v nedeljo, 28. septembra. Zbrali smo se vsi njeni najbližji. Prišel je tudi župnik, ji zaželel mnogo zdravja in blagoslovil na novo prenovljen križ. Zahvaljujeva se vsem, ki ste se udeležili praznovanja in vsem, ki ste |x>kazali veselje in radost. SUZANA IN VLASTA RIBIČ
PrisrKvek smo v uredništvu jjrojoli 10. novembra in ga v novembrski številki nismo otv lavili /andi f Hjnianikanj.i prostora. Otsfie lustini pa k 92. rojstnemu dnevu tudi mi iskreno Čestitamo. Ob tej priložnosti |i želimo veliko zdravja Id zadovoljstva v novem 1998, letu.
UREDNIŠTVO
Uspešno nadaljevanje del
»GRADIMO IN VZGAIAMO MLADI ROD« je parola, katera se uresničuje iz leta v leto. Tako kot smo za letna tekmovanja na plastiki posodobili skakalnice pri O. Š. Moravče, smo »horuk« preselili na Sv. Miklavž, kjer je pet skakalnic od najmanjše do 65-metrske za prave zimske skoke na smučeh v naravnem okolju. Potrebno je bilo opraviti nekaj zemeljskih del, obnoviti nalete, največ dela pa zahteva izgradnja sodniškega stolpa in komunikacij. Le-tega smo že »spravili« pod streho. Tudi z notranjimi deli hitimo, da bo stolp kmalu kazal pravi izgled. Ob zadnjem zapadlem snegu na Miklavžev dan so domači skakalci že lahko preizkusili 40 - in 65-metrsko napravo in opravili kar nekaj trening skokov v soboto in nedeljo.
Izletniki, ki so obiskali ta dan izletniško točko, so tam tudi izvedeli, kaj se dogaja pri skakalnicah. Člani kluba in starši skakalcev so hiteli z deli na sodni Skem stolpu in občasno pogled usmerjali na tiening skoke domačih varovancev. Pogovor je tekel tudi o sijajnem nadaljevanju USpehov Primoža Peterke v svetovnem potoki v tej sezoni, saj le-ta nabiral znanje na začetku športne poti prav tukaj in v tem klubu. Ponosni smo nanj in lahko pričakujemo, da Ik> nekcx' - nekje za nas namenil tudi kakšna spdbudna priporočila in napotite, za katere mu lx)mo hvaležni. Tudi letos ga !x>mo spremljali na tekmah, kolikor lx> to v moči [X)sameznikov, kluba ali pa lx> morda kaj primaknila tudi C )lx in.i Moravče.
Da bodo skakalci lahko trenirali doma, lxirno v Ugodnih vremenskih [x;go-
jih skakalnice umetno /asnežili, s tem pa tudi dokazujemo, da nam ni do šale, da bi nas nekateri pot iskali ob rob v tem š|x)rtu, kajti tudi strmina za 8.5-motrsko napravo je že pripravljena. Od tu tudi ni daleč': ckj središča Slovenije (GEOS-Zg. Slivna), kar da vedeti, da smo tudi v igri za izgradnjo osrednjega skakalnega centra Slovenije. Nekateri o njem sanjajo, mnogih pa vrli novinarji nočejo predstaviti, kot da obstaja le ena varianta. Pozabljate na nas! Naj se na koncu zahvalim vsem, ki nam finančno in materialno pomagate, obentfn pa bi k njim |x>/-val še ostale, ki oklevate - bi ali ne hi...
V prihajajočem novem letu 1<K)8 vam želimo vse najlepše, zdravja in veselja, športnikom pa veliko š|x>rlnih uspehov
december 1997
za S. K. TERMIT MORAVČE IZTOK CAJHEN
PIHALNA GODBA MORAVČE
Godbeni dom pod streho
Kmalu po tem, ko je godba pod vodstvom kapelnika Mira Capudra ponovno začela z delom, se je pokazala potreba, da bi godba imela svoje prostore. V prvih letih smo imeli vaje v gasilskem domu, kasneje v osnovni šoli. Potem smo si s pomočjo Krajevne skupnosti Moravče in Mizarske delavnice uredili god-beno sobo v predprostoru dvorane
Kulturnega doma, v kateri godba vadi že 20 let.
V osemdesetih letih, ko so v Moravčah pripravljali zazidalni načrt, so tudi za godbeni dom določili mesto zidave. Dom naj bi stal vzhodno od Kulturnega doma, vendar zaradi različnih vzrokov naših načrtov nismo mogli uresničiti. Boljši časi za delo gocllxo in gradnjo našega doma so se začeli, ko smo v
Dolgoletne želje moravskih godbenikov so se začele uresničevati. Godbeni dom že dobiva svojo podobo.
Moravčah dobili svojo ()lx*ino. (ios|x>d Zupan, Matjaž Kočar, in svetniki so podprli nase načrte, mi pa smo šli veselo na delo. Leta 19% smo s pomočjo ()bčine pripravili vsa dovoljenja. Načrt novega godbenega doma je izdelal član godbe mag. Franc: Gipuder. Veliko |x>ri|ioro in razumevanje za naše delo so pokazali tudi občani, ki so nam podarili les za ostrešje, veliko hlodovine in pris|X'vke v drugih oblikah (delo s stroji, vožnje, žaganje lesa in ostalo). Podjetje Termit nam je skupaj s Siporexom iz Kisovca podarilo gradbene elemente - zidake, tako da smo imeli v juliju letos za začetek del že vse pripravljeno. V juliju je bil opravljen izkop temeljev. Člani gocllx' smo temelje zabetonirali in pripravili vse potrebno za zidavo. Zahtevna zidarska dela je opravilo podjetje za zidarske dejavnosti Venis, Miha Zavbi pod nadzorom Franca Capudra. Sami smo napravili ostrešje in pripravili vse potrebno za pokritje strehe. V novembru jo bil dom pokrit in vzidana tudi okna. Dom je tako dobil svojo končno podobo.
Člani pihalne godlx- Moravče nestrpno čakimo dneva, ko bomo sedli vsak na svoj prostor v novi vadbeni dvorani. Mislimo, da se bo to s podporo Občine in ostalih uresničilo že v prihodnjem letu 1998.
Lepa hvala vsem, ki ste nam pomagali.
Predsednik gradbenega odbora in godbe MILAN MOČILNIKAR
Pozimi pa lilije ne cveto...
... na Moravškem očitno več ne drži! Lani je ravno na zimo v/In stel Limbar (staro slovensko ime za lilijo), kljub prepihom uspešno
firestal prvo leto, zdaj pa raste daje. Pušeljc pač mora bit...
Mesec november je bil za KID Limbar v znamenju živahnega kulturnega dogajanja. Zopet se je po uspešni uprizoritvi komedije Učenjak v lanski sezoni zbrala igralska zasedba in začela s pripravami na novo predstavo -komedijo z naslovom Gosposka kmetija. Premiera načrtujejo za konec januarja.
Komorni zbor Limbar je poleg rednih vaj izkoristil priložnost, da se predstavi novemu krogu poslušalcev. V četrtek, 20. novembra je bil zbor povabljen na mirenski Grad. Tu se je s svojim programom narodnih pesmi predstavil udeležencem tedna za usposabljanje mladih za nadomestno civilno služenje vojaškega roka v okviru Slovenske Karitas.
V soboto, 22. novembra je moški del Komornega zlx>ra Limbar sodeloval na drugem rednem občnem zboru KUD Limbar. Iz letnih poročil posameznih sekcij društva je bilo mo goče razbrati, da je dejavnost društva dobro stekla. Štirideset vaj in petnajst nastopov Komornega zlxira ter (zanimivo) enako število vaj in deset predstav komedije Učenjak poleg ostalih prireditev društva (gostovanje foklor-ne skupine, obisk pisatelja Alojza Rebule, materinski dan,...) kaže na pestro kulturno dogajanje v prvem letu obstoja društva. Predstavljen je bil tudi
program društva za sezono 1997/98, ki se že uresničuje.
Pomembno promocijo za zlx>r in kraj je pomenil nastop v okviru praznovanja potintridesotletnice Oddelka za zootehniko v Grobljah. Na otvoritvi razstave fotografij in diapozitivov je zlx>r sodeloval s petjem in vezno bosock). Poleg več |x>slancev Državnega zlx>ra in profesorjev Biotehniške fakultete sta bila med gosti tudi Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo in dr. (anez Podobnik, predsednik Državnega zbora. Ponovno je Komorni zlx>r Limbar zapel v polni dvorani 8. decembra. Na istem mestu je imelo občni zbor Društvo govedo rejcev Slovenije.
Zadnjo nedeljo v novembru, nedeljo Karitas, sicer pusto in deževno, smo izkoristili za obisk naših prijateljev na Štajerskem. Lani so člani fol-korne skupine iz Zgornje Velke in ljudski godci navdušili moravsko občinstvo na prireditvi Limbar se predstavi. Letos smo jim, natanko po letu dni, obisk vrnili. Zbor Limbar je sodeloval s petjem pri nedeljski maši v cerkvi Marije Snežne na Zgornji Velki, ki leži blizu Šentilja, tik ob meji z Avstrijo. Po maši se je v krajšem koncertu predstavil s programom narodnih pesmi. Okusili smo gostoljublje štajerskih ljudi, ki so nas prijazno sprejeli in pogostili. Z veseljem se bomo odvzali njihovemu povabilu, da jih še kdaj obiščemo.
Letošnji šo|X'k prireditev lx) sklenil božični koncert, ki bo 26. decembra v znameniti podružnični cerkvi Svetega Andreja. Gost večera lx> Oktet Pirnat, ki letos praznuje štirideset-letnico obstoja. Poleg božičnega vzdušja in dobrih Zelja za novo leto bo program tudi domovinsko obarvan. Z njim bo poudarjen državni praznik in pomen samostojnosti za našo deželo.
Voščilo za prihajajoče praznike torej velja. In vabilo na koncert tudi.
B. KUNAVAR
Miklavžev dan je postal Miklavžev teden
Miklavž tudi to leto ni obšel naše doline. Otroke, tiste najbolj pridne, je s spremstvom obiskal kar po domovih. Drugi otroci pa so se z njim srečali v Pečah, na Vrhpolju, Dešnu in Centru Resnik. Vsi otroci, tudi malo manj pridni, so si lahko ogledali priložnostno igrico in prejeli darila. V Moravčah je imel sv. Miklavž kar nekaj dela, da je. pregnal peklenščke MAL
Sv. Miklavž in parkeljni
V cerkvi sv. Martina so otrcx:i nestrpno pričakovali sv. Miklavža. Toda prišlo je do velike pomote. Namesto dobrega moža so se na odru pojavili trije grozno črni parkeljni, ki so delili darila, ne boste verjeli, najbolj porednim otrokom. Dolg jezik za jezljivc a, velik lesen kol za cvekarja, blazine za zaspanki, medaljo za pretepača in te
levizijski spored namesto molitvenika. Še sreča, da je kn\alu prišel sv. Miklavž, ki je pregnal hudobce in pridnim otrokom razdelil darila. Tudi letos je imel kar precej zvestih pomoč-nikov-angelčkov. Vsi tisti, ki so se na različne načine trudili s pripravo daril, |x.'ko parkeljnov in s pripravo igrice-, pa so se sramežljivo skrili, kot da sv. Miklavž ne ve za njilv >vo skrito delo. Gotovo se jim lx> še sam zahvalil, kakor se vsem, tudi ()bc ini Moravče, zahvaljujemo otroci in starši.
MILKA NOVAK
le pločnik pred Občino res ekibra stvar,
a parkirati pa moraš daleč stran.
C) zamolčanih žrtvah so .       —j^-. skromno spregovorili na obzid
PARREUMRE KSsss^......
Drtija, 6. december, 1997
S kakšno
pravico in s kakšnim namenom nekdo lahko zapre cesto, po kateri se je vozilo 60 let?
Lukovica
ILOVICE
M OBČINI*
/lamnik
Iz dela občinskega sveta
4. decembra so se člani občinskega sveta sestali na 30. seji, kjer so obravnavali kar 18 točk dnevnega reda; med najpomembnejšimi točkami je bil rebalans proračuna, določitev lokacije za izgradnjo vrtca in idejni projekti za devetletno šolanje.
Burna razprava je potekala pri sprejemu rebalansa občinskega proračuna. Proračun se je povečal za (>(> milijonov in tako znaša skupaj 466 milijonov tolarjev. Do pove-< .uij.) je prišlo predvsem zaradi so financiranja krajevnih skupnosti, prisrjevkov občanov, povečala pa se je tudi zagotovljena poraba na pri-hodkovni in odhodkovni strani. Vložena in sprejeta sta bila tudi dva amandmaja, na podlagi katerih so se povečala sredstva pri postavki %»regresira nje obrestne mere«, bila pa je uvedena tudi nova proračunska postavka »proslava ob dnevu samostojnosti«. Župan g. Anastazij Zivko Burja je po sprejemu rebalansa poudaril, da je bila njegova priprava in uskladitev z merili Ministrstva za finance izredo težka, saj se kot izvrševalec proračuna zaveda, da so potrebe in želje porabnikov proračuna, predvsem krajevnih skupnosti, precej večje.
Že na oktobrski seji so svetniki sprejeli sklep, da tričlanska komisija opravi ogled predlaganih možnih lokacij za izgradnjo vrtca v naši občini. Takrat so bile predlagane naslednje lokacije: čebelarski dom na Brdu, pri OŠ Janko Kersnik Brdo, ob stari cesti Lukovica - Šentvid, pri Korantu na Prevojah, ob kulturnem domu v Šentvidu in na šolski parceli v Šentvidu (»Kurica«). Komisija v sestavi ga. Stanislava Stopar, g. Peter Križnar in g. Franc Barlič je ob
sodelovanju g. Tomaža Cerarja svoje delo opravila in na tej seji dokončno predlagala lokacijo ob magistralni cesti M-10 na Prevojah (pri Korantu), kot pomožne lokacije pa je določila še lokacijo na zemljišču »Anzelj« v Šentvidu, lokacijo bo kulturnem domu v Šentvidu ter lokacijo na šolski parcel i v Šentvidu (pri »Kurici«). Občinski svet je lokacijo pri Korantu potrdil, prav tako pa tudi pomožne lokacije, ki bodo prišle v poštev le v primeru eventu-elnih zapletov pri pridobitvi lokacije pri Korantu. Tako se bodo v naslednjem letu začele intenzivne priprave za njegovo prepotrebno izgradnjo. Občina Lukovica ima namreč 70 mest za svoje otroke v vzgojno varstvenih zavodih Domžale zagotovljenih le za dobo petih let.
Ker sta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o osnovni šoli določila obveznost lokalnih skupnosti, da zagotovijo sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje osnovne šole, je občinska uprava v sodelovanju z OŠ janko Kersnik aktivno začela pripravljati idejne projekte za prostorske rešitve v matični šoli na Brdu in v obeh podružničnih šolav Krašnji in Blagovici. Podjetje Arhis iz Zagorja, ki je projekte pripravilo, je strmelo k racionalnosti in seveda zakonskim zahtevam. Tako so člani sveta idejne projekte potrdili in sprejeli sklep, da se pristopi k izdelavi investicijskega programa in da se začnejo postopki za izvedbo referenduma za občinski samoprispevek. Dejstvo je namreč, da so svetniki največ' vprašanj namenili ravno vprašanju zagotovitve finančnih sredstev za izpolnitev zakonskih pogojev za 9-letno šolanje. Res je,
IZ ODDELKA ZA KOMUNALO
Zimska služba
S prvim decembrom se je pričela meteorološka zima, z njo pa vse tegobe, ki so vsakoletna značilnost tega letnega časa. Največ težav imajo udeleženci v prometu, ki s svojimi jeklenimi konjički odhajajo na pot tudi v skrajno neugodnih vremenskih razmerah, kot sta sneg in poledica.
Zimsko vzdrževanje cest kot del rednega vzdrževanja cest predpisuje Zakon o cestah. V Sloveniji je organiziranih devet testnih podjetij, ki Opravljajo delo zimskega vzdrževanja na 4700 km magistralnih in regionalnih cest. Za organiziranje vzdrževanja občinskih cest (lokalnih cest in javnih poti) so pristojne ob čine, te pa po lastni presoji izbirajo izvajalce teh del.
Zimska služba zahteva izjemno velika sredstva. Ceste morajo biti redno vzdrževane tako, da je na njih mogoč varen promet. Največji si rose-k poleg pluženja pomeni posipanje poledenelih vozišč. Bolj pogoste so poledice, ko je podnevi toplo in se sneg tali, ponoć i pa /mi zuje. Zato dežurne ekipe stalno nadzirajo stanje vozišč, posebej kritičnih odsekov.
Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest predpisuje štiri prednosti pluženja na državnih cestah, ki so odvisne od kategorije cest, gostote prometa, dostopnosti z javnimi prevoznimi sredstvi, geografske lege in ekpnci mičnosti zagotavjanja prevoznosti. Tako I. prioriteta obsega avtomobilske in druge c esto s povprečnim letnim dnevnim prometom nad 4000 vozil/ na katerih mora hiti pri obil-
nem sneženju med pluženjem omogočeno stalno odvijanje prometa z uporabo verig. Med pluženjem sneg ne sme biti visok nad 10 cm. Na drugi strani pa IV prioriteta obsega ceste, ki se v zimskem času ne vzdržujejo in se z novoza-padlim snegom zaprejo za ves promet. Take so predvsem ceste v višjih legah in z malo prometa, katerih vzdrževanje prevoznosti je nevarno zaradi plazov in neekonomično.
Zimska služba je vsako leto uvedena 15. novembra in je praviloma končana 15. marca prihodnjega leta. Trajanje zimske službe pa je seveda odvisno izključno od vremena.
Zimska služba je torej dobro pripravljena na neugodne zimske razmere. Dolgoletne izkušnje pa kažejo, da so na zimo najslabše pripravljeni prav najštevilnejši udeleženci v prometu - vozniki motornih vozil, se posebej vozniki tovornih vozil s priklopniki. Ti se v zimskem času odpravijo na vožnjo pogosto z letnimi pnevmatikami. Zato preko medijev poskušajo vplivati na voznike, naj se pravočasno pripravijo na zimske razmere na cestah. Posebno so za dobro in predvsem varno vožnjo potrebne zimske gume in verige, te so obvezne pri zasneženi cesti. Nenavadno je, da v radijskih poročilih nemalokrat zasledimo, da je zimska oprema priporo-i ena in ne obvezna.
Vsak voznik je odgovoreii za svojo varnost, predvsem pa /.t varnost soudeležencev v prometu, zalo je dolžan zanjo kar najbolj poskrbeti.
TATJANA S.
da lx)do manjše občine s skromnimi proračunskimi sredstvi zelo težko same zagotovile vsa sredstva; zato so svetniki menili, da bi morala država zagotoviti vsaj polovico finančnih sredstev za ta namen.
Podžupan g. Matej Kotnik je kot predsednik Odbora za počastitev jubilejnega leta svetu podal poročilo o finančni konstrukciji prireditev v jubilejnem letu 1997 Poudaril je velik pomen in odmevnost vseh prireditev v širšem slovenskem prostoru. Glede na to so bila za občino finančna sredstva (skupaj v jubilejnem letu 5 milijonov SIT) velik zalogaj, vendar so člani sveta ugotovili, da so bila dolgoročno dobro naložena. Kultura je naša prepoznavnost in identiteta.
Po novem Zakonu o stavbnih zemljiščih, ki je začel veljati 25. (>. 1997 je upravljanje in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči obvezna gospodarska javna služba, ki jo mora zagotavljati občina. Ker zakon z 31. 12. 1997 ukinja Sklade stavbnih zemljišč, bo potrebno nanovo organizirati to javno službo. Občinski svet je odločil, da jo bo v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah zagotavljal v režijskem obratu kot notranje organizacijski enoti občinske uprave. Tako je na seji sprejel Odlok o spremembi Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Lukovica in v njem upravljanje in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči določil kot obvezno gospodarsko javno službo.
Zelo pereča problematika, ki jo je svet tudi obravnaval, je bila informacija o ustavitvi postopka prodaje trgovine Mercator na Prevojah.
Zaradi vložka krajevne skupnosti Prevoje v nakup in opremljanje zemljišča ob začetku izgradnje trgovine v višini 1/3 vseh sredstev, je občina vložila pritožbo zoper javni razpis za prodajo te nepremičnine, objavljen v časopisu Delo 29. avgusta letos. Zaradi dokazanega vložka krajevne skupnosti in nepravilnega postopka javnega razpisa je podjetje Mercator postopek prodaje ustavilo. Ko bo vloženi delež krajevni skupnosti poplačan, bo podjetje razpis ponovilo. Svetniki so ob tem zahtevali, da Mercator pri ponovnem javnem razpisu izrecno navede, da se nepremičnina prodaja izključno za opravljanje trgovinske dejavnosti z osnovno preskrbo (živila).
Občinski svet je sprejel tudi sklep, da od 1. 12. 1997 50% stroškov prevoza pitne vode plača Občina Lukovica, 50% pa občani sami; v letošnjem letu je namreč zaradi suše veliko gospodinjstev ostalo brez pitne vode, zato jo je moralo PGD Blagovica s svojo cisterno prepeljat i občanom do 31. oktobra kar 2,273.000 I.
MOJCA S.
Dragi bralci Lukovških strani!
*
Kmalu bomo sklenili staro leto, prihaja novo, še ne vemo, kakšno. Ob tej priložnosti bi se vam rada zahvalila za potrpljenje, ki ste ga imeli z menoj, za aktualne prispevke, ki sem jih prejemala od vas; brez vas Lukovških strani ne bi bilo.
V pričakovanju, da bodo naše strani tudi tako bogate v novem letu, kot so bile v starem, vam želim miren božič, pričakan v krogu družine, ter nadvse bogato novo leto.
UREDNICA LUKOVŠKIH STRANI MONIKA DOMITROVIČ
Upokojenci
Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojim članom, da bomo članarino pobirali za leto 1998 na običajnem mestu in obenem vpisovali nove člane.
11.1.1998  Lukovica od 8. do K), ure (pisarna DU) 11.1.1998   Prevoje ob K), do
12. ure
18.1.1998  Blagovica od 9. do
11. ure (gostilna Žohar) 18.1.1998  Krašnja  od   11. do
12. ure
Uradne ure bomo imeli vsak četrtek od 15. do 17 ure.
Odbor je pozdravil tudi župan g. Anastazij Živko Burja, ki je obljubil vso podporo novi dejavnosti
Lukoviška godba
V sredo, 12. novembra 1997 se je prvič sestal ustanovni odbor lu-koviške godbe. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo Božo Stupica, Kamilo Domitrovič, Matija An-drejka, Matej Kotnik, Jure Močil-nikar, Jure Sambol in Dominik Domitrovič, si je zadel nalogo pripraviti vse potrebno za čimprejšnji
začetek delovanja pihalnega orkestra v Lukovici.
Odbor je proučil možnosti za sestavo orkestra. V pogovoru smo ugotovili, da je v naši Občini dovolj glasbenikov, da bi tak orkester deloval v zadostni sestavi.
Ravno tako so velike možnosti za pridobitev manjkajočih inštrumentov,
notnega gradiva in ostalega potrebnega, da bi lahko pričeli z vajami. Odbor upa, da bo uspel navdušiti vse, ki igrajo ali so kdajkoli igrali glasbene inštrumente za sodelovanje. Potrebnega bo veliko trdnega dela, tako kot vedno na začetku nove poti.
Godba si bo prav gotovo omislila dejavnosti mnogih mladih, ki se bodo odločili za glasbeno dejavnost.
Vse glasbenike vabimo na prvo vajo (srečanje), v torek, 13. januarja 1998, ob 20. uri v sejni sobi Občine Lukovica. M. K.
Ekološka pobuda v Lukovici
Združenje pod imenom Ekološka pobuda, ki deluje na območju bivše občine Domžale v okviru Združene liste, se je 13.11.1997 sestala v Lukovici in obravnavala okoljevarstvene probleme na območju občine Lukovica. Na sestanek so poleg članov Ekološke pobude povabili tudi občinskega svetnika Milana Drčarja, ki je v občinskem svetu zagovornik zdravega okolja in ostale zainteresirane občine.
Milan Drčar je povedal, da je občinski svet sprejel sklep o gradnji nove čistilne naprave v Vrbi. Skupna Centralna čistilna naprava v Domžalah je bila predmet delitvene bilance med novimi občinami, ker pa ni prišlo do dogovora, so se občinski svetniki odloČili za gradnjo nove ob izdatni finančni pomoči DARS, ki gradi skozi lukoviško občino avtocesto. Gradnja čistilne naprave je povezana z velikimi stroški in pomeni poleg gradnje avtoceste še dodatno obremenitev okolja, meni Milan Drčar, zato je zahteval izredno sejo občinskega sveta na kateri bi še enkrat pretehtali argumente za gradnjo čistilne naprave in zahteval strokovno mnenje. Svetniki so kljub vsem pomislekom
sklep o gradnji čistilne naprave v Vrbi sprejeli.
Drug problem v občini Lukovica so divja odlagališča odpadkov. V krajih nad Lukovico, kjer ni urejenega odvoza odpadkov ljudje vozijo smeti enostavno v gozd. Gospod Zaje, ki je član Lovske družine je povedal da ljudje smeti neodgovorno odlagajo kjerkoli stran od njihove hiše; v Gep-Ijah, Brdu, Zlatem Polju. Vsaj dvakrat letno bi v vaseh nad Lukovico morali postaviti velik kontejner za smeti. Občina Lukovica je sicer že sprejela
Novice iz KS Rafolče
Po lanskoletnih volitvah v Krajevni skupnosti Rafolče je skupina članov sveta s predsednikom Dušanom Igličem in s podpredsednikom Marjanom Kvedrom pričela z zavzetim delom. Kljub zelo omejenim denarnim sredstvom so pričeli z ureditvijo ceste proti Dupeljnam in z odstranjevanjem vej ob njej. To delo je bilo potrebno zaradi odvoza smeti tudi iz tako oddaljene vasi. Posebna zasluga gre vodji pripravljalnih del pri Komunalnem podjetju Domžale, g. Ulča-karju, ki je s strokovnimi nasveti in večkratnimi obiski usmerjal prostovoljno delo krajanov. Tako se bo znižala ekološka obremenitev te lepe vasice.
Konec septembra so v Rafolčah pričeli z zemeljskimi deli pri utrditvi cestno povezave med obema deloma vasi, ki ju loči potok Cudava. Organiziranih je bilo več delovnih akcij, udeležili so se jih vsi poklicani vaščani. Položiti je bilo treba kanalizacijske cevi, jih zabetonlratr, na-voziti gramoz in utrditi cestišče za položitev asfalta, ki je bila izvedena pred Dnevom mrtvili. Obiskovalci grobov na |x>kopališču ob obnovljeni cerkvi sv. Katarine so tako brezskrbno pešačili po novi asfaltni preprogi Poleg pridnim vaščanom se je treba zahvaliti tudi občinskemu proračunu nove občine Lukovica.
V KS Rafolče prihaja tudi Potujoča knjižnica Domžale vsakih štirinajst dni, in to v petek od 15.30 do 16.30 na prestol pred Doborškom. Zazdaj je bolj mak) obiskovalcev. Starši, pošljite svoje otroke f*> knjige, seveda pa si tudi sami lahko privoščite eno ck> dve knjigi na leto.
VIKTOR JEMEC
CJdbk o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki velja za vsa gospodinjstva. Problem pa je v tem, da odloka ljudje ne spoštujejo in da njegovega izvajanja nihče ne nadzira.
Ekološka pobuda je svoje, na sestanku zbrane predloge za varstvo okolja v občini Lukovica preko svetnika Milana Drčarja posredovala občinskemu svetu in Krajevnim skupnostim, spomladi pa bo organizirala tudi čistilne akcije v okolici Lukovice.
KRISTINA BRODNIK
Pričetek asfaltiranja ceste za povezavo obeh delov vasi Rafolče
Občinski odbor SKD
Lukovica
zeli vsem svojim
članom in simpatizerjem pa tudi vsem občanom Občine Lukovica vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 1998.
/lamnik
Lukovica
IZ ODDELKA ZA KOMUNALO • IZ ODDELKA ZA KOMUNALO • IZ ODDELKA ZA KOMUNALO • IZ ODDELKA ZA KOMUNALO
Otvoritev knzisca Lukovica II.
V petek, 28. novembra, ob 13. uri, se je na območju Občine Lukovica zgodil še en dogodek, ki se bo zapisal v zgodovino lukoviške občine.
Večmesečna gradbena dela in napori na področju organizacije in izvedbi so pripomogli k zgraditvi prometu prijaznega križišča, opremljenega s svetlobno signalizacijo, prometnimi znaki in talnimi oznakami.
Imenovano križišče je hkrati sestavni del bodočega avtocestnega priključka, kar pomeni velik pečat v gradnji cestnega omrežja.
Ob 13. uri je vse prisotne pozdravil župan Občine Lukovica, g. Anastazij Živko Burja. V svojem govoru je opozoril predvsem na dosedanjo problematiko križišča in v optimističnem duhu prikazal njegov pomen in delovanje v prihodnje.
Slavnostnem govoru je sledilo odločilno dejanje. Križišče Lukovica II se je uradno odprlo s prerezom traku.
Križišče so odprli: župan Občine Lukovica g. Anastazij Živko Burja, g. jure Prosen, namestnik glavnega dir. SCT, g. Franc Možina, inšpektor UNZ
Udeleženci otvoritve in sami udeleženci v cestnem prometu so s tem trenutkom lahko ugotovili dejansko stanje, stanje današnje varnosti v primerjavi s preteklostjo. Gostje otvoritve niso prve osebe, ki so prečkale talne oznake v tem križišču; so pa prvi, ki so prečkali M-10 križišče Lukovica II kot
uradno odprto.
Ob tej priložnosti se v imenu Občine Lukovica zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k otvoritvi križišča.
Vsem še enkrat hvala!
MARJANA M.
Asfalt na Konju
Mi m-Dela na cesti
Asfaltiranje ceste Krašnja-Konj je bila že dalj časa želja krajanov na tem hribu. Po raznih dogovarjanjih smo se odločili za širši sestanek krajanov, ki je bil v januarju. Na njem smo se dogovorili o zbiranju denarnih sredstev, ki jih pri takem delu ni nikoli dovolj.
Ze takrat se je zdelo, da bo to zelo velik problem. Dogovorili smo se, da spomladi začnemo z zemeljskimi deli, treba pa je bilo dobiti tudi izvajalce. Kot pri vsaki prostovoljni akciji, se je tudi pri nas pokazalo, da bodo to opravljali samo nekateri. V veliko pomoč pa nam je bila Občina Lukovica, saj nam je finančno zelo pomagala. Ob tej priliki bi se lepo zahvalili g. Anastaziju Zivku Burji, županu, in g. Tomažu Cerarju. Zahvaljujemo pa se tudi vsem krajanom, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji ceste.
G. F.
Cesta javorje-Log
Asfaltna prevleka, ki je prekrila cesto med Javorjem in Logom, je dala vasi novo, vrednejšo podobo. Na otvoritvi, ki je bila v petek, 28. 11. 1997, sta trak preko nove asfaltne ceste prerezala g. župan in kmetijski minister.
Želja po asfaltni cesti je bila velika. Zato smo vaščani vasi Log stopili skupaj in se pomenili, da bi se s skupnimi močmi le dalo nekaj narediti. In res je bilo tako.
V mesecu maju je zemeljska dela pričel izvajati g. Ivan Štrukelj in jih tudi uspešno dokončal. Tudi vaščani smo veliko prispevali k tej izvedbi.
Poleg finančnih sredstev in gramoza smo pomagali pri zemeljskih delih, kot so drenaža, urejanje propustov idr.
V soboto, 15.11.1997 je bil za nas, vaščane, še |x>sebej nenavaden dan, saj so delavci SCT-ja pripeljali stroje ter pričeli z delom.
Ves trud pa bi bil zaman, če ne bi imeli pod|x>re KS Trojane in Občine Lukovica. Ob tej priložnosti bi se še posebej radi zahvalili županu, g. Burji, g. Tomažu Cerarju in g. Cirilu Smr-kolju ter vsem udeleženim na otvoritvi.
VAŠČANI LOGA
Cesta v Gabrje
Korak za korakom do uspeha
Zadnji teden v mesecu novembru nam je uspelo dokončati delo pri izgradnji lokalne ceste v vas Gabrje, in sicer v dolžini 2200 m. Rekonstrukcija ceste je trajala tri leta. Projekt je bil prijavljen tudi na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1997 Poleg pomoči države in Občine Lukovica pa smo k izgradnji ceste veliko prispevali krajani Ga-brja in Jelše, in sicer s precejšnjimi finančnimi sredstvi ter v fizičnem delu - spodnji ustroj, prepusti, drenaže, sečnja, jaški idr.
Posebej moramo poudariti našo trdno voljo in angažiranost, kajti srečevali smo se z večjimi težavami pri delu, ker je bilo potrebno urediti hudournike, plazove, izvesti obsežno seč-
njo zaradi poteka trase po gozdu, skratka, potrebna so bila obsežna zemeljska dela. Dela so se končala uspešno. Na dveh tretjinah 3400 m dolgega cestišča je asfalt položen, s tem pa je delno rešen eden največjih problemov 760 m visoko ležeče vasi, ki spada med demografsko ogrožena območja. Štiridesetim prebivalcem vasi pomeni cesta edino pove-zavo z dolino in s tem s šolskimi, zaposlitvenimi in oskrbnimi središči.
Vaščani Gabrja in lelšne se za pomoč zahvaljujemo županu Občine Lukovica, g. Burji, ministru g. Smrko-Iju, vodji komunalnega oddelka, g. Cerarju, tajniku občinske uprave, g. Pirnatu, občinski upravi ter občinskemu svetu, izvajalcu, g. Štruklju, in krajevni skupnosti Blagovica.
VAŠČANI GABRJA
Zemlja je že legla k zimskemu počitku, otroško veselje v pričakovanju Miklavža se stopnjuje, v mali vasici pod gozdovi Špilka pa je vse pripravljeno na zaključno dejanje, s katerim bo vaščanom poplačan dogoletni trud. Bilo je veliko vprašanje, ali ho vreme še toliko naklonjeno, da bi SCT Ljubljana lahko položil asfalt na 1300 m dolgem cestnem odsek do vasi Prilesje. Kljub nestalnemu vremenu je SCT-ju uspelo v petek, 5. decembra 1997 položiti zadnje metre asfaltne prevleke. Ta petek bo za vas Prilesje zapisan kot dober konec.
Začetek tega dejanja pa sega kar dobrih pet let nazaj, ko je svet KS Blagovi-ca dal luč za zbiranje ponudnikov za izdelavo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo ceste Zlatenek-Prilesje. V letu 1993 je BNG Domžale izdelal projekt, sledila je revizija in v letu 1994 dopolnjen in potrjen projekt. Še gradbeno dovoljenje in dela se bodo lahko pričela, pred-tem pa še odstopne izjave za zemljišča, podpisi..., tudi tu se je bilo potrebno močno angažirati.
Obstoječa cesta v vas je bila slabo utrjena in marsikdaj smo vaščani vložili velike napore, da je bila sploh prevozna, (X)sebno v pomladanskem času. Tudi zato smo nestrpno pričakovali trenutek, ko bo adaptacija stekla, pripravljeni smo bili čimbnlj sodelovati. Pomladi 1995 nam je g. Tonkli, še iz občine Domžale:, sporočil,
da bo gradbeno dovoljenje vsak čas izdano. Iskali smo izvajalca gradbenih del in izbirali Ivana Štruklja iz Sp. Lok. Dela so stekla in konec: maja je bilo 900 m ceste adaptirane. Z novo Občino Lukovica pa so že stekli pogovori o možnostih za asfaltiranje, leseni je bilo asfaltiranih 600 m najbolj strmega dela ceste, s tem je bila opravljena bojazen, da bi hudi nalivi uničili cestišče.
Drugo polovico ceste smo rekonstruirali delno že lansko jesen, dokončali pa
letos spomladi. Vaški gradbeni odbor si je močno prizadeval, da bi bilo delo vašča-nov poplačano Se s položitvijo preostalega asfalta. Prošnje, razgovori z vodstvom občine, iskanje možnih finančnih pokritij, veliko angažiranje posameznikov na občini, vse to je bilo potrebno, da se danes v vas Prilesje pripelješ po lepo urejeni asfaltni cesti. Tudi otroci, ki v eno smer prehodijo 3 km, da pridejo v šolo Blagovica, so te pridobitve veseli.
Kot sem že omenil, je strojna gracllx--
na dela vseskozi izvajal Ivan Štrukelj, za katerega lahko rečemo, da ne dela samo za denar, ampak mu je na prvem mestu, kako pomagati in bližnji okolici zagotoviti boljši jutri.
Glavno finančno breme rekonstrukcije do asfaltiranja smo nosili vaščani sami. Ker je število hiš majhno, je bila višina prispevka zelo velika. Delno sla nam pri tem pomagala KS Blagovica in Občina Lukovica, predvsem pri nabavi betonskih cevi. Vsa ročna fizična dela smo vaščani opravili sami, cxl poseka drevja ob trasi, polaganje odtočnih kanalov, izdelava odtočnih jaškov, izdelava drenaž, oblaganje brezin in izdelava obcestnih muld.
Skupno je bilo opravljenih blizu 5000 delovnih ur. Gradbeni odbor je vseskozi vodil gradnjo, strokovno pomoč pa mu je nudil gospod Tomaž Cerar iz Občine Lukovica.
Da bo rekonstrukcija popolnoma zaključena, je potrebno opraviti še nekatera dela, nasutje bankin, fina obdelava brežin in pozelenitev, odprava manjših napak, ki so nastale pri sami gradnji. Iz varnostnih razlogov pa je na določenih mestih potrebno namestiti zaščitno ograjo.
Ob koncu bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli primomogli k izvedbi del, posebno pa še vodstvu občine Lukovica. Sadovi usmeritve občinskega vodstva, da je občanom potrebno najprej zagotovili osnovno infrastrukturo, so vidni na vsakem koraku. Le s takimi temelji bo v bodoče možno nadgrajevati gospodarsko in kulturno rast celotne občine, čemur pa v preteklosti ni bilo vedno tako.
JANEZ BURKELJCA
Prišel je tihi, blagi čas...
MePZ Šentviški zvon
pod vodstvom zborovodje
Karla Leskovca tudi letos
VABI na koncerte božičnih pesmi:
- v cerkvi v Šentvidu v petek, 26. 12. 1997, ob 18. uri
- v cerkvi v Šmarci v nedeljo, 28. 12. 1997, ob 18. uri
- v cerkvi v Suhadolah v soboto, 3. 1. 1998 ob 19. uri
- v cerkvi v Motniku v nedeljo, 4. 1. 1998, ob 16. uri
PRISRČNO VABLJENI!
Lukovica
•ss^^&anes SEM
/lamnik
15
8. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT
Danes sem ti in ti si jaz
Zopet smo se srečali v veliki dvorani Državnega zbora, parlamentarci in njihovi mentorji iz vse Slovenije. Bilo nas je preko 200.
Letošnja tema je obravnavala medsebojne odnose. Uvod je bil zelo glasen; 9 bobnarjev bobnarske delavnice »afu-ba-li« v temperamentnem ritmu.
Najprej nas je pozdravila predsednica ZPMS, ga. Vika Potočnik, zagotovila nam je, da je parlament dobil domovinsko pravico tudi v Sloveniji.
G. lanez Podobnik nas je pozdravil v imenu Državnega zbora - najvišje institucije Slovenije. Poudaril je, da se moramo zavedati različnosti in pravice do drugačnosti in da je vsaka svoboda omejena s svobodo drugega.
Nato smo pregledali uresnii itev sklepov 7. nacionalnega parlamenta: Imam pravico - imaš pravico. Odgovarjal je minister za šolstvo g. Gaber. Ugotavljal je, da so pravice pa tudi dolžnosti,. Spraševal se je, ali kdaj ogrožamo pravice dmgih:
Lani se je 93% osnovnošolcev brez problemov vpisalo na srednjo šolo. Letos naj bi se jih 94"/,,. Upoštevani bodo tudi državni dosežki na področju tujih jezikov, fizike, vesele šole. Sekretarka iz ministrstva za delo in socialno varnost pa je predstavila programe, ki naj bi olajšali delo pri vzgoji. To so TOM-telefon, Center za pomoč mladih, svetovalnice, mladinske delavnice, splošno preventivni programi...
»Afu-bafi« je zopet ogrel parlamentarce. Tokrat so se že pozibavali v ritmu.
Sledila so poročila parlamentarcev. Najprej za govorniškim odrom, potem pa s prenosnim mikrofonom po dvorani.
Ugotovili smo, da so medsebojni odnosi predvsem v mestnih šolah prepleteni z nasiljem. Nasilje se širi tudi na razna športna tekmovanja. Žaljenje, izzivanje, izsiljevanje je šolski vsakdan. Tako smo se osrecbtex"ili predvsem na ta problem. Na srečo takšnih problemov na naši Soli (še) ni. Govorili smo tudi o obnašanju posameznikov. Parlamen-
tarke so ugotovile, da bi več medsebojnih pogovorov spremenilo obnašanje. Naša Simona Pestnik iz 7 c razreda pa je bila skeptična. Spraševala se je, kako bo sošolec prisluhnil dobrim idejam sošolca in se s tem poboljšal. Za nekatere učence je pogovor španska vas. Po njenem mnenju se vsi odnosi oblikujejo v družini in te naj bodo prvotno odgovorne za vzgojo otrok.
Ker so si parlamentarci želeli več vzgojnih predmetov, je minister g. Gaber odgovarjal, da je nesmisel širiti program. Vzgojne vsebine bi morak' biti zajete v vseh učnih temah. Za zaključek pa spet »Afu-bafi«. Tokrat so bili udeleženci že na nogah in poplesovali. Tema 9. nacionalnega otroškega parlamenta bo: »Vpliv medijev na otroke«. Tako je bilo izglasovano.
Še ena lepa misel: »V družini, med vrstniki, med ljudmi, se ves čas tkejo nitke, ki so lahko kratke, dolge, krhke, močne, stare, takšne, kakršni so odnosi med ljudmi. Niso stalne, so skregane, druge se imajo rade, tretje so zavite... Pomembno pa je, da imajo dva konca, na enem si ti in na drugem jaz.«
Druženje smo zaključili v restavraciji Dairv Queen s slastnimi fishburgerji.
MARTINA JERIHA GREGORIČ OŠ Janko Kersnik
8. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT
Prvi štipendisti Občine Lukovica
Občina Lukovica je v letošnjem letu prvič podelila štipendije. Arhitektura, gradbeništvo in zdravstvo so smeri, za katere se izobražujejo naši študentje. Gimnazija pa šola, katero sta izbrali naši dijakinji.
Pravilnik o štipendiranju je Občinski svet sprejel že meseca aprila in je tako končno dobil svoj pravi namen.
Od skupaj enajstih vlog je Odbor za splošne zadeve izbral kar pet. Težko je bilo med najboljšimi po uspehu izbrati najboljše. A pri dobri analizi podatkov, skrbnem in odgovornem delu članov odbora, smo štipendije p< »delili.
Kriteriji, ki jih je odbor pri izbiri štipendistov upošteval, so bili učni
uspeh, oddaljenost šole od kraja bivanja in dohodek na družinskega člana.
Upamo, da so štipendije prišle v prave roke in da bodo mladi, katerim bo Občina Lukovica na podlagi razpisa in kriterijev podelila štipendije tudi v prihodnosti, svoje znanje posku-
šali vložiti za razvoj in boljše življenje tukajšnjih ljudi - naših občanov.
Znanje in pridne roke so prav gotovo vrline, ki nam jih ne more vzeti nihče.
Izbranim štipendistom čestitamo in želimo uspešno izobraževanje.
POGRAJC V.
Mladi, na katere lahko računamo!
V velikem pričakovanju... (foto V. R)
Spoštovani sv. Miklavž!
Tudi letos ste se pri nas utegnili oglasiti in malce zadržati med nami, sv. MIKLAVŽ. Zelo smo vas bili veseli in upamo, da so bili tudi otroci veseli vašega daru.
Miklavžev večer je organizirala župnijska Karitas Brdo in se zahvaljuje Občini Lukovica, KS Lukovici, KS Rafolče, KS Šentvid-Prevoje in KS Zlato Polje za finančno pomoč, prav tako pa tudi vsem darovalcem župnije Brdo in Zlato Polje.
Iskrena hvala!
Srce imaš samo tedaj, če ga imaš za druge.
Vsem občanom želim, naj bi leto, ki je pred nami, bilo leto, ki je najboljše doslej. Upanje, ljubezen, mir ter vera naj pomagajo pri tem.
Čim bolj veselo je tvoje srce,
tem svetleje sije sonce.
ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO
Z Mirkom Lebarjem na Martinovem
maratonu
Se še spominjate spomladanskega pohoda Mirka Lebarja na kra-šenjski prireditvi »Spominski pohod Staneta Belaka-Sraufa«? Možak je ta pohod prehodil dobesedno na rokah, in to v treh etapah, saj je celotna dolžina proge znašala dobrih petindvajset kilometrov. Vsak dan ga je spremljala ekipa štirih ljudi in prav te ljudi je Mirko povabil za spremstvo na Martinov maraton 8. novembra od Petanjcev do Lendave
V soboto, 8. novembra, se nas je pri Gasilskem domu zbralo sedem članov in ničkaj prijetno vreme nas je spremljalo do Maribora. Zjutrajje bila obvezna kavica v Tepanju. Že ob pol devetih smo prispeli na Startno mesto. Start je bil predviden ob deveti uri. Mirka še ni bilo, zato smo njegovim I irijateljem pomagali obesiti nekaj reklamnih transparentov. Opazil sem, da ta maraton ni le neka avantura, ampak izboljšanje najboljšega slovenskega (asa - to je naskok na slovenski rekord.
Na startu se je gibala t. i. sedma sila - POP TV Kabel 10 iz Murske Sobote, nekaj samostojnih kamermanov in tudi časopisni novinarji so bili prisotni. Za osvežilno pijačo pa so poskrbeli ljudje iz Pivovarne Celje. Še skupinsko slikanje in že se je bilo treba pripraviti na start.
Mi iz Krašnje smo bili zadolženi za (estne zarxire in ob tričetrt na rleset je karavana enega tekmovalca, ki se je boril s časom, ter spremljevalcev v štirih avtomobilih krenila na [»t.
Vsi smo si želeli, da bi Mirku uspelo. Lepo sončno dopldne v Prekmur-
ju pa je bilo tudi na njegovi strani, ni bil pa veter, saj je vedno bolj pihal po ravnicah. I )a pregovor, ki pravi, da nesreča nikoli ne počiva, drži, sla ugotovila tudi Ciril in Tone, ko sta po treh kilometrih morala menjati kolesa pri vozičku, ki ga je za tekmovanje priredil gospod Vlado Markovič, Mirkov nadrejeni sodelavec. Kot da to še ni bilo dovolj, se je medtem še vreme poslabšalo in rahel dež je napovedoval še težjo borbo s časom. Mirko se je med tem trudil naprej. Opazil sem tudi ljudi ob progi, kako so se ustavljali in opazovali človeka, ki z invalidskim vozičkom hiti po cesti. Mnogi od teh so s ploskanjem ali spodbudno besedo zaželeli tisto, kar smo si tudi mi vsi najbolj želeli, izboljšanje časa. Vreme je pa bilo čisto spomladansko; sonce, veter, dež je jemalo moč tekmovalcu. Že ko smo se bližali Lendavi, smo vedeli, da nas je tokrat ura prehitela. Zidnjih petnajst kilometrov se je Mirku pridružil tudi tekač Brane, naš znanec iz teka za krof, ki živi v Lendavi. Njegov tek je spodbudno pripomogel Mirku za dosego rezultata. V daljavi smo opazili s soncem obsijan hotel Lipa. Pred hotelom, oziroma ciljem Martinovega maratona, kot se je uradno imenovala prireditev, je že bilo mnogo navdušenih gostov. Vsi so z glasnim spodbujanjem pripomo-
gli k čudovitemu razpoloženju ob prihodu na cilj. Zopet so na plan prišli novinarji, zabliskale so se bliskavice številnih fotoaparatov. Nato so sledili stiski rok prijateljev in sponzorjev. Na vrsto so prišle prve izjave za radio ih časopis. Čez dobre pol ure smo prišli na vrsto zopet Krašnjani. Mirko je bil zelo dobro razpoložen, kljub temu da mu ni uspelo postaviti rekorda. Ure so se ustavile pri 4h15'29" za 42195 m, kar ni zanemarljiv čas, kajne?
Sledilo je kosilo in vsesplošen pogovor o trasi, pa vremenu, pa tudi o martinovanju smo kakšno razdrli. Ob pomoči tehnike se nam je javil tudi predsednik ŠD in izrazil čestitke. Popoldne je kar prehitro minilo in prišel je čas slovesa. Stisk rok, zahvala za gostoljubnost in obljuba Mirku, da mu bomo drugo leto zopet priskočili na pomoč, nas je vodila proti domu. Zopet obvezno pitje kave na avtocesti in nadaljevanje poti proti domu.
Na koncu bi se lepo zahvalil gospodu Mirku Lebarju za povabilo na maraton, gospodu Boštjanu Burja za prevoz ter Pivovarni Ceije za pivo.
Mirko, obljubljamo ti, da imaš drugo leto, ko boš zopet naskakoval rekordni čas, med nami, ki smo te spremljali, vso podporo in upam, da til>o uspelo. Drži se!!!
TEKST IN FOTO: JANEZ RODE
JUBILEJNO LETO
Sodelovali so še: Stane Pervinšek, Ciril Podmiljšak, Tone Pervinšek, Franci Grilj, Marjan Čebulj, Marjan Pervinšek
Kersnik 1852-1897
Podlimbarski 1852-1917
IXIIXZIIIIIXXIX»IIHJ
JUBILEJNO LETO - SKLEP
Kmetske slike v gledališki upodobitvi
Če bi današnji kronist natančno beležil pomembnejše dogodke ponovno rojene lukoviške občine, bi se oprl na jubilejno leto 1997 Dogodki bi se nizali v zgoščenem zaporedju v bogato ogrlico, z belo krizantemo naše kulturne podobe.
Ščepec samohvale si v teh zadnjih decembrskih dneh zaslužimo, saj nas zagnani ljubitelji lepih umetnosti še vedno nanovo presenečajo z izvirnimi zamislimi in izvedbami. Dogodki, vredni zapisa, zaradi nas in za prihodnje rodove.
Takšno presenečenje predstavlja dramska premiera Kmetske slike, v izvedbi gledališke skupine KUD Janko Kersnik, v nadvse domiselni režiji in scenariju g. Danijela Potočana. Literarno gledališki prikaz Kersnikove po-etičnorealistične kmečke tematike -monumentalnega pisateljevega cikla. Pristop k odrski upocbbitvi črtic je gotovo zahteval strokovne dileme in ponujal več možnosti. Idejni osnutek je bilo potrebno prilagoditi prostorskim in tehničnim zmogljivostim, klene značajske poteze Kersnikovih junakov približati modernemu gledalcu. Dramatizacija je bila zelo domiselna in večplastna. Postavljena je v okvir, ki ga tvorijo diapozitivi iz pisateljevega okolja, napoved in komentar. Prijateljski dialog z urednikom Ljubljanskega zvona Franom Levcem odstira uredniške zadrege, literarne programe in bralni okus čitalniške dobe. Pripove-dovalki sta podajali vsebinsko in idejno oznako posamezne slike. Uprizorjene so bile črtice:
• PONKRČEV OČA, s tragiko kmečkomeščanske neskladnosti in moralne neodgovornosti. Prepričljivo in naravno so vlogo odigrali: Bogdan Capuder, Vesna Strehar, Lojzka Zaje, Silvo Cerar, Pepca Ur-banija, Niko Urbani ja, Primož Stupica, Miha Urbanija, Vera Avbelj, Urška Dernulovec, Matej Avbelj in Špela Gostič.
• V ZEMLJIŠKI KNJIGI, s prikazom kmetove ujetosti v socialne in materialne dejavnike, ki ga usodno določajo. To sta prikazala Tone Gostič in Milan Jemec.
• MAČKOVA OČETA, z vso raz-človečeno podobo malega človeka, ki živi samo za goli obstanek. Like so upodobili Vili Golob, Tone Dolenc in Johanca Grošelj.
• KMETSKA SMRT, s simbolno podobo slovenskega kmeta Antonovega rodu, ki je dober in slab, kakor si ga ogledaš, toda notranje uravnovešen. Smrti se ne boji. Pla-njavčeve so igrali: Damjan Cerar, Janez Omahna, Tanja Mesaric, Marijana Grošelj, Stane Dolinšek,
»Kmetska smrt in Antonov rod«.
Silvo Cerar, Niko Capuder, Tone Gostič, Milan Jemec in Petra Avbelj.
V napovedi so označeni resnični kraji dogajanja: Koreno, Gradišče, Lukovica, Prapreče itd. Prepoznavnost, identiteta, zgodovina. Boj za obstanek. Pa tudi sanje in hrepenenje. Saj Kersnik sam pravi, da umetniška duša tudi med suhoparniškiml pravnimi akti najde poezijo. Prav to poezijo so znali ustvariti igralci, režiser. Dominik Krt z glasbeno opremo in avtorji scene. Prepričljivo in jasno besedo pa komentatorici Leja Sombol in Monika Domitrovič ter pripovedovalki Tanja Vesel in )ana Strehar.
Vsakemu posebej vse priznanje in topla zahvala celotni igralski in tehnični ekipi. Ustvarili so nekaj novega, le pega in umetniško vrednega. Celotni projekt, kot ga lahko imenujemo, pa zasluži veliko uprizoritev in dober sprejem po naših ljudskih odrih, ki najbolj zaživijo prav v zimskem času.
Tako smo sklenili kulturno jubilejno leto in se oddolžili našima lanku Ker-
sniku in Podlimbarskemu z vsemi zvrstmi in oblikami, kar jih premore naš domači amaterski potencial: glasbeno - pevsko, slikarsko, gledališko, dokumentarno in akademskem. S sodelovanjem,-raziskovanjem, ustvarjanjem. Vso jesen je bila Lukovica z Brdom središče slovenske kulturne javnosti. Koliko akademikov, slavistov, zgodovinarjev, dijakov in učencev si je ogledalo in zapisab v spomin in srce podobo naše doline, ki bo v delih dveh velikih mož živela, dokler bomo živeli Slovenci. Posebno dragocen pa je bil prisrčni, živi stik s pisateljevimi sorodniki, predvsem pravnuki, ki so v tem letu zaživeli v lepih in trpkih spominih. Brez njihove pripravljenosti bi bilo obeležje siromašnejše. Hvala njihovemu trdnemu rodu'
Leta, kot je bilo letošnje, so napor na. Včasih izzvenijo evforično in narejeno, saj gredo potem jubilanti spet v dolgo pozabo. Upam reči, da pri nas ni bilo tako. Bib je iskreno sode-bvanje vseh občanov, za našo prepoznavnost in duhovno podobo.
MOJCA S.
Zahvala
V jubilejnem letu 1997 je bila v Občini Lukovica organizirana vrsta kulturnih prireditev v spomin na obletnici smrti naših domačinov, pisatelja Janka Kersnika in pisatelja Frana Maslja Pod-limbarskega.
Pobude za prireditve je usklajeval in izpeljal Odbor za pcx'astitev jubilejnega leta pod vodstvom g. podžupana Mateja Kotnika. (žb izdatni občinski pomoči so programe izvedli osnovna šola |anko Kersnik na Brdu, Kulturno umetniška društva, TOD Lukovica, igralci, |jew i, glas beniki in likovni ustvarjalci ob pomoči literarnih zgodovinarjev.
Vsem organizatorjem, izvajalcem in obiskovalcem, ki so s svojim delom in prisotnostjo počastili pomembno obletnic/), se želim javno zahvalili v svojem imenu in v imenu Odbora Kersnik.
FRANC KERSNIK Brdo pri Lukovici
1T DECEMBER -O^^^lf^^ I 0   GRUDEN ^^^f^Lr^
/bmnik
Domžale
Letošnjo štipendijo Občine Domžale je prijel tudi Boštjan Podkrajšek, študent četrtega letnika Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
PODELJENIH DESET NOVIH ŠTIPENDII
Več kot le odlični dijaki in študenti
»Če ni to Zoisova štipendija, kakšna pa je potem, so me spraševali sošolci,« je pripovedovala ena od štipen-distk na srečanju, ki je bilo namenjeno podpisu novih pogodb o štifjendi-ranju. Večina slovenskih občin namreč posebnih štipendij nima, zaman pa bi iskali občino, ki bi imela kar nekaj deset štipendistov, kot jih imamo v naši občini.
Že v letu 1995 je na županjino pobudo Občinski svet občine Domžale v proračunu zagotovil posebno postavko, v kateri so bila zagotovljena sredstva za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov iz naše občine. I loslej so bili objavljeni štirje razpisi, na katere se je javilo več sto kandidatov, blizu 50 pa jih je v tem obdobju
štipendije tudi prejelo. Nekateri izmed prvih štipendistov so študij že zaključili, drugi so iz srednješolcev postali študenti, za vse pa je značilno, da so največkrat odlični dijaki in študenti, ki ob študiju počnejo še veliko drugih stvari: so mladi raziskovalci, odlični športniki, sodelujejo v društvih, v različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih in projektih, so umetniki, taborniki in skavti, pa tudi gasilci, mentorji in še marsikaj bi lahko odkrili, če bi podrobneje pregledali življenje in delo štipendistov občine Domžale. Vsako leto se tudi sestanejo in se v okvim možnosti vključujejo v različne oblike dela na občini, večkrat pa jih srečamo tudi v Centru za mlade Domžale.
V petek, 5. decembera 1997 so deset novih štipendistov pospremile na pot, ki bo tudi zaradi občinske stipendije lažja, županja, Cveta Zalokar Oražem, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, Irena Gričar, ter predsednica Komisije za štipendiranje, ložica Polanc. Ob slovesnem podpisu pogodb o štipendiranju sta dve dijakinji in študenti, ki so bili izbrani med blizu 50 prijavljenih na letošnji razpis, na kratko predstavili sami sebe:
ANTONI NA GRIL), odlična dijakinja 4. letnika športne gimnazije, ena izmed najboljših slovenskih kotalkarje z vrsto izjemnih dosežkov na domačih in mednarodnih tekmovanjih, lx>-doča pravnica;
MATE)A ČUK, odlična dijakinja 4. letnika gimnazije, članica državne reprezentance v plesu z vrsto odličij na plesnih tekmovanjih v paru, tudi mednarodnih, bodoča pravnica;
MONIKA JEVŠENAK, študentka šestega letnika medicinske fakultete, planinka, udeleženka planinskih ta-
borov, sodeluje s Koronarnim klulx>m in Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije, tudi aktivna članica ŠD Irzin;
TADEJA CIGLAR, ena izmed naj boljših slovenskih maturantk, študentka medicine, skavtinja, ki ob plesu ljubi tudi jezike in bo v kratkem postala tudi š|X)rtna plezalka;
TJAŠA STARIČ, študentka i. letnika pravne fakultete, ki sodeluje tudi v združenju evropskih študentov prava in ljubiteljica tujih jezikov, rada bi delala na sodniji;
BOŠTJAN PODKRAJŠEK, Student 4. letnika Fakultete za kem. in kemij. tehnologijo, nekdanji košarkar, sedaj trener v OŠ Dob, sodeluje v društvu SOŽITIE iti v okviru Specialne olimpiade; ker je iz Doba, je tudi gasilec;
MATEJA OCEPEK, študentka Akademije za likovno umetnost oddelek kiparstvo, kjer je ob vpisu od 100 dosegla 96 možnih točk, svoja dela je že razstavljala, hkrati pa sodelovala tudi v dramskem krožku, tudi tabornica;
MARKO ŠTEMPIHAR, mladi raziskovalec, tabornik, ambiciozen prihodnji filozof, ki že sedaj razmišlja o študiju po zaključku fakultete, tudi kitarist s priznanji na glasbenem področju;
JANA PERTOT, študentka 3. letnika Filozofske fakultete, si. jezik in primerjalna književnost, mlada raziskovalka, ki rada bere, hodi na literarne večere in uči angleščino;
TINA ŽNIDAR, bodoča ekonomistka z opravljenim izpitom Blagovne borze, zanesljivo med Stipendisti pa tudi domžalskimi košarkaricami najboljši »bek«.
V imenu novih štipendistov se je za priložnost, da bodo s finančno pomočjo občine ne le lažje študirali, temveč si omogočili tudi modernejše oblike študija (udeležba na strokovnih srečanjih, nova literatura, jezikovna izobraževanja, potovanja, ipd) zahvalila štipendistka Jana.
V. V.
21. SREČANJE POHODNIKOV Z DOMŽALSKE POTI SPOMINOV
Ohranjanje duha zgodovine in lepot sedanjosti
Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Domžale je konec oktobra pripravil že 21. srečanje pohodnikov Domžalske poti spominov, ki že 17 let privablja ljubitelje narave in zdrave rekreacije.
Nova znanja in spoznanja
Po planinski Aljaževi himni Oj, Triglav moj dom, ki so jo zapeli letošnji jubilanti Oktet bratov Pimat, je v imenu Komisije, ki skrbi za Domžalsko pot spominov, spregovoril Milan Likar, za njim pa je o pomenu poti, pohodništva in ohranjanju zgodovinskega spomina spregovoril g. Peter Primožič, predsednik Planinskega društva Domžale. Poudaril je pomembnost domžalske poti spominov tako za seznanjanje z okoljem in bližnjo preteklostjo kot za nova s|X)znanja, srečanja in številne lepote, ki jih na območju vseh štirih občin ponujajo naravna, zgodovinska in kulturna dediščina ter lepote narave, drugačne in zanimive v vsakem letnem času. Dejal je, da tudi skozi spoznavanje spominske poti človek sooblikuje sebe in skupnost, v kateri živi in hkrati pridobiva nova znanja in spoznanja, ki bogatijo življenje slehernega pohodni-ka.
Številke povedo veliko
V 17 letih, odkar je bila Domžalska pot spominov urejena, jo je obiskalo več kot 61.000 pohodnikov, v zadnjem dveletnem obdobju jo je 120 [»hodnikov prehodilo 150-krat in prav tem je bila namenjena slovesnost, na kateri so jim podelili spominske značke. Med pohodniki je bilo dve tretjini moških in tretjina žensk, največ iz ljubljanskih občin, nato litijske, tretje
Novo leto
Staro leto je minilo, vse se veseli, vsakdo že nestrpno čaka, kdaj bo polnoči.
Ko udari v zvoniku, ura polnoči,
v domovih in dvoranah, ugasnejo luči.
Ko stopili bomo v novo, vsakdo si želi, naj se vojne vse končajo in naj v miru vsak zaspi.
Vse družine v novem letu, v ljubezni naj žive in države po vsem svetu, naj podajo si roke.
MARIJA JENC
Posebno priznanje sta iz rok g. Staneta Grilja, predsednika Občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Domžale, prejela rekorderja Domžalske poti spominov zakonca Tončka in Jurij Vulkan, ki sta pot prehodila 94-krat.
mesto zasedajo pohodniki iz domžalske občine, številni so bili tudi pohodniki iz Občine Lukovica, med obiskovalci je precej mlajših od 14 let. 81 pohodnikov je |X)t prehodilo večkrat, 10 med njimi je v zadnjih dveh letih lepote spominske poti odkrivalo po štirikrat in več. Zelo razveseljivo je, da so med pohodniki družine, pa tudi starejši pohodniki, saj je bila na srečanju tudi dvainosemdesetletna gospa Vida Pliberšek iz Ljubljane ter enainosemdesetletni lože lamšek iz Moravč, ki pot redno obiskujeta in so se ju organizatorji srečanja posebej spomnili. Med tistimi, ki so pot prehodili največkrat, je treba omeniti še Ivana Strta (77 X), Iva Komarja (45 X), Ivana Lebarja (32 X), Franca Rajha (18 X), Slavka Krušnika (10 X) in drugi. Rekorderja sta Tončka in Jurij Vulkan, saj sta pot prehodila 94-krat in kljub temu še vedno prav olj vsakem njunem obisku najdeta kaj novega, pa naj bodo to prijazni domačini, zdravilne rožice za čajčke ali pa nenavadno drevo, ki sta ga ob svojih prejšnjih obiskih spregledala. Domačini ob spominski poti ju dobro poznajo in se veselijo vsakega srečanja z njima, zato, kot je povedal g. Jurij, imata včasih kar malo težav, ker ne moreta obiskati prav vseh gostoljubnih domačinov, za katere sta vedno težko pričakovana gosta.
Prijazni domačini, hvala vam
G. Rajko Hafner se je v imenu organizatorjev srečanja iskreno zahvalil prav vsem, ki obiskujejo kraje, vrednih spomina zato, ker so povezani s številnimi žrtvami, na katere spomin ne bo zbledel. Hkrati pa so prav pohodniki deležni naravnih lepot, zgodovinskega izročila in prijaznosti. K popularnosti spominske poti pa po njegovem mnenju veliko prispevajo številni domačini, saj na kontrolnih točkah vselej prfjazno pozdravijo po-
hodnike in poskrbijo, da so take točke kot spomeniki ob poti lepo vzdrževani. Prav prijazni domačini so postali pomemben del spominske poti, zato so se jim še posebej iskreno zahvalili. Zahvalili pa so se tudi vsem planinskim društvom na območju poli, ki |xi-magajo pri vzdrževanju spominske poti in svoje člane vzpodbujajo, da so njeni redni gostje.
Pot spominov tudi del turistične ponudbe
Zbranim pohodnikom in gostom je spregovorila tudi županja, Cveta Zalokar Oražem. Poudarila je pomembnost obstoja spominske poti, s katero vsi izražamo skrb za tradicijo, obujamo in ohranjamo spomin na NOB in hkrati še; vedno ohranjamo in krepimo vezi vseh štirih občin. Poudarila je pomembnost pohodništva kot dela ohranjanja kulturne in naravne dediščine pa tudi turistične promocije in krepitve prijateljstva, saj vsi pohodniki postajajo in ostajajo prijatelji, ki jih druži spomin na prehojene spominske poti, na prijazne domačine in lepo naravo, ki ima v vsakem letnem času svoj čar. Svoje vtise o poti je strnil tudi g. Dominik Grmek, član Združenja veteranov vojne za Slovenijo; predstavil je podobne aktivnosti združenja, zbrane pa so pozdravili tudi predstavniki vseh planinskih društev.
Sledilo je prijetno druženje z Oktetom bratov Pir-nat, ki so jim ob jubileju iskreno čestitali, ter harmonikarjem Božom Matičičem, predvsem pa druženje s spomini na prehojeno Domžalsko pot spominov, ki vse, ki je še niste utegnili spoznati, vabi, da se pridružite vsem tistim pohodnikom, ki jih je že navdušila.
V. V.
Pismo Upravi RS za zaščito in reševanje
Leta 1996 je Uprava Republike Slovenije za zaščit«, reševanje in pomoč pripravila Uredbo o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. V osnutku te uredbe je bila v 13. členu med enotami, ki naj bi opravljale naloge ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter tehnično reševanje ob nesrečah v cestnem prometu, navedena tudi gasilska enota iz naše občine. Na predlog Gasilske Zveze Slovenije je bila iz uredbe izločena gasilska enota iz naše 4bčine in namesto nje vključena PGD Kamnik. Predlog je bil, po našem mnenju brez argumentov, sprejet in dva dni pred sprejemom te uredbe je bila Občina Domžale obveščena o novem stanju. Zato ni bila možna nikakršna uradna pritožba na njeno vsebino.
Na sestanku med Upravo za zaščito in reševanje in predstavniki Občine je bilo pojasnjeno, da bo uredlxi možno spreminjati čez eno leto, ko naj bi se v praksi pokazala pravilnost oziroma nepravilnost vase odločitve, da za posredovanje na magistralni cesti M-10 na relaciji Trzin - Trojane posredujeta PGD Kamnik in celo PGD I itija (na območju Trojan).
Iz poročila gasilske enote Centra |xižar ne varnosti Domžale, ki je izvajala zaščit-noreSevalne naloge pri prometnih nesrečah na omenjenem delu magistralne ceste je po letu in pol že razvidno, da je enota lista, ki opravlja naloge. V Centru sredi novembra je bil / Upravo sestanek. Na
njem smo predstavniku Uprave s številčnimi podatki dokazali, da je potrebno urecllx) I AKt )| spremenili, saj je v tem času ekipa i/ I Kinižal intervenirala ob 61 ih prometnih nesrečah, od tega 12-kr.il na cesti med Irzinom in Trojanami in celo na i k .I in i /nanem i >i Isi -ki i .Bal >a ■■ na v/l ic i dnem delu trojanskega klinca. V teh nerc ■( ali je bilo poškodovanih 114 avtomobilov, 61 oseb je bilo laže ali težje ranjenih, 15 oseh pa mrtvih. Na nolxTii intervenciji, do 19. novembra, ko je bil sestanek, ni bila prisotna katerakoli gasilska enota iz ()h('ine Kamnik o/iroin,i ()lx ine Lilija. Zanimivo pa je tudi, da so ob vseh nesrečah posredovali na podlagi poziva Regijskega centra za obveščanje Ljubljana. Vsa |x>sre-dpvanja so bila v danih razmerah izvedena uspešno in v skladu s stroko. Če povzamemo: /a posredovanje na
omenjenem odseku so zadolženi in tudi plačani drugi, dejansko pa posreduje enota našega < entra za požarno varnost. OI>-[ ina I lonižale je s Centrom |x>žarne v,n Posti prepričana, da so argumenti iz omenjeni'!;,] poro« Ha zadosten razlog za spre membo uredbe, zato predlaga, da Vlada Republike Slovenije tudi formalno zadolži Center požarne varnosti Domžale za posreekivanje pri prometnih nesrečah na cestnem odseku Trzin - Trojane. Pri tem še posebej opozarja na časovno (gostota premrl,u in splošno oddaljenost ter tudi dej sivo, da naša enota razpolaga z vso po trebno opremo in Znanjem, njena prednost pa je tudi lega,
v. v.
Kulturni dom Domžale dobiva svojo dušo
Vsi, ki spremljate obnovo Kulturnega doma Domžale, najbrž že nestrpno čakate, kdaj bo tudi velika dvorana, ki jo bomo poimenovali po prof. Matiji Tomcu, uradno odprla vrata. V kratkem pogovoru z županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je tudi predsednica Gradbenega odbora, smo skušali izvedeti, kdaj lahko pričakujemo zaključno dejanje večletne obnove bodočega kulturnega centra naše občine. Preberite, kaj je povedala?
Notranjost Kullurnega ckima je Že skoraj končana, saj v glavni dvorani potekajo dela v zvezi z odrsko scensko tehniko. Bolj pomembno pa je, da se pred vse nas postavlja ključno in zelo odgovorno vprašanje: kako zagotoviti, da bo dom resnično zaživele V ta namen je bila že več kot pred letom in |x>l oblikovana skupina, sestavljena iz najvidnejših domžalskih kulturnih delavcev, ki naj bi [X)skrbela, da bo ckim dobil svojo dušo. Komisija je ocenila, da je najprimernejša oblika organiziranosti v obliki javnega zavoda. V ta namen je bil Občinskemu svetu predlagan sprejem odloka 0 ustanovitvi javnega /avoda Kulturni dom Domžale1, v okviru katerega bodo vključene naslednje dejavnosti: upravljanje dvorane kulturnega ckima, organiziranje likovnih razstav v Likovnem razstavišču Domžale, organiziranje Gro-
bejjskih koncertov, organiziranje osrednjih občinskih prireditev, dejavnost arhivov in muzejev, izdajanje knjig in časopisov in gostinska dejavnost.
Čeprav se zavedamo, da so pričakovanja in želje vseh ljudi zelo velika, nac rtu
jemo skromno kadrovsko zasedbo. Upam in vem, da v Domžalah imamo ljudi, ki so
usposobljeni prevzeti to pomembno vlogo, se pa bojijo, ker čutijo veliko odgovornost, saj lx) od bodočega vodje Kulturnega doma v največji meri odvisno, kakšna bo vsebina obnovljenega dela. Vsi si želimo, da bi bila notranjost enako bogata kot zunanjost.
()lx"inski svet je v prvi obravnavi odlok |xidprl, hkrati pa bo občina zagotovila v proračunu za leto 1998 tudi materialno osnovo, ki bo bodočemu vodstvu doma omogočila lažje odločitve pri vsebini doma. Število sedežev ne zagotavlja komercialne uspešnosti bodočega centra, zato tudi v prihodnje pričakujemo pomoč ol> čine, vendar nikakor ne na škodo drugih kulturnih društev, trenutno bo za vsebino doma |x>skrlx'l začasni programski odlx)r, s katerim bodo sodelovali vsi, ki so pripravljeni pomagati pri oblikovanju progra ma. Predvidoma naj hi ta odbor svoje dolžnosti opravljal do srede leta I998, ko naj bi se v celoti realiziral odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Domžale.
I'ri< akujem, da bo program na nivoju, ki si ga dom in Domžalčani zaslužijo. Prepričana sem, da samo s prostovoljnim delom ne bo šlo, zato bo potrebno postaviti profesionalne temelje, ki bodo skupaj z množit o eiiluzi.išlov postavili temelje lxi-dočemu kulturnemu centru. Zelo me veseli, da Kulturno društvo v naSem mestu že pripravlja premiere.
Kulturni doni Domžale, v katerem naj bi že v mesecih decembru in januarju |x>-lekalc nekatere različne prireditve, lx> ura dno odprl svoja vrata ob slovenskem kulturnem prazniku, ko pripravljamo bogal leden kulture. V.
UREDITEV POREČJA KAMNIŠKE BISTRICE
Da ne bo več poplav
V zvezi s problematiko vodotokov ter ureditvijo porečja Kamniške Bistrice je županja Cveta Zalokar Oražem sklicala sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki krajevnih skupnosti Dob, Homec-Nožice, Radomlje, Toma Brejca Vir, ter nekateri zaradi nedavnih poplav najbolj prizadeti krajani, g. Simon Mavsar ter g. Aleš Škorjanc s pristojnih oddelkov občine, ga. Vesna Sušeč Suker z VGP Hidrotehnik ter Franc Šala z Ministrstva za okolje in prostor - Uprave za varstvo narave, Izpostava Ljubljana. G. Šala je predstavil delo Uprave na območju občine Domžale v letu 1997 predstavil pa tudi predvidene aktivnosti v letu 1998, ki pa hod« v veliki meri odvisne od razpoložljivih sredstev za to področje.
Po daljši razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni, je bilo dogovorjeno, da se do l.ri. decembra 1997 opravijo ogledi vseh problematičnih mest vodotokov v Občini Domžale, na katere je bilo posebej opozorjeno v razpravi (poplavljanje Kače in Čudne v Dobu, poplavljanje Hudskega |x>loka v Radomljah, poplavljanje Kamniške Bistrice v centru Radomelj, problematika nasipa ob Kamniški Bistrici v Nožie ah ter stanje Mlinščic). Aktivnosti na tem |xjdrcx:ju koordinira g. Simon Mavsar, |xxlžupan, ter g. Franc Šala, vodja lz|x>stavc, k ogledu pa s o povabljeni tudi predstavniki KS na posameznih območjih. Na osnovi tako ugotovljenih pomanjkljivosti, mnoge izmed njih so bik? krive za nedavne |X>plave, bodo pristojne republiške institucije pripravile projekte za odpravo teh.
Ogled problematike Mlinščic v KS Toma Brejca Vir bodo opravili v mesec u januarju 1998. V zvezi s problematiko Mlinščic je bil sprejel ludi dogovor, da bo Uprava za varstvo narave, Izpostava Ljubljana, skupaj z VGP Hidrotehnik preverila dosedanje stanje pri dodeljevanju koncesij za uporabo Mlinščic v občini I Jomžaie. Na osnovi analize dosedanjega stanja bodo pripravili nov predlog dodelitve koncesij, ki bo zagotavljal, da bodo bodoči koneesionarji v skladu z veljavno zakonodajo zagotavljali ludi primerno vzdrži 'vanje Mlinščic.
Glede na pobude krajevnih skupnosti ob obrežju Kamniške Bistrice kakor tudi konkretnega predloga o ureditvi rekreacijskega območja ob vodotoku Kamniške Bistrice, ki ga je pripravil predsednik Turističnega društva Radomlje, je bil sprejet dogovor, da stroka preveri možnost ureditve omenjenega območja. Hkrati pa je bil v zvezi z urejanjem obrežja Kamniške Bistrice sprejet dogovor, da se pripravi infomiacija o ek»'danjeni|x}leku sprejemanja Lokacijskega načrta Kamniške Bistrice na odseku od mosta v Biščah do občinske meje z Mestno občino I jubljafla, saj naj bi Ministrstvo za okolje in prostor RS v letu 1996zagotovilo finančna sredstva za projektiranje in pridobitev vseh upravnih dovoljenj za ureditev Kamniške Bistrice na odOBpU od Rlišč do meje z Mestno občino I juhljana. V. V.
Domžale
/lamnik
BOŽIČ - PRAZNIK VEDNO NOVEGA UPANJA
Novo leto - praznik vedno novih pričakovanj
Vsako voščilo, tudi če je izraženo z enakimi besedami, prinaša s seboj svojevrstno svežino in tudi njegova sporočilnost je vsebinsko sicer enaka, a vendarle vsaj nekoliko drugačna. Tudi dejanska prisotnost duha in čustvenost igrata pri voščilu poglobljeno vlogo.
Božič ima neizčrpno vsebino, zato je nedvomno večplasten paznik. Če rečemo samo, da je to praznik Kristu sovega rojstva, smo povedali vse in hkrati premalo. Vsakdo ima rojstni dan, pa vendar njegovo rojstvo nima vesoljnega pomena. O božiču se je sam Bog učlovečil v Jezusu Kristusu, otroku, postal torej človek, da bi mi postali božji. Postal je majhen, da bi mi postali veliki. Učlovečil se je kot otrok, da bi ga bolj gotovo sprejeli, zakaj otroka vsakdo sprejme, kdor ni
KNJIŽNICA
DOMŽALE BO
ZARADI BOŽIČNO-
N0V0LETNIH
PRAZNIKOV ZAPRTA
V SOBOTO,
27. DECEMBRA 1997
IN V SOBOTO,
3. JANUARJA 1998.
Vsem bralcem voščimo vesel božič in vse dobro v letu 1998.
Knjižničarji
okužen z mračnostjo, saj je vendar svet otroka najvišja vrednota. Otroci so siti že od besede, rože in sonca, svet odraslih pa je po večini račun: za vsak pogled, za vsako besedo,... plačaj, nekateri hočejo iztisniti koristi tudi iz mrliča.
Da, Bog je postal človek in od njegove popolnosti smo vsi prejeli: poslali smo torej prebivališče samega Boga, tempelj Sv. Duha, kar pa nas zavezuje k ljubezni do sočloveka in prek njega do Boga. Od božiča dalje BOGA TOREJ NE MOREMO LJUBITI BREZ ČLOVEKA. Kdor govori, da ljubi Boga, sočloveka v stiski pa pušča vnemar, je lažnik in v njem ni resnice.
Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek, je torej most med Bogom in človekom, in ker po mostu hodimo, da pridemo na drugi breg, ni čudno, da so Jezusa napovedovali kot znamenje, ki se mu bo nasprotovalo. Bog, kakor nam ga predstavi krščansko sporočilo, ni Bog naših želja, naših projekcij,... ampak Bog, ki naše predstave prekriža v dobesednem pomenu besede. Bog, ki bi ga povsem doumeli, bi ne bil Bog, ampak človeška izmišljotina. Jezus, ki se identificira, torej enači s trpečim, zapuščenim, zavrženim in podobno, nas vedno znova šokira. Med nami in Bogom zatorej obstaja stalno neka napetost, ki jo včasih res težko premagujemo. Ko nam je Himalaja vzela še enega odličnega alpinista, JANE-ZA JEGLIČA, Domžalčana, (mimogrede svaka žene Bogdana Osolnika), poskušamo razumeti, da je človeški razum mini izdaja božjega razuma.
Nekateri krogi bi radi oropali božič
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
»Hudobnež se boji lastne sence«
O dobroti se malo govori, toliko več pa o hudobiji. Kdor spremlja dnevne novice v sredstvih obveščanja, bo pritrdil temu pregovom. Najbrž je prav zato o hudobiji in zlu veliko več pregovorov kot o dobroti in jih bomo tudi v Slamniku imeli kar za dva obroka, lahko jih vzamemo kot »učbenik« psihologije in etike, saj postavljajo pred nas ogledalo in nam dajejo priliko za spraševanje vesti. Ali ne ugotavljamo, kako se celo našim najboljšim dejanjem rado pritakne kaj slabega?
Navedimo najprej nekaj močnih slovenskih rekov, ki označujejo hudobneža:
|e hudoben, da se ga še hudič boji. je lump, da se še hudiču gnusi.
je Herodeževega rodu, ker ne da nikomur poleg sebe živeti.
Odkod hudobija? Jezusova ugotovitev, da »i/ srca prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva...« (Mt 15,19), odmeva v temle pregovoru: Kdor hudobno misli, je pol zla že izvršil.
Sveto pismo govori o »skrivnosti hudobije«, govori pa tudi o hudobnem sejalcu, človekovem sovražniku - hudiču, ki ponoči na skrivaj zase-je ljuljko med pšenico (Mt 13,25).
Eno od slovenskih imen zanj je pomenljivo pravimo mu tudi »hudoba«. Ljudska modrost so o zadnjem izviru zla ni na jasnem, ampak preprosto ugotavlja:
Zlo pride, ne da bi ga klicali.
Plevela ni treba sejati.
Plevel hitro raste.
Kopriva ne pozebe.
Zlo nima gospodarja (ampak samo gospoduje človeku). Kdor nič ne dela, dela zlo. Zlo (hudo, slabo) pride na konju in odhaja peš. Kdor hoče delati zlo, ima za to vedno dovolj prilike.
Ali hudobija komu prinese srečo? Mnogi zmotno menijo, da jo prinaša. Veliko prispeva k svojemu srčnemu miru, kdor pride do spoznanja, da hudobnim ne gte zavidati, kvečjemu jih lahko pomilujemo: Hudobneža pomiluj (tudi), kadar se mu najbolj godi.
Poglejmo, kaj vse se jim se i »beta:
Kar hudobnež stori, nima obstanka (slovenski).
Hudobnež se boji svoje sence.
Kdor postane hudoben, nima prav.
Delati zlo stane več kot delati dobro.
Upanje hudobneža je kakor pena, ki jo vihar razkropi.
Nekateri pregovori svetujejo v odnosu do slabega človeka nezaupljivost in doslednost, drugi pa prizanesljivosl v smislu evangeljske ljubezni ck> sovražnikov:
Kdor obeduje s hudičem, mora imeti dolgo žlico (da mu ne pride preblizu).
Kdor hudobnim odpušča (popušča, jih ščiti), škoduje dobrim, (slovenski)
Ljubezen hudobnih je nevarnejša kot njihovo sovraštvo. Sovraži zlo, ne zlobneža (...greh, ne grešnika). Sonce vzhaja nad dobrimi in hudobnimi.
Zadnji pregovor je odmev čudovite Jezusove besede iz govora na gori, ko za zgled nepristranske ljube/ni do vseh ljudi postavlja nebeškega ( »Četa. ()n namreč »daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Ml 545)
BOGDAN DOLENC
njegove verske vsebine in ga »posadili« na prestol TRADICIJE. Ali si lahko predstavljamo sadež (pomaranče, limone..) brez soka? Tako si tudi božiča brez verske vsebine ne moremo, samo potica in sneg in tradicionalna polnočnica ter pokanje s petardami še ne naredijo božiča. O božiču se mora Bog na novo roditi v naših srcih.
Božič pa je predvsem tudi družinski praznik, izhajajoč iz dejstva, da je bil Jezus rojen v družini. Zato naj božič za vse nas pomeni tudi krepitev družinske zavesti, zlasti tam, kjer so družinske vezi dokaj razrahljane. Res ni enostavno razbiti vrč (le vase brise) zlepiti skupaj, toda poskusiti vseeno velja.
Naj božič, praznik Boga v človeku, in novo leto, dan miru, preživimo v vsej polnosti in vsaj te dni odprimo srca za vse pomoči potrebne. Naj bo vse novo leto 1998 vredno človeka in njegovega dostojanstva ter duhovno bogato. Naj nas združuje in ne polarizira.
IVAN KEPIC
Prihaja božični in novoletni čas. V središču božičnega čara je božič - praznik Gospodovega rojstva. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, daje dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje.
(prim. Jan 3,17)
DECEMBER GRUDEN
17
Župnijska karitas Domžale želi vsem ljudem dobre volje blagoslovljene, milosti polne
božične praznike in se ob koncu leta iskreno zahvaljuje vsem, ki na kakršen koli način pomagate ljudem v duševni ali materialni stiski in delate to z ljubeznijo.
NE PREZRITE - OD 1. JANUARJA 1998
Energetsko svetovalna pisarna v Domžalah
Gradite? Obnavljate! Razmišljate, kako bi najbolje rešili energetsko zadevo vašega stanovanja? Se vam ob tem zastavlja celo vrsta vprašanj, na katera ne znate odgovoriti?
Odslej pa bo drugače...
Energetski svetovalci vam lahko strokovno BREZPLAČNO pomagajo pri vaših težavah. Vsi so usposobljeni za kakovostno svetovalno pomoč pri energetskem svetovanju za občane. Nikoli ni prepozno; tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremii, pa vas pestijo razne težave, vam pomoč ponuja EN SVET - ENERGETSKO SVETOVANJE. Pri njih lahko dobite brezplačno nasvete, z njimi boste privarčevali denar, povečali zadovoljstvo v bivanju in morda odpravili težave.
1. JANUARJA 1997 tudi v Domžalah odpiramo ENERGETSKO SVETOVALNO PISARNO. Prostore bo imela v prvem nadstropju v stavbi Občine Domžale (Domžale, Ljubljanska 69). V njej vas svetovalec IVAN KENDA pričakuje vsako sredo od 17 do 20. ure.
(Urad županje Občine Domžale)
Vaša vprašanja in prijave sprejemamo v Uradu županje občine Domžale na tel. štev. 721-321.
DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR
in
dirigent KAREL LESKOVEC
VABITA NA
tradicionalni
.„jar-
■ t^, (
BOŽIČNI KONCERT
DOMŽALSKI CERKVI
Še en urejen objekt, ki je polepšal naše mesto.
Mesto se lepša
Po temeljiti obnovi Gasilskega doma na Savski cesti, v katerega okrilju sta našla svoje prostore tudi Oddelek za okolje in prostor ter Oddelek za gospodarske javne službe Občine Domžale, smo dobili še en prenovljen objekt, ki bo zanesljivo prispeval k temu, da bo naše mesto lepše.
To je objekt Domžale, Savska 3, v katerem ima svoje prostore tako uprava Vzgojno varstvenega zavoda Domžale,
kot več oddelkov vrtca. Kot nam je povedala ga. Milena Peterka, direktorica tega zavoda, so zamenjali dotrajana okna in popravili fasado. Investicija, za katero so sredstva zagotovili iz investicijskega vzdrževanja, je stala blizu sedem milijonov Sft.
V decembru pa je bil opravljen tudi tehnični pregled stavbe novega vrtca Ko ličevo, ki bo zamenjal podrt, več kot tri desetletja star montažni objekt. Pričakujemo, da bomo o tem vrtcu več pisali v naslednji številki, saj je v januarju predvideno slovesno odprtje novega vrtca Količevo.
EMBRIO NADALJUJE GLASBENO POT
Ročk koncert na Viru
Ko smo bralcem v eni izmed poletnih številk SLAMNIKA predstavljali mlado domžalsko ročk skupino EMBRIO, s katerimi so se lahko prvič srečali na prireditvi VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI, so fantje povedali, da si želijo čimveč nastopati. Ker možnosti za nastop mladih glasbenih skupin ni prav veliko, so si jo pripravili kar sami. Na njihovo pobudo je bil tako v okviru Centra za mlade Domžale v dvorani Delavskega doma na Viru organiziran celovečerni ročk koncert, na njem so poleg EMBRIA nastopile še tri glasbene skupine, in sicer: PEN CAP CHEVV, ŠRAu-Fl in FIKUS, ki je bila edina glasbena skupina iz Ljubljane.
Nastop kar treh domačih ročk skupin je v dvorano privabil veliko mladih, med njimi je bilo največ srednješolcev, razveseljivo pa je, da je bilo med obiskovalci veliko mladih iz okoliških občin, saj smo na koncertu lahko srečali mlade iz občin Litija, Moravče, Mengeš, pa tudi veliko Ljubljančanov. Vsi so navdušeno spremljali igranje vseh štirih glasbenih skupin, se jim pridružili pri petju in tudi glasno povedali, kdo jim je najbolj všeč. Kar precej pa se jih je odločilo tudi za ples. Posebno so uživali ob hitrih ritmih, te je poživilo dobro ozvočenje ter pravi light show.
Rcxk koncert je lepo uspel. Obiskovalci so ga zapuščali zadovoljni, saj je
za mnoge izmed njih pomenil eno redkih priložnosti za drugačno preživetje sobotnega večera. Za mlade, predvsem srednješolce, je koncertov in drugih oblik druženja zelo malo, čeprav si jih želijo. Omenjeni koncert naj bi bil le prvi korak na poti organizacije podobnih prireditev, saj bi jih bili vsi mladi zelo veseli.
Pobudnika ročk koncerta ansambla EMBRIO, v katerem igrajo Marko Ocepek, bas kitara, Roni Vilar, kita-
ra in vokal, Blaž Jugovič, solo kitara, in Rok Porenta, bobni, smo povprašali, kako se se na koncert pripravljali in kako so z njin i zadovoljni.
Kitarist Marko Ocepek, ustanovitelj in idejni vcxija skupine, je povedal, da s prijatelji igrajo že devet mesecev, nastopili pa so že tudi na koncertu mladih ročk skupin v Ljubljani. V pripravah na koncert so skušali obogatiti svoj dosedanji program z novimi skladbami, ki jih je napisal pevec in kitarist Roni Vilar. S koncertom in mladimi obiskovalci so zelo zadovoljni, podobno kot vsi mladi pa si tudi oni želijo primeren prostor za preživljanje prostega časa. Ob tem so opozorili tudi na pro
storske težave, saj EMBRIO nima primernih prostorov za vaje. Tako vadijo v Trzinu, njihova velika želja pa je, da pridobijo primerne prostore v Domžalah, kjer je večina mladih glasbenikov.
Prvi ročk koncert mladih glasbenikov je lepo uspel. Člani EMBRIA se zato lepo zahvaljujejo f eritru za mla de, sponzorjem RADIO HrT, GINK( >, MASTER PLAST, INTELEKT BIRO, VI-LART, MINI GALERIJA ter ORPAI VIR, hkrati pa se opravičujejo vsem sosedom [Delavskega doma na Viru, če so bili morda preglasni. Hkrati mladi glasbeniki obljubljajo, da to ni bila njihova zadnja predstavitev ljubiteljem ročk glasbe.
Takole je bilo v dvorani med nastopom glasbene skupine EMBRIO.
1 8 GRUDEN6"
Veterani vojne za Slovenijo v Kobariškem muzeju
Po uspešno zaključenem pohodu po »spominski poti vojne za Slovenijo« na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče v mesecu oktobru, smo člani ZVVS Domžale v skladu z letnim načrtom dela za leto 1997, takoj nadaljevali z naslednjo nalogo, tokrat z ogledom Kobariškega muzaja v organizaciji sekcije ZVVS Lukovica. Tako smo v soboto, 22. novembra, organizirali ogled muzeja o 1. svetovni vojni v Kobaridu, v prekrasni dolini reke Soče.
Ker je bilo število mest v avtobusu omejeno - (30), ni bilo moč ustreči vsem zainteresiranim.
V sončnem jutru smo krenili na pot iz Blagovice, preko Domžal, Škofje Loke, Podbrda, Tolmina do Kobarida, kjer smo ob 10.30 uri imeli prijavljen skupinski ogled muzeja. V muzeju smo bili veterani vojne za Slovenijo z razlago vodiča vodeni skozi vsa poglavja »soške fronte«. Ob razlagi bojnih frontnih črt med vojskama avstroogr-
/lamnik
Domžale
Veterarni vojne za Slovenijo iz Domžal pred muzejem v Kobaridu
ske in Italijanske vojske na veliki maketi področja »soške fronte« smo bili vsi obiskovalci globoko pretreseni nad usodami slovenskih fantov, ki so se borili v vrstah avstro-ogrske vojske. Nemoč posameznika in enot v bojnih spopadih, mraz in lakota, nemogoče vremenske in bivalne razmere, bolezni, ranjenci in smrt, je izstopalo iz slikovnega gradiva, avdiovizualnih prikazov in pripovedi vodiča.
Vse to je vtisnilo udeležencem močno razmišljanje o smislu vojne!
Na poti domov smo obiskali še najvišje ležečo vas pod Krnom - Drežni-co. Zaradi izrednega zanimanja posameznikov o dogodkih iz 1. svetovne
MLADI PLANINCI SMO BILI 18. OKTOBRA NA SNEŽNIKU
Mladinski odsek PD Domžale
Mladinski odsek PD Domžale je 18. oktobra 1997 za tretji izlet izbral pohod na Snežnik!
Ob sedmih zjutraj smo se zbrali na parkirnem prostoru za Veleblagovnico v Domžalah in počakali na avtobus, ta nas je odpeljal mimo Postojne in Ilirske Bistrice do Sviščakov, od koder smo krenili proti našemu cilju, vrhu Snežnika.
Pohod se je začel v sončnem, jesenskem jutru in sonce nas je spremljalo tudi preostali del dneva. Do vrha Snežnika smo z nekaj krajšimi počitki potrebovali približno dve uri. Veseli, ker smo brez večjih težav »premagali« Snežnik, ki je zelo zahteven vrh v slovenskem gorstvu, zlasti jeseni in pozimi, smo se lotili žigosanja transverzalk in dnevnikov. Nekateri novi člani so ob tej priložnosti prejeli Dnevnik mladega planinca, nekaj mladih planincev pa je dobilo tudi že srebrni in bronasti znak. Privoščili smo
si počitek, se preoblekli, nekaj malega pojedli, (»pili čaj in sok, napravili nekaj fotografij in že so naši vodniki dali znak za vrnitev v dolino.
Hoja navzdol nam ni delala težav, čeprav je sem in tja komu tudi spodrsnilo na pravkar odpadlem jesenskem listju. Ker pa je bilo listja že kar precej na tleh, spodrsljaji niso bili preveč boleti.
Utrujeni, vendar zadovoljni z uspešno opravljenim vzponom na Snežnik smo se vkrcali v naš avtobus in se odpeljali proti domu. Kljub napornemu dnevu smo se še vso pot do doma zabavali s pesmimi in otroškimi igrami.
V Domžale smo, kot je bilo predvideno, prispeli ob 18. uri, se poslovili in si zaželeli, da se čimprej spet vidimo na naslednjem planinskem pohodu.
NEŽA IN JANEZ MEŽAN, OŠ V. PERKA DOMŽALE
vojne na tem področju, je večina udeležencev izleta izrazila željo, da bi v naslednjem letu načrtovali ponoven daljši izlet, ki bi vseboval več zgodovinskih točk in krajev, katerih tokrat nismo uspeli ogledati.
Da se povzpnemo na znamenita gorska pobočja Krna, Rombona in drugih planin, preko katerih so se v letih 1914-1918 vile bojne črte in kjer je pokopanih na stotisoče padlih vojakov in njihovih poveljnikov obeh vojskujočih se strani.
Za konec naših vtisov pa odlomek iz pesmi »Slovenska zgodovina« pesnika Simona Gregorčiča!
Bridka žalost me prešine,
ko se spomnim domovine,
vsemu svetu nepoznane,
od nikogar spoštovane.
V zlatih črkah v zgodovini
se bero narodov čini;
le od našega ni glasa
s prejšnjega ne zdanjga čas.a
SILVESTER RESNI K
Za zaključek aktivnega leta 1997 pa smo se v petek, 12. decembra 1997, zbrali na povabilo sekcije ZVVS Moravče v »kulturnem domu v Morav-^ čah«, kjer so moravski veterani orga-' nizirali prijateljsko srečanje članov sekcije ZVVS Moravče in članov izvršnega odbora ZVVS Domžale. Na srečanju smo analizirirali uspešno realizacijo dela v tem letu, se pogovorili in izmenjali predloge in pobude za delo v naslednjem letu 1998.
Vsem članom ZVVS Domžale želimo srečne in vesele božične praznike, čestitamo ob državnem prazniku, Dnevu samostojnosti, v prihajajočem novem letu 1998 pa veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu domačih, uspehov pri delu in nadaljnjega aktivnega sodelovanja v našem veteranskem združenju! Izvršni odbor ZVVS Domžale
Kamniško sedlo
V soboto, 20. septembra smo se planinci odpravili na enodnevni izlet. Naš cilj je bil vzpon na Kamniško sedlo.
Iz Domžal smo se z avtobusom odpeljali do koče v Kamniški Bistrici. Vreme ni bilo najbolj obetavno, zato smo nekaj časa še ostali v koči. Ko je nehalo deževati, smo se razdelili v dve skupini. Prva, starejša, je odšla na Kamniško sedlo, mi mlajši pa na Pa-
stirce. Pot je bila mokra in blatna, zato smo bili tudi mi mokri in umazani. Vodniki mlajše skupine Aleš, Tadeja in ložica so nas ves čas spodbujali z besedami, da cilj ni več daleč. In končno smo le prilezli na vrh Pastircev. Tam pa nas je čakalo veliko presenečenje. Klopi so bile pod streho in kar je bilo za nas najvažnejše, bile so suhe. Takoj smo se preoblekli v suha oblačila, se okrepčali z malim, v do-
bro voljo pa nas je spravilo tudi boljše vreme. Malo smo še poklepetali, potem pa smo se po daljši poti odpravili nazaj v dolino. Ob prihodu v dolino smo bili zopet vsi lačni in žejni. Med čakanjem na avtobus smo se igrali razne družabne igre in se zabavali. Ko je avtobus prišel, smo se hitro stlačili vanj in se odpeljali proti Domžalam.
S planinci si želim preživeti še veliko takšnih izletov in pa seveda boljšega vremena.
TINA DOLINŠEK 5. E razred OŠ Venclja Perka
Člani kluba Mavrica razstavljali v Nemčiji
Prijateljski stiki in kulturna izmenjava med kamniškimi kulturniki, ki so jo pred leti začeli člani Likovnega društva iz Kamnika s kulturniki iz mesta ENNIGERLOH v VVestfaliji, so botrovali letošnji fotografski razstavi članov foto sekcije kluba MAVRICA iz Radomelj v tem simpatičnem mestu v Miinsterlandu.
Po zelo uspešni razstavi kamniških likovnikov pred petimi leti v Enniger-lohju in razstavi članov društva AR-TIG CREATIV pred letom dni v Kamniku, sta od nemških kulturnikov prišla pobuda in vabilo, da se letos v Enni-gerlohju predstavimo člani kluba Mavrica z razstavo ŽIVLJENJE V KAMNIKU.
nami bodo naslednji dan, v nedeljo, s kombijem pripotovali Se Bratje Po-Ijanšek. Organizacijo gostovanja in potovanja je zelo dobro pripravila in vodila Zveza kulturnih organizacij iz Kamnika.
Po šestnajstih urah tekoče, mirne, a vseeno dokaj naporne vožnje smo naslednjega dne okrog poldneva prispeli na cilj. Po sprejemu in okrepči-lu smo se »mavričarji« takoj lotili postavitve razstave, kajti ob 19. uri bo že odprtje. Na 40 panojih smo razstavili 80 fotografij (formata 30x40 cm). Pri postavitvi sta nam pomagala člana Likovnega društva Kamnik, Lojze in Boris. Srednje velika dvorana kulturnega doma ALTE BRENNEREI (stara žganjar-na) je bila komaj dovolj velika.
pina iz Kamniške Bistrice, Ansambel KRT, Stranjska gasilska godba s starimi instrumenti, in še...).
Odprtju razstave je sledil prijeten družabni večer, na katerem so se zlasti izkazale gostiteljice s (jestrim izlx)-roni jedi in pijač. Bil je večer poln glasbe, petja, plesa in veselja, ki se je zavlekel pozno v noč.
Ostanek noči, ostanke naslednjih noči ter ves prosti čas smo preživeli z našimi gostitelji. Po dva, trije smo spali in bili gostje pri nemških družinah, jezikovnih pregrad skoraj ni bilo. V poštev pa so prišli vsi možni načini komunikacije: nemščina, angleščina, pa tudi roke, itd. Imeli smo tudi izjemno srečo z vremenom. Bilo je lepo in toplo. Gostitelji so nas vozili po
Na odprtju razstave »Življenje v Kamniku« v Ennigerlahu v Nemčiji
Ob tej pobudi velja omeniti, da so prijatelji iz pretežno ravninske VVest-falije po nekaj obiskih in gostovanjih v Kamniku postali dobesedno zaljubljeni v naše kraje, planine, gorske doline ter v mesto Kamnik. Zelo pri srcu so jim tudi naši ljudje.
Vabilo smo člani Mavrice sprejeli z veseljem in z vso resnostjo, kajti bila je enkratna priložnost, da se po številnih, dokaj uspešnih razstavah doma, izkažemo tudi v tujini.
V Nemčijo smo odpotovali 26. septembra zvečer. Od trinajstih avtorjev razstave nas potuje šest, z nami v avtobusu KAM-BUSA pa potujejo še Kamniški koledniki in presenetljivo dober 30-članski mešani pevski zbor Mavrica (kar dve Mavrici v enem avtobusu) iz Srednje vasi v Tuhinju. Za
Odprtje razstave je bil izjemno lep kulturni dogodek, ki so ga obogatili Kamniški koledniki in skoraj 30-članski mešani zbor pretežno mladih pev cev Mavrice iz Srednje vasi pod vodstvom gospoda Kolarja. Člani kluba Mavrice smo za to priliko pripravili zgodovinsko in kulturno predstavitev Kamnika in okolice z diapozitivi in tekstom ob pomoči naše prevajalke gospe Marte (anežič in spremljavi na citrah Tomaža Plahutnika.
Gostitelji so bili navdušeni in presenečeni hkrati. Toliko kulture, toliko kvalitetnih skupin, toliko glasbe - iz majhne Slovenije, iz Kamnika in okolice. Treba je namreč povedati, da so na prejšnjih srečanjih prav tako spoznali več kvalitetnih skupin, nad katerimi so bili navdušeni (Folklorna sku-
KRAJEVNA SKUPNOST
Rova
V nedeljo, 30.11.1997 je bil v KS Rova zbor krajanov. Zaradi zelo perečih tem je bila udeležba izredno velika. Dvorana doma gasilcev je bila popolnoma polna. Sejo je vodil predsednik KS Rova, Milan Šinkovec. Seje se je udeležila tudi predsednica KS Radomlje, g. /laika Levstek. Povabljena sta bila tudi predstavnika občine, g. Urška Nič- Vidergar, in podžupan, g. Mausar Simon. Oba sta se seje tudi udeležila.
Prva točka je bila sprememba mej med KS Rova in KS Radomlje. Uresničila se bo dolgoletna želja dela krajanov KS Radomlje, del naselja na zahodnem delu vasi Rova, da se priključijo h KS Rova, kamor tudi naravno spadajo, se bo v letu 1998. Za to so v prvi vrsti zaslužni sami krajani tega dela naselja. Pozitivno soglasje za odcepitev oziroma priključitev pa so dali tudi predstavniki KS Radomlje, KS Rova in občina Domžale. Pravno formalno pa bo to potrjeno s sklepom na občinskem svetu.
Druga točka je bila sprememba označb hiš za celotno naselje Rova. Do sedaj je imelo celotno naselje Rova hiše označene samo z imenikom naselja in številko. Ker je v zadnjih desetletjih mala vas postala velika s preko 100 hišami, se je preglednost hišnih številko, popolnoma izgubila.
Odločeno je bilo, da se namesto enotnega označevanja celega naselja
naselje razdeli na 10 ulic. Tako bo zagotovljena bistveno večja preglednost tudi pri bodočem razvoju vasi.
Pri točki gradnje kanalizacije za naselje Rov, je g. Mauser obljubil, da bo občina poskrbela za takšno hitrost gradnje;, da bi bila celotna kanalizacij,] zgrajena v približno štirih letih. To je zelo pomembno za celotno območje Domžal, ker ravno sedaj Komunalno podjetje Domžale zaključuje z gradnjo črpališč pitne vode na Kolov-CU. Voda, ki jo bodo črpali na tem območju in dovajali tudi v Domžale, je najboljša.
S hitro izgradnjo kanalizacije je povezano tudi pravočasno odprtje od elelka otroškega vrle a I )ominik Savio na Rovah. Omenjeni vrtec bo urejen v opuščeni šoli na Rovah.
Na zboru krajanov je g. Mausar tudi obljubil, da bo po izgradnji kanalizacije rekonstruirana glavna cesta skozi naselje. Obstoječa je izredno slaba in za današnji promet občutno preozka.
Po več kot dveurnem zboru so krajani zadovoljni zapuščali dvorano, saj so dobili občutek, da bodo tudi v tej odmaknjeni in mali KS dobili boljšo in prepotrebno infrastrukturo.
Sedaj so na vrsti predstavniki obči-ne in občinski svet, da želje krajanov in izrečene obljube tudi uresničijo.
JANEZ LIMBEK
okolici in nam razkazovali razne zanimivosti in njihova lepa mesta.
Že naslednji dan, v nedeljo, smo bili spet priče kulturnemu dogodku. Pri maši v cerkvi Sv. Jakoba in na koncertu neposredno po maši so spet navduševali naši pevci: koledniki v narodnih nošah ter pevci Mavrice iz Srednje vasi. Zvečer pa veselica na prostem pred Alte Brennerei. Najprej nastopi naših pevcev, potem nemške folklorne skupine iz okolice mesta, nato pa so pobudo prevzeli Bratje Po-Ijanšek.
V ponedeljek so nas gostitelji peljali na ogled znamenitega starega mesta MUNSTER, ki je tretje največje univerzitetno mesto v Nemčiji s šestdesetti-soč študenti. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto zravnano z zemljo po strahovitih bombardiranjih, po vojni pa po starih načrtih in fotografijah popolnoma obnovljeno.
Po ogledu Munstra pa s|x?t slavje na večer pred mestnim praznikom in velikim tržnim dnem - Metvvurst-marktom. Pod velikim šotorom sredi mesta se odvija kulturni program -mestna godba, otroški program (mimogrede: otroci ene od osnovnih šol so se za to priložnost naučili slovensko pesem), plesne skupine in pa seveda Koledniki in pevci iz Tuhinjske cbline, pa gostje iz Francije, itd. dokler niso pobudo spet prevzeli Bratje Po-Ijanšek - ob veličastnem ognjemetu. Bilo je veselo in stočili so veliko piva. Spel pozno k počitku.
Kar prehitro je prišel zadnji dan na šega bivanja v tem prijetnem vvestfal-skem mestu. Še vreme se je za odhod nekoliko pokvarilo - po vseh teh lepih dneh. Komaj imamo se časa za sprehod fx> mestnih ulicah, ki so na dan mestnega praznika zatrpane s stojnicami. Prerivamo se med množico meščanov in obiskovalcev. Srečujemo ljudi vseh mogočih narodnosti. Ob tem zanimivost, da v tem kraju in okolic i živi blizu 30 narodnosti (iz Juž-ne in Vzhodne Evrope, Azije, veliki > je tudi naših in iz naših bivših bratskih republik). Presenetljivo je, da večinoma živijo v zavidljivi slogi. Niso red ke družine, v katerih je |x> en zakonec Kitajec:, Japonec, Makedonec, Sove-nec, Portugalec itd.
.Še nakup nekaj s|x>minkov za domov, potem podiranje razstave. Naj
se pohvalim, cla je zbudila precejšnjo |X)zornost in odmev med meščani. V lepem gostišču Miinsterland (vodijo ga Bosanci) so nam gostitelji pripravili poslovilno kosilo. Slovo je prisrčno. Gostitelji se zahvaljujejo za lepa doživetja z nami, mi za gostoljubje. Na svidenje čez leto dni v Kamniku.
Domžale
/lamnik
KULTURNI DOM DOMŽALE, DVORANA MATIJE TOMCA - 25. NOVEMBERA 1997
Žalna slovesnost v spomin janeža jegliča - johana
Dragemu možu
Janezu!
Ne hodi pred menoj - morda ti ne bom sledil,
ne hodi za menoj - morda te ne bom vodil,
hodi preprosto poleg mene - in bodi moj prijatelj!
Ta izrek sem z velikimi črkami zapisala rta okrašeno srce, ki sva gaobe-slila na steno zidu, kjer je potekala najina poročna slovesnost.
Dobrih 10 let sva se v zakonu učila prijateljevanja in ljubezni, hkrati pa si osvajal vrhove svetovno znanih gora, ki so ti bile posebno pri srcu. Želela sem ti stati ob strani, te podpirati, čeprav se vedno nisem strinjala s tvojimi odločitvami. Trxla vsakič, ko si odSel, sem te blagoslovila - za srečno vrnitev. Zame vrh ni bil nikoli najpomembnejši. Želela sem le eno: da ra-steš v spoznanju resnice, v modrosti, da ljubiš kjerkoli si - pa naj bo to v dolini, pod vrhom ali na njem. Čutila
sem, da se z mano strinjaš. Vedno si mi govoril, da niti prsta na nogi nisi pripravljen žrtvovati za vrh, hkrati pa si večkrat tvegal življenje.
Ko si odhajal na to zadnjo odpravo, sem jasno vedela, da moraš iti. Vesela sem, da ste se njeni člani dobro razumeli med seboj. Veliko besed, ki sem jih slišala po končani odpravi, me je razveselilo, hkrati pa zabolelo v dno duše: to, da se nikakor nisi mogel odločiti za vrh; da si večkrat želel domov, celo to - da je to tvoja zadnja odprava... in še marsikaj.
Sam Bog ve, kaj se je v resnici zgodilo 31. oktobra letos, ko se je za tabo zabrisala sled. Zato te prepuščam Njegovi sveti volji, Njegovemu miru in Večni Ljubezni.
Hvala ti, lanez, za vso ljubezen, ki si nam jo razdajal, za vso pripravljenost- biti vedno boljši mož in oče!
V svojem imenu in v imenu Janezovih najožjih domačih se lepo zahvaljujem vsem, ki ste pripravili spominsko slovesnost in na njej sodelovali. Hvala vsem za izražena sožalja, za tople besede in vse molitve, ki nam dajejo pogum, da živimo. Hvala mnogim za izkazano prijateljstvo, za pripravljenost pri nadaljevanju gradnje našega novega doma. Še enkrat hva-ka za vsako duhovno in materialno pomoč.
ŽENA IRENA Z DRUŽINO
it 4? r	1	1
		
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE TELEFON: 722-107
gorenje
UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA:
* barvni TV 55 cm, stereo, TTX
63 trn, stereo, TTX 71 cm, stereo, TfX
(Cene so za gotovino, možnost nakupa
* pralni stroji od 50.567/30 naprej PS simple&logical PS 22 S
PS 25 S
* sušilni stroj
* štedilnik 3 plin, 1 elektrika (rjav)
* štedilnik s steklokeramično ploščo (rjav),
* kovinski rezalnik Bost h
576871)0 85.558,00 91.678,00
na 8 obrokov)
108183,00 122.230,00 42.79^00 58.495,00 50 cm 80.544,00 17437,00
• Bogata izbira bele tehnike: pralni, sušilni stroji, pomivalnistroji, hladilno zamrzovalniaparati, štedilniki, mali gospodinjski aparati.
15% GOTOVINSKI POPUST
in možnost nakupa na več obrokov.
BREZPLAČNA DOSTAVA t pR/W\ NASLOV ZA NAKUP APARATOV
gorenje
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO prto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. dc
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998 *
CPV Domžale
Danes se občani Domžal, planinci in alpinisti, prijatelji in sorodniki, sodelavci in znanci poklanjamo spominu na Janeza Jegliča-Johana. 31. oktobra so, potem ko je osvojil enega od vrhov Nuptse-ja, v snegu izginile njegove stopinje na poti po grebenu do drugega, še neosvojenega vrha. Izvabila in premamila ga je želja po novem in neodkritem. Ostali so le klici prijatelja - soplezalca, jek vetrov in večno nepojasnjeno vprašanje ZAKAJ.
lanez leglič-Johan, bil si eden najbolj priljubljenih in poznanih občanov naše občine. Ponosni smo bili na Ivo je vrhunske alpinistične dosežke, še lx>lj pa smo cenili tvojo človeško veličino. Ko smo ti v aprilu podeljevali visoko olx insko priznanje, si bil poln načrtov in idej. Tako kot vsem alpini-sotm, tudi tebi ni bil pomemben cilj, pač pa Pot, stalna in neskončna, pomembno ti je bilo vse, kar boš na tej poli srečal, začutil in spoznal. Na tej več kot desetletje dolgi poti si dosegel največje uspehe, stai na najvišji gori sveta, bil razglašen za najboljšega svetovnega alpinista, opravil najtežje vzpone v |X)sameznih letih in zmagoval na tekmovanjih. Zato si prejel najvišje priznanje Športne zveze Domžale in poslal športnik državnega razreda. S svojim imenom si ponesel i as! in slavo naše občine in naše domovine v svet.
Toda vem, niso te gnali uspehi in slava, teh nisi potreboval. Hrepenel si |x> enosti človeka z naravo, po zave-
sti harmonije v naravi in zavesti harmonije v človeku.
Ob vsem tem pa si ohranjal tudi čut in skrb do drugih, saj si bil vodja alpinistične reševalne enote pri Občinskem štabu civilne zaščite in član gorske reševalne službe. Aktivno in predano si deloval v Planinskem društvu in njegovem alpinističnem odseku. Skupaj smo se veselili nove plezalne stene na Rodica, kjer si želel prenašati svoje bogate izkušnje na mlajše.
Dragi lanez, ko sem v oktobru prejela tvojo razglednico, fotografijo mogočne gore v zahajajočem soncu sem mislila, da je za teboj nov uspeh, nov osvojen vrh. Pričakovala sem, da se že vračaš in da boš kmalu prišel in nam z navdušenjem opisoval vzpon, govoril o ljudeh izpod Himalaje in o čudoviti naravi, ki te je prevzela. Tvoje pro jekcije z diapozitivi in predavanja so bila zanimiva in poučna, bila so možnost, da nam približaš vso lepoto, ki si jo sam spoznal in občutil. Tokrat nam bo ostala le tvoja fotografija usodne gore in drobna beseda, ki si jo zapisal - Hvala. Vedno si se nam oglasil s po zdravi. Vem, da si bil v zagati in neprijetno ti je bilo, ko si nas prosil za pomoč. Potožil si, da je vse teZje pri zbiranju denarja, ki si ga potreboval za svoje odprave. A rekel si, da še ne moreš odnehati, da si želiš osvojili še to steno, da je tvoj dolgoletni izziv. Razumeli smo te in vedeli, da vas alpiniste žene veliko srce in posebno poslanstvo. Tudi t isto, za čast naše Slovenije, za potrditev neustrašne volje in moči, ki jih ima naš narod.
Slovenski alpinisti ste dosegli in dosegate velike uspehe in pri tem je neprecenljiv tudi tvcjj delež, na katerega smo Domžalčani tako ponosni. Tudi tvoj zadnji dosežek je bil eden največjih letošnjih uspehov v Himalaji.
I iudje, ki hodile po robovih, Živite bolj polno življenje kot tisti, ki si ne upamo tvegati. Ni res, da imamo eno samo življenje. Kdor se ukvarja z alpi-
Tragično izginuli vrhunski alpinist
JANEZ JEGLIČ-JOHAN
še naprej živi v naših srcih.
Likovno društvo Kamnik pripravlja v torek, 13. januarja 1998 v Likovnem razstavišču Domžale v Domžalah in sredo, 14. januarja 1998 v Galeriji Veronika v Kamniku, obakrat ob 19. uri,
DOBRODELNO-PRODAJNO RAZSTAVO
Celoten izkupiček od prodanih del bo neposredno nakazan Janezovi družini.
Razstavo bo odprl
G. JOŽE HUDEČEK
Sodelovanje s svojimi deli so že obljubili naslednji likovni umetniki: Galeb Baiee Ana Cajnko Črtomir Frelih Lojze Kalinšek Aleksander Kozarski Dušan Lipovec Andrej Perko Dušan Strle Stojan Špegel Vinko Železnikar
Vse umetnike, ki bi radi sodelovali na dobrodelno-prodajni razstavi vabimo in prosimo, da lahko dodatne informacije dobijo pri Aleksandru Kozarskem na tel. številko (041) 614-910.
nizmom, kdor se sooči z globino bivanja ob največjih preizkušnjah v gorah in stenah, kdor zna v sebi premagati večni strah - tisti lahko živi toliko življenj in toliko različnih življenj, kolikor si jih želi. Na tej ravni bivanja, ki nam je znana in poznana tukaj in zdaj in na drugih, ki so se odkrile in razkrile le posvečenim. Med njimi si, dragi Janez, tudi ti. Nekdo je zapisal, da alpinizem ni igra z življenjem, amapk igra za življenje, bolj polno in popolno.
Tako razumemo tudi tvoje slovo, tvoji bežni znanci, tvoji prijatelj in tvoji najbližji. Težko je najti smisel v smrti, v odhodu in slovesu. Izguba in bolečina je najhujša za tvojo družino, ženo in otroke. Ne znamo jih tolažiti, lahko jim le povemo, da smo te cenili in spoštovali, od tebe pa prejeli neprecenljive darove. Mi se ti moramo zahvaliti in naj to našo hvaležnost izrazimo s tvojo zadnjo besedo, ki si nam jo namenil - HVALA.
Alpinisti ste znali živeti v bližini smrti in cenili spoznanja, ki vam jih je nudila. Samo vi veste, zakaj. Samo vi veste, zakaj ste zapisali: ŽIVLJENJE POSTANE ŽIVLJENJE, KO VEŠ, DA SE KONČA S SMRTIO.
CVETA ZALOKAR ORAŽEM
Pismo zahvale
V življenju posameznika ali društva se - z usodo ali brez nje -odvijajo številni dogodki. V spominu ostanejo zlasti tisti, ki nas še posebej združijo. Takšno je bilo tudi nedavno slovo od našega člana, vrhunskega alpinista in prijatelja Janeza Jegliča - Johana.
Janeza se spominjamo takšnega kot je bil: gorniško skromen, pošten in neverjeten. Podobno se bomo vsi, njegovi najdražji in prijatelji, pa tudi številni prisoti, spominjali spominske sbvesno sti. Ta je v marsičem odražala Janezov značaj, saj je bila nadvse spoštljiva, dostojanstvena, polna iskrenega občudovanja in človeške topline.
Hvaležni smo vsem, ki so se odzvali naši prošnji za sodelovanje in so s svojim nastopom in delom pomagali sooblikovati tistcj, kar veleva naš iskreni odnos do prijatelja. Čutimo, da smo se vsi potrudili po najboljših močeh in da smo v žalostni dogodek vgradili veliko sebe. Za ta odnos do Janeza in za sodelovanje pri pripravi in izvedbi stave-snosti se vsem topb zahvaljujemo.
Še posebej se - tudi v imenu Janezovih najbližjih - zahvaljujemo vsem, ki nam z besedo, namenjeno mislijo ali darovanim denarjem skušate pomagati. V uteho nam je, da kljub vsemu nismo ostali sami.
Še enkrat iskrena hvala
Domžale, 8. december 1997
PETER PRIMOŽIČ predsednik PD Domžale
Uspešno in varno 1988
Za Planinskim društvom Domžale je še eno leto uspešnega dela, tal pa tudi tragične izgube nepozabnega alpinista in prijatelja Janeza Jegliča. V novo leto zato vstopamo s spomini nanj, pa tudi z zavestjo, da bomo predvsem s svojim delom ohranjali spomin nanj in na njegove dosežki'.
Vsem ljubiteljem gora in narave želimo uspešno in varno 1998!
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽAIL
Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 Delovni čas: od 8. do 12. ure sobota        od 13. do 19. ure
CENJENIM STRANKAM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998
r i
Vb
KUPON:  10% POPUST
CVETLIČARNA OMERS
I
J
20
DECEMBER GRUDEN
/lamnik
Domžale
Slovenska hiša
Imeti svoj prostorček je želja vsakega človeka; prostorček, v katerem se dobro počuti, je zadovoljen, se vanj rad vrača, vanj vabi svoje prijatelje, se v njem zabava, skratka živi polno in zdravo življenje.
Ljudje živimo v mestih in na deželi, v mestu je stiska s prostorom, na deželi pa si arhitekti lahko izmišljajo večje tlorise za različne zgradbe.
Vedno več ljudi premišljuje o Življenju na deželi ali pa želimo prenesti delček dežele v mesto, v stanovanje. Pripravimo si zelene kotičke, iščemo rastline, ki zmorejo živeti tudi z nekoliko manj svetlobe, saj stanovanja v mestu niso vsa enako sončna.
Podeželje pa je tisto, ki diha, kjer lahko začutiš vonj gozda, vonj zemlje, vonj trav, vonj kmetije, vonj kmeta, ki nas že od nekdaj preživlja in oblači.
Slovenski kmet je že od nekdaj skrbel, da je bilo življenje na kmetiji urejeno, prijazno za ljudi in živali. Za prijaznost je poskrbel tudi z urejenostjo in funkcionalnostjo prostorov v katerih je prebivala družina. Oprema teh prostorov je bila nekaj po-selmega, za velikega kmeta taka, za kajžar-ja drugačna, toda vsa slovenska, s skledni-ki, lesenimi žlicami, lončenimi piskri, oma-
rami za shranjevanje živil in različnih skrinj za shranjevanje tekstila pa tudi žitaric.
Vsaka naša pokrajina ima tudi tu svoje še ohranjene značilnosti; prav iz teh značilnosti pa črpa svoje ideja za izdelovanje bio pohištva iz čvrstega lesa z lahnim nostalgičnim navdihom stanovanjske opreme naših starih mam svojevrstni umetnik gospod Oto Svetlin iz Radomelj. V njegovem ateljeju Slovenska hiša v Radomljah se lahko obiskovalec naslaja na drobnih starih slovenskih značilnostih, ki jih na podeželju še srečamo.
Zamenjava tako modernega »jogija« vsega polnega pršic, zaradi katerih tudi bolj kihamo in kašljamo, s posteljnim vložkom iz pravih naravnih trav in ovčje volne je skoraj pravljica, tako kot je pravljica jesti dobro slovensko hrano, skuhamo na štedilniku na drva in spati na seniku na sveže pokošenem senu v topli poletni noči.
Pravljico nam s svojimi izdelki postavi v resničnost svojevrstni umetnik g. Oto Svetlin, podobni radovedneži, kot sem jaz, pa si delček pravljice lahko vsak dan ogledate v galeriji SLOVENSKA HIŠA v Radomljah.
MICA KAVKA
Voščimo veseC Božič in nojkpse zefje v novem fetu 1998
Ob prazničnem času vas bomo postregli s prazničnimi dobrotami v samopostrežni trgovini na Trgu svobode 9 in darili za vas in vaše najdražje v prodajalni M, Vegova 1, obe v Centru Moravč.
Kljub zimskemu času še kar obnavljamo, asfaltiramo...
Takole so bila videti zaključna dela pri novi avtobusni postaji v Dragomlju, kjer so imeli letos kar bogat investicijski program, predvsem pa so bile njihove aktivnosti skupaj z občino Domžale usmerjene v to, da čimprej zagotovijo novo lokacijo za Osnovno šolo Dragomelj.
Čeprav se je včasih dobro vedelo, da se z bližajočo zimo gradbena sezona zaključuje in seli v zaprte prostore, sedaj ni več tako. Na celi vrsti lokacij potekajo različna dela, ki jih omogoča mila zima, pa tudi v proračunu Občine
Končno smo dobili tudi primerno povezavo med regionalno cesto in Študo. Makadamsko cesto (cesta C), dolgo približno 200 metrov, je zamenjala asfaltirana s pločnikom.
Kdaj sanacija mostu in nadvoza?
^■H ''tip'
C-
iz d^X
V zvezi s slabim stanjem nadvoza čez Kamniško cesto in nadvoza čez železnico na M-10 v Domžalah, kakor tudi mostu čez Kamniško Bistrico, je županja pred kratkim prejela odgovor z Direkcije Republike Slovenije za ceste (za g. Antona Šajna, direktorja, ga je podpisal g. Vojska), v katerem ugotavljajo, da jim je stanje obeh nadvozov poznano. Robni venci objektov, ograje in hodniki so v slabem stanju, vendar po njihovem mnenju nosilnost objektov zaradi lokalno odkritega armaturnega železa na robu nosilne konstrukcije ni ogrožena. Oba objekta sta v predlogu plana sanacij objektov na M in R mreži, tako da bodo začeli sanacijo v letu 1998, kolikor bodo to omgočala sredstva proračuna 1998. Prav tako so pripravili prioritetni seznam sanacij kolesnic na državnih cestah in tudi pri tej sanaciji ugotavljajo: v kolikor lx>do sredstva proračuna za leto 1998 dopuščala, bo tudi navedeni odsek saniran v prihodnjem letu.
Objemi vse - luč miru 1997
»Luč, ki je zasijala v Betlehemu, je objela vse. Nikogar ni izpustila. Dala se je za vse. Tako preprosta je, ko stopa v temo, kot so preprosta dela naših rok. Razdati se v celoti - objeti vse - je bolečina neprestanega izgorevanja. Vmalem, v velikem, v vsem. Pustimo se objeti in objemimo vse. V Njegovi luči se spoznamo, v Njegovi luči prepoznamo v pravi podobi vse stvarstvo, v Njegovi luči to zmoremo. Objeti vse pomeni deliti vse in postati luč.«
S to mislijo smo slovenske katoliške skavt inje in skavti skupaj s še nekaterimi drugimi org,tniza< ijami stopili na pot priprave na božične in novoletne praznike. I etos bo Luč miru prispela v Slovenijo v nedeljo, 21. 12. 1997 Na ta dan bomo začeli raznašati plamen, prižgan v Betlehemu, tudi po naši olxiini,.Vabimo vse, ki jim veliko pomenijo vrednote, kot so mir/medsebojno spoštovanje in odgovornost do sebe, bližnjega in sveta, da se nam pridružite in skupaj z nami ponesete plamen tudi v svoj dom. - lavna prireditev ob prihodu Luči miru v Domžale txj 21.12.1997 ob 17 Liri pred Napredkom v Domžalah.
Vsem občanom domžalske občine pa želimo blagoslovljene in vesele božične in novoletne praznike.
DOMŽALSKI SKAVTI
6vet Krajevne skupnosti
Jarše-Dodica ivi
želi svojim krajanom vesele in blagoslovljene ROŽIČNE PRAZNIKE, ter obilo zdravja, mini
in osebne sreče v NOVEM LETU 1998
m^
mi
nr
K& Jarše-Dodica
Domžale zagotovljena finančna sredstva. Poglejmo, kaj vse je bilo narejenega od prejšnje številke SLAMNIKA.
Tekst V. VOJSKA foto: RTONKLI
Na levi sliki je Jelovškova ulica v Krajevni skupnosti Jarše Rodica v dolžini približno 150 metrov in je tudi poasfaltirana. Srečno vožnjo in pot!
Hodnik ob VII. ulici v Preserjah v dolžini 120 m je končno urejen, izvajalci so poskrbeli tudi za odvodnjavanje in sanacijo ceste.
h'
Potekajo tudi dela pri ureditvi komunalne infrastrukture v okviru zazidalnega načrta Studa. Takole je potekalo delo na povezovalni cesti, ki je medtem že asfaltirana.
NAPREDEK ZA SVO|E KUPCE
Novi vhod in novo dvigalo v Vele
Za vse tiste, ki spremljamo razvoj našega največjega preskrbovalnega podjetja, ni nobeno presenečenje nova investicija, ki so jo zaključili v pivih dneh decembra. NAPREDEK si namreč vseskozi prizadeva, da bi svojim kupcem omogočil čim lažje nakupovanje in dostop do rx)same-znih trgovin in prav ta namen ima tudi novi vhod in novo dvigalo v veleblagovnici NAPREDEK DOMŽALE. Odslej iz samopostrežne prodajalne v kleti kupci ne bomo odhajali otovorjeni z različnimi vrečkami, se potili po stopnicah, ki so pomenile problem zlasti za starejše občane in invalide, temveč se bomo ek 'gani no skozi novi vhod podali v urejeno samopostrežno prodajalno. Iz nje pa bo pot bistveno krajša tudi zaradi novega dvigala, ob pomoči katere-
ga bomo kupci lahko z vozički pripeljali blago na veliko parkirišče za VELE. Pot v veliko samopostrežno
trgovino in iz nje bo tako bistveno lažja in krajša. Prepričajte se!
V. V.
Ihan
.o
0
.0
/lamnik
DECEMBER   Q-| GRUDEN   Z I
IHAN
En dan središče občine
Ta dan je vedno v oktobru, saj je to mesec požarne varnosti. Že nekaj let zapored se gasilci in vsi, ki imajo na skrbi požarno varnost, zbero na priložnostni akademiji v ihanskem kulturnem domu. Več kot očitno je, da gostje radi prihajajo v Ihan, saj jih tam vedno pričakajo prijazni gostitelji in odličen kulturno-družabni program.
Tudi letos je bila dvorana nabito polna. Posebej poln je bil balkon, ker se je zbrala nadobudna mladež in nestrpno čakala nastop njihove priljubljene pevke in TV voditeljice Deje Mušič. Čeprav je bila zelo prehlajena pa še na nastop v Šentilj se ji je mudilo, je s svojim nastopom navdušila mlade in manj mlade. Zapela je celo lepo prekmursko narodno Vsi so venci beli.
Za lepo zapete pesmi iz naših logov pa so poskrbeli fantje in možje, ki pojo v mešanem pevskem zboru Janko Kersnik Brdo. Vsem, ki radi prisluhnejo zvokom frajtonerice, pa so »dali vetra« fantje, zbrani v ansamblu Tonija Verderberja. Ti veseli Belokranjci se v Ihanu počni ijo že skoraj doma, saj so med Ihanci pogosti gostje. Tudi domači - Ihanski frajtonerji so kot večino tudi tokrat navdušili. Ihanci imajo tudi to srečo, da je na pol Ihanec tudi voditelj,
Predsednik gasilskega društva Ihan Nande Starin je izročil priznanje za življenjsko delo v kraju gospe Ani Lenič, ki je kar 34 let učila »prvč-ke«.
ki ga tedensko srečujemo v oddaji OBRAZ TEDNA na POP TV Marjan Paternoster se je z veseljem odzval povabilu ihanskih gasilcev in hudomušno v svojem stilu krmaril skozi program. Ihanski gasilci izjemno dobro sodelujejo tudi z ihansko osnovno šolo, zato malčki iz te šole vedno sodelujejo tudi v programu akademije ob mesecu požarne varnosti. Vtis o njihovem nastopu - ni bolj prisrčnih nastopajočih kot so prav najmlajši. Seveda pa se najmlajši ob šolskem programu učijo tudi gasilskih veščin. V Slamniku je premalo prostora, da bi lahko podrobno opisal vse dogajanje na odru ihanskega kulturnega doma, povedati pa velja, da je letos posebno priznanje gasilskega društva Ihan za življenjsko delo v kraju prejela gospa Ana Lenič. Dejavna je bila na prav vseh področjih, posebej zgovoren pa je podatek, da je Ana Lenič naučila brati in pisati več kot 600 Ihancev in Ihank, saj je kar 34 let poučevala v prvem razredu osnovne šole. Večino prostega časa je namenila kulturi kot igralka in režiserka. Osem let je bila predsednica DPD Svoboda Ihan. Takrat so nas obiskali v Ihanu veliki umetniki, kot so Polde Bibič, žal že pokojna Ladko Korošec, Dare Ula-ga in mnogi drugi. Tudi na gasilskem področju je tudi zdaj kot vodja osnovne šole zgledno sodelovala s krajevnim Gasilskim društvom.
Po vsem povedanem Ihanci že komaj čakajo novega oktobra in nove akademije ob tednu požarne varnosti.
BORIS KOPITAR
KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN PRI DOMŽALAH
VABI NA NOVOLETNI
AVSENIKOV VEČER
(Koncert bo v živo)
v soboto, 27. decembra 1997, ob 19. uri
v HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH
Nastopili bodo: ansambel GAŠPERJI SLAVKO AVSENIK, starejši ansambel GREGA AVSENIKA M 4 M
humorista VINKO ŠIMEK in KONDI PIŽON Voditeljica: BETKA ŠUHEL
Vstopnice so že v prodaji v VELE DOMŽALE.
Preživite lep večer ob zaključku leta s Slavkom Avsenikom.
Miklavž na Rovah
Na večer pred svojim godom je tudi otroke iz Krajevne skupnosti Rova obiskal Miklavž. Svoj prihod je najavil že nekaj dni prej in vse malčke pisno povabil, naj ga pričakajo pred Gasilnim domom na Rovah, tiste iz bolj oddaljenih vasi pa obvestil, naj ga počakajo kar doma, na toplem.
Prišli so vsi otroci, ki jih je povabil, in ga prisrčno pozdravili. Letos sta ga spremljala dva posebno lepa angela. Seveda so bili z njimi tudi parkeljni, ki so se ves čas motali naokrog, poskušali so biti strašni, pa niso zmogli, ker so okrog sebe videli same pridne in nasmejane otroke. Sem in tja so kateremu malčku prišli tako blizu, da jih je lahko polipal in videl, da se jih resnično ni treba bati. S seboj so odpeljali le že malo večjega otroka, ki pa ga ni nihče |X)znal in zagotovo rti bil iz Rov. Zagosti jo je hotel le Lucifer, ker je zadnje Miklavževo darilo zahteval zase, a so mu to še pravi čas preprečili. Miklavž je namreč s seboj pripeljal polno daril, ki jih je razdelil med otroke. Niso bila bogata, ker on ne nosi bogatih daril, zato pa so bila toliko bolj dragocena, ker so bila izročena iz njegovih rok.
Zadovoljen se je Miklavž poslovil od rovskih malčkov in obljubil, da bo naslednje leto poskrbel tudi za ozvočenje, da ga bodo lahko slišali tudi tisti, ki niso stali poleg njega. Nato je
Miklavž doma obiskal še Dolenjske, Žiške in Zagoriške otroke. Tudi te je obdaroval enako kot Rovske, vendar je obljubil, da bo prihodnje leto bolj premislil) v katero hišo bo vstopil, ker ga niso bili povsod veseli.
Svojo pot je Miklavž utrujen končal na kmetiji pri Sovdu, kjer ga je pričakala prijazna gostiteljica Ani. lam je presenečen ugotovil, da eden od parkeljnov mojstrsko oblada harmoniko, skoraj vsi parkeljni pa da so dobri pevci, kar ni ravno njihova značilnost. Angela pa so celo tako prevzele zemeljske radosti, da je z gosti zaplesal.
Ob slovesu smo bili zadovoljni vsi. Tako Miklavž z otroki, angela, ker sta se lahko vrnila tja, od koder sta prišla, ker ju je na zemlji močno zeblo, parkeljni pa zato, ker niso imeli nobenega dela in člani Turistično Kulturnega društva Rova v sodelovanju s KS Rova: imeniten voznik Klemen s konji in vozom ter njegova pomočnika Domen in Emil, ker so dragega gosta srečno vozili ves večer, tajnik g. Rems zato, ker Miklavžu ni zmanjkalo daril, ga. Prelovškova, ker je Miklavž pohvalil njeno pecivo, in Cirila, Ana, Martina in Marinka, ker njihov trud ni bil zaman.
Vsem, ki so sodelovali na obisku Miklavža, se iskreno zahvaljujemo! TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO ROVA
PUSTITE SE PRESENETITI
V pizzeriji Fontana Dob
Če se v Dob zapeljete po glavni ulici, boste nedaleč od cerkve, pa vendar še skoraj sredi Doba, v Stritarjevi 6 našli PIZZERIJO FONTANA. Prijeten lokal,
pred katerim je dovolj parkirnega prostora, odlikuje večno zelen letno-zimski vrt, bogata ponudba in prijaznost, ki jo številni gostje okušajo že peto leto. S piz-zami vseh vrst postrežejo v lokalu, pripeljejo pa vam jih tudi domov (tel. 712-672). Ob pizzah lahko izbirate med narezki, številnimi sladicami, brezalkoholnimi in alkoholnimi
pijačami. Pizzeria ima v zimsko letnem vrtu dovolj prostora za vesele družbe do 25 oseb, odprta pa je vsak dan od 12. do 23. ure, razen ob torkih. Lastnik Gregor Rogelj pa za praznični božično-novoletni čas, ki se bo v PIZZERIJI FONTANA potegnil do konca januarja, obljublja: PRI NAS V LOKALU SO DO KONCA JANUARJA 1998 VSE PO-
NEDELJKE VSE PIZZE (več kot deset vrst jih je) PO 500 SIT. Prepričajte se!
Osebje PIZZERIIE FONTANA se vsem gostom in prijateljem iskreno zahvaljuje za obisk, hkrati pa jim želi srečno, zdravo zadovoljno leto 1998. Napoveduje pa, da bo zanesljivo prijetnejše, če čim-večkrat obiščete PIZZE-RIIO FONTANA, kjei vas v letu 1998 čaka še veliko presenečenj!
PREDSTAVLJAMO VAM
Mag. Milan
Pirman, predsednik Sveta
KS Vir
Med najmlajše predsednike svetov KS v naši občini zanesljivo sodi tudi mag. Milan Pirman, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Vir, ki mu delo v organih KS ni neznanka, saj je podobno funkcijo opravljal že v prejšnjem mandatu. Tudi pogovor z njim sva začela z investicijami v KS, saj te prebivalci posameznih krajev najpreje opazijo.
Katere najpomembnejše investicije so bile realizirane v KS v letu 1997?
Največja investicija, ki je seveda tudi občinskega pomena, je obuo va Vrtca Količevo. Investicija, ki je vredna skoraj 1(X).000.000 SIT, je v končni fazi. Naslednja večja investicija je izgradnja pločnika na Bu-kovčevi. Pogodba za prvo fazo je že podpisana, z deli je izvajalec sicer začel v teh dneh, vendar pričakujem , da bodo dela dokončana spomladi leta 1998. Dela nai javni razsvetljavi so potekala na naslednjih ulicah: Koliška, Umekova, Tolstojeva, Zrinjskega, Valvazorjeva, Robbovi, izgradnja v Linhartovi, cesta proti Dobu s Količevega, delno ob cesti ob Kamniški Bistru i, dodatne svetilke pa so montirali tudi na nekaterih drugih ulicah. 1 ik pred podpisom pa sta tudi pogodbi za dograditev sekundarnih kanalizacijskih vodov na Šaranoviče-vi in Bukovčevi ulici.
Čemu boste dali največ pozornosti v letu 1998?
V naslednjem letu, odvisno tudi od sredstev, ki bodo Zagolov Ijena v proračunu Občine Dom Žale za leto 1998, bomo nadaljevali z dograditvijo pločnika na Bukovčevi. Asfaltirali bomo pločnik na Papirniški ter začeli z rekonstrukcijo Zoisove. Manjši del sredstev Ixj namenjen dograditvi manjkajoče javne razsvetljave (Podrečje, Količevo).
Glede na uspešno rešena lastniška razmerja ob koncu leta 1997 bomo del pozornosti namenili ureditvi športnega parka (variante in možnosti dograditve večnamenskega športnega objekta). Glede na sprejete spremembe in dopolnitve (talgor(x!nega prostorskega plana, ki predvideva tudi površine za dom upokojencev, bomo skupaj z občino in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve začeli z iskanjem variant za prevzem inveslilorstva in kasnejše možne gradnje.
Večji pomen in nekaj dodatnih sredstev bomo namenili varstvu okolja oziroma lepšemu vi dezu naših treh naselij.
Ali zagotavljate enakovreden razvoj vseh treh naselij?
V krajšem časovnem obdobju se sredstva koncentrirajo v posameznem naselju, skozi daljši < as pa se glede na proporr ionalni delež prebivalstva porazdelijo bolj enakomerno po vsej krajevni skupnosti. Glede na sedanja vlaganja načrtujemo v obdobju 1999-2003, da bomo nek.i| vet sredstev namenili za naselji Podrečje in Količevo.
Kakšno je sodelovanje s podjetji?
Sodelovanje s podjetji je dokaj dobro. V obdobju 1995-1997 sta podjetji Helios in Sarrio prispevali vsako nekaj več kot 4.500,000 SIT za rekonstrukcijo Koliške. V zadnjem času podjel ja nekaj več pozornosti namenjajo tudi delovanju riaših društev, še posebej pa so se podjetja in tudi posamezni obrtniki odrezali pri organiza« iji letošnje proslave ob 700-letnici prve omembe naselja Vir. Mislim, da je zlasti pri večjih podjetjih (Helios, Tosama, Sarrio, Žito) mogoče zaslediti spremembo strategi-je db bližnje okolii e.
Kako na Viru ocenjujete delo sveta KS, kolikokrat se se-
stajate, odločitve sprejemate soglasno, kakšne so povezave med člani sveta in prebivalci, ki jih zastopajo?
Delo posameznih organov se običajno ocenjuje glede na realizacijo posameznih nalog, ta pa je s finančnega - prihodkovnega vidika praktično v celoti odvisna od občine. Leto 1997 in zaključevanje investicij, ki bodo realizirane iz proračuna leta 1997, v svetu KS ocenjujemo kot zelo dobre. Svet KS se sestaja po potrebi, glede na vsebino in težo posameznih odločitev, pri katerih moram poudariti, da jih sprejemamo skoraj soglasno. Oceno, kakšne so povezave članov sveta s prebivalci, ki jih zastopajo, je težko posredovati glede na različno zahtevnost posameznih prebivalcev in kompleksnost posameznih nerešenih ali odprtih vprašanj.
Na Viru raste nov Športni park. Kakšni problemi ga spremljajo, katere športne panoge bodo lahko našle mesto v njem?
Športni park je intenzivneje rasel do leta 1992 oziroma 1993. Po tem je nastal problem lastništva zemljišč in spornost gradnje večnamenskega športnega objekta. Problem, kot sem že omenil, je bil rešen konec leta 1997, ko je prišlo do uspešnega dogovora med občino, lastniki zemljišč po denacionalizaciji in KS. Osnovni problem, ki se naprej pojavlja pred športnim parkom, je zagotavljanje dodatnih potrebnih sredstev za njegovo dograditev, zlasti za dograditev objekta. V naslednjem letu se bo potrebno odločiti o variantah (lastna vlaganja, oddaja v najem, prodaja, ipd).
Imate vrsto uspešnih društev, kako jim KS pomaga?
Pomagamo jim v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki pa so sorazmerno majhna, ter pri zagotavljanju prostorskih pogojev. Sem ter tja pa rečemo tudi kakšno dobro besedo pri posa-, meznih sponzorjih.
Je dvorana Delavskega doma na Viru dovolj izkoriščena?
Podobno kot druge dvorane je tudi ta bistveno preslabo izkoriščena. V naslednjih letih bomo morali temeljito premisliti in poiskati nove načine poslovanja. Ker javna sredstva ne bodo zagotavljala dovolj sredstev, borob ' proučili o najprimernejšem anga žiranju privatnega denarja.
Kaj na Viru najbolj pogreša-
To je seveda različno glede na potrebe in želje posameznih prebivalcev in skupin prebivalcev. Nedvomno pa vsi najbolj pogrešamo načrtovan odsek avtoceste, ki bo sprejel tranzitni promet, saj obremenjuje sedanjo magistralno cesto, ter oblikovanje kvalitetnejšega in kompleksnejšega gravitacijskega središča oziroma centra. Tudi tu se stvari premikajo na bolje. Prišli smo do nove pošte, v kratkem pa se nam obetajo tudi novi prostori banke in prenova obeh večjih trgovin (Napredek, Emona). Gradnja odseka avtoceste pa se po zagotovilih Ministrstva za promet in zveze načrtuje v obdobju 1998 2001;
Ob   koncu   pogovora je mag. Milan Pirman vsem prebi valcem Krajevne skupnosti zaželel srečno, zdravo in zadovoljno leto 1998!
V. V.
22
DECEMBER GRUDEN
/lamnik
BOŽIČNI KONCERTI
DEKLIŠKE PEVSKE SKUPINE
»SIRENE«
Dekliška pevska skupina »SIRENE« s Homca je ob izdaji svoje kasete »Noć Božična« pripravila tudi nekaj božičnih koncertov, kjer bodo zapele slovenske in angleške božične pesmi, ter črnske duhovne pesmi.
BOŽIČNI KONCERTI BODO:
26. DECEMBRA 1997 OB 19. URI
V CERKVI NA HOMCU
4. Jž\NUž\RJA 1998 OB 19. URI
V CERKVI V ČRNUČAH
10. JANUz\RJA 1998 OB 19. URI V FRANČIŠKANSKI CERKVI V KAMNIKU
VSTOPNINE NE BO!
Poleg navedenih krajev pa bodo imele koncerte še 11. 1. 1998 v Idriji. 17. 1. 1998 v Mariboru in 18. 1. 1998 Vi Prevaljah na Koroškem.
O božiču
Kristjani smo od nekdaj obhajali spomin (ezusovega rojstva, čeprav ne vedno na isti dan in tako kakor ga sedaj. Sorodnikom, prijateljem in znancem voščimo prijetne praznike. To je stara in častitljiva navada, ki jo je treba upoštevati in ohraniti.
Božič skozi prizmo zgodovine
Zgodovinsko se ne da točno cfokazati, na kateri dan je bil Jezus rojen. V vzhodnih deželah so prvi kristjani spomin na Jezusovo rojstvo obhajali 6. januarja. V 4. stoletju pa je papež jurij I. določil, da se spomin na Jezusovo rojstvo obhaja 25. decembra. To je storil iz dveh razlogov. Prvič je bil prepričan, da se je Jezus rodil 25. decembra. Drugič pa je želel izpod: riniti stari poganski (rimski) praznik sončnega boga.
jaslice
K obhajanju Jezusovega rojstva neobhodno spadajo tudi jaslice. Prve jaslice je postavil ustanovitelj frančiškanskega reda, sv. Frančišek Asiški. Po svojem obisku v sveti deželi je ta plemeniti redovnik v sebi gojil prav posebno po-božnost do Deteta Jezusa. To ga je tudi nagnalo, da je leta 122.3 prvič postavil jaslice v gozdu blizu mesta Greccio. To niso bile navadne jaslice. Bile so to žive jaslice. Prijatelja je naprosil, naj pred votlino na gozdni jasi postavi jasli, k njim naj priveze vola in osla, v jasli pa položi lesen kip Deteta Jezusa.
Ob polnoči je Frančišek k tem jaslicam povabil svoje redovne sobrate in okoliške prebivalce. Na njegovo presenečenje se je k tej polnočni maši zbralo toliko ljudi, da so napolnili ves prostor pred votlino.
Sv. Bonaventura, Frančiškov so-brat in kasnejši predstojnik frančiškanov, pripoveduje: »Med mašo je imel Frančišek tako ganljiv govor, da so bili prisotni globoko ganjeni. Govoril je tako občuteno, da so se nam orosile oči. Po povzdigovanju je Frančišek Stopil k jaslim in vzel Jezusov kip ter ga prisrčno objel. V njegovih rokah je kip oživel. Frančišek je v rokah držal živo dete, ki je proti njemu stegovalo roke in se mu ljubko smehljalo. Iz njegovega obraza pa je žarela milina...«
Tako doživeta božična noč je na prisotne naredila zelo močan vtis, da so tudi sami začeli postavljati jaslice. Še dandanes so božične jaslice najlepši spomin na Jezu-
sovo rojstvo. In mladenič je ob jaslicah molil: »Ne prosim te za srečo ne za nesrečo. Niti bogastva ne revščine. Prosim te le za dar tiste ljubezni, ki te je nagnila k človeškemu rojstvu.«
Življenjsko sporočilo božiča. Človek in Bog.
Božični praznik je res dan milosti, to je dan tolažbe za vsakega človeka. Na ta dan so se nebesa preselila na zemljo. Bog je postal človek, kajti človek je oseba le v toliko, kolikor to priznava Bogu. Najgloblja človekova bilnost je njegova odprtost v smeri božjih obzorij. Človek je torej vprašanje, na katero moreta odgovoriti samo Bog in najtesnejša povezanost z Bogom.
ŠTEFAN ROZMAN
Domžale
Visoko imenovanje za prof. dr. Antona Štruklja
»Sveti oče Janez Pavel II. je vpisal med člane Mednarodne teološke komisije za dobo pet let gospoda Antona Štruklja.« To sporočilo, ki ga je podpisal vatikanski državni tajnik kardinal Angelo Sodano, je v teh dneh prišlo iz Rima. Domžalski Slamnik se pridružuje čestitkam našemu rojaku ob tem pomembnem imenovanju.
Mednarodna teološka komisija je bila ustanovljena 1.1969 in pomaga svetemu sedežu -točneje: kongregaciji za verski nauk - pri presojanju pomembnejših teoloških zadev. Sestavlja jo ok. 30 najuglednejših teologov iz raznih dežel, ki »se odlikujejo po znanosti in zvestobi cerkvenemu učiteljstvu«. Od Slovencev sta bila doslej le dva člana te najvišje teološke komisije, in sicer dr. Anton Strle in dr. Franc Perko.
Teolog svetovnega formata
Anton Štrukelj se je rodil 1.1952 v Dobu. Osnovno šolo je obiskoval v Domžalah, ma-turiral pa je na klasični gimnaziji Srednje verske šole v Vipavi. Za duhovnika je bil posve-
čen leta 1976. Štiri leta kasneje je rloktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1984 pa napravil še magisterij iz vzhodne teologije na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu. Vsa leta se posveča znanstvenemu delu, obenem je dejaven tudi v dušnem pastirstvu. Kot duhovnik je pomagal v Šentvidu pri Ljubljani in na Brdu; bil je prefekt v Malem semenišču v Vipavi, kaplan v Mengšu, nadškofijski tajnik, podravnatelj Papeškega slovenskega zavoda v Rimu, od 1984 pa je študijski prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani. Od 1993 je tudi tajnik Slovenske škofovske konference. Sveti oče ga je leta 1996 imenoval za mon-signorja.
Prof. Štrukelj že trinajst let predava na Teološki fakulteti dogma-tično teologijo. Kot gostujoči profesor je predaval tudi v Fribourgu in v Luganu v Švici. V prihodnjem poletnem semestru je povabljen na Bogoslovno akademijo v Sankt Petersburg v Rusijo. Pogosto predava na mednarodnih teoloških kongresih in simpozijih in objavlja v mednarodnih revijah. Izbor njegovih razprav v nemščini bo kmalu izšel pri nemški založbi EOS. Veliko tudi prevaja; v slovenščino je prevedel že 16 teoloških knjig in 28 razprav.
Teolog prof. dr. Anton Štrukelj
Na temelju pedagoškega in znanstvenega dela je bil dr. Anton Štrukelj letos z najboljšimi ocenami imenovan za rednega profesorja na naši Teološki fakulteti. Zadnja leta je pri založbi Družina izdal vrsto knjig, ki so sicer strokovne, a dosegljive tudi širokemu krogu bralcev. Naj jih naštejem in toplo priporočim tudi našim bralcem.
Življenje iz polnosti vere -Teologija krščanskih stanov pri H. U. von Balthasarju (3 izdaje) je njegova doktorska disertacija in
obravnava različne načine poklicanosti v Cerkvi.
Zakon in devištvo (1995) predstavlja obe temeljni življenjski izbiri - zakonski stan in samski stan zaradi Božjega kraljestva - kot Božji dar. Obe sta dandanes precej razvrednoteni in zaničevani.
Ti si Peter Skala (1996) govori o Cerkvi, njenih službah in še posebej o službi rimskoga škofa ali papeža, ki ima na skrbi vidno edinost Cerkve. Knjiga je izšla ob pripravi na lanski papežev obisk pri nas.
Šivanje raztrgane suknje (1997) - naslov namiguje na eno od podob za edinost Cerkve: kakor je bila Kristusova suknja brez šiva in »scela tkana«, tako naj bi ostala nerazdeljena tudi Kristusova Cerkev. Žal ni tako in pisec obravnava vprašanja zbliževanja med kristjani (ekumeni-zem). Posebej razčlenjuje ne-ekumenske trditve srbskega pravoslavnega teologa Justina Popoviča.
Slavje vere (1997) je bogata teološka in duhovna razlaga evharistije (sv. maše).
Kristusova novost (1997) je posvečena osebi in delovanju Jezusa Kristusa; v triletni pripravi na veliki jubilej leta 2000 smo namreč nedavno sklenili »Kristusovo leto«.
Na podlagi dosedanje bogate bere se smemo nadejati še veliko lepega izpod peresa prof. dr. Antona Štruklja.
BOGDAN DOLENC
MOŠKI PEVSKI ZBOR RADOMLJE
vas vabi na tradicionalni
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT,
ki bo *.'■'
v soboto, 20. decembra 1997, ob 19. uri v Kulturnem domu v Radomljah.
Sodelujeta tudi Mladinski pevski zbor Svežina Radomlje in Mešani pevski zbor Svoboda Črnuče.
Dobrodošli in srečno 199H!
Božiček nas je obdaril
Vabilo članov Mladinskega odseka Planinskega društva Domžale in Centra za mlade Domžale je obljubljalo tako prijeten program, da ga nihče izmed prijavljenih ni želel izpustiti. Pa čeprav nas zjutraj ni pričakala zarja, pač pa megla in deževne kaplje. Toda planinci se navajamo, da gremo na izlet v vsakem vremenu, saj ni pričakovati, da se bo vreme ravnalo po izbranih terminih za izlet.
Ge bi se mi ozirali na vreme, bi marsikateri izlet odpadel. Že doma se pripravimo na morebitne vremenske neprilike, ki nam ne morejo do živega.
Tako smo se neko decembrsko soboto odpravili na »izlet v neznano«, ki je poleg splošne gorniške opreme za-
hteval še nekaj prav posebnega: čelado in svetilko. Verjemite, to je bil za mlade udeležence poseben izziv. Marsikdo si je moral pri prijateljih izposoditi kolesarsko, delavsko ali alpinistično čelado, za baterije pa je pri prenekaterem otroku dobil idejo že sv. Miklavž.
Na pot smo odšli dobro opremljeni. Nikogar ni bilo, ki bi bil brez predpisane opreme. Otroci so to potrjevali že med avtobusrto vožnjo, ko je bilo potrebno pokazati slap svetlobe prijatelju. Vabilo se je od običajnih razlil« > valo še po nečem: vsem udeleženimi je zastavljalo uganko - kam nas vodi naša današnja pot in obljubljalo tistemu, ki se bo najbolj približal cilju, mikavno nagrado - čelno baterijsko
Božiček med pogovorom z Anžetom in Nejcem
(foto Lili Jazbec)
svetilko. Zdaj pa skrajšajmo našo pripoved za tiste, ki se našega izleta na Sveto goro nad Novo Gorico niso udeležili. Med potjo se nam je pridružil planinski vodnik g. Laci Gvorfi, ki je pravi strokovnjak za to področje. Pomagal nas je voditi po poti, ki je deloma speljana po pobočju gore, delo ma pa po rovih iz 1. sv. vojne in izklesanih dvoranah, ki so rabile za zaklonišča vojakom. V eni izmeri dvoran nas je sredi bakel pričakal božiček z darilci, ki so se svetila v temi. Kar pa je bilo najpomembneje, sveti mož si je vzel čas za vsakega otroka. Izkazalo se je, da je ta stik veliko pomenil tudi vsem nam, ki smo otroško obdobje Že davno prerasli. Na vrhu gore smo si v romarski cerkvi ogledali še jaslice. Z avtobusom smo se nato odpeljali do Kostanjeviškega samostana, kjer nam je njihov duhovnik približal del zgodovine in razkazal znamenitosti in grobnice zadnjih francoskih kraljev Burbonov.
Izlet je uspel. Zaradi dobre vsebine, motiviranih in opremljenih udeležencev, daril, ki jih je prispeval Center za mlade, in vodnikov Ladja, Boruta, Saše, Milana, Tadeje, Danice, ter pomočnikov Špele, Katje, Jerneja in Žige, brez katerih ne tega ne drugih izletov v tem letu ne bi bilo.
LILI JAZBEC
JUS-SECURITY ldd,m: im%
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN Telefon/faks; 715-776
INTERVENCIJSKA SLUŽBA, d.o.o. Direktor: 04l/6.W-007
ljubljanska c. 102. DOMŽALE varnost: ()6(W/6.1S-()07
URADNE URE: od 8.-12. in I5.-IS. ure Avtosola: 0609/615-159
ZELI VSESA VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN VSPEŠNO NOVO LETO
199$
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1998 ŽELIMO VSEM NAŠIM STRANKAM IN OSTALIM OBČANOM
RENAULT
AVTO SET d.o.o. - SETNIKAR
1230 Domžale - Dragomelj 26 - Slovenija Tel.: 061/372 925; faks: 061/372-925; mobitel: 0609/648-166
Oktet bratov Pirnat se zahvaljuje!
Ob zaključku projekta 40 LET OKTETA BRATOV PIRNAT se člani okteta še enkrat iskreno zahvaljujejo za pomoč in sodelovanje vsem, ki so jim pomagali, še zlasti iskrena hvala pa PE-TROLU LJUBLJANA, KRAJEVNI SKUPNOSTI IARŠE-RODICA ter SLOVENSKIM ŽELEZNICAM.
Hkrati prav vsem želijo srečno, zdravo in uspešno 1998!
Domžale
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
23
Nove knjige v domžalski Knjižnici
Novembra smo v domžalski Knjižnici vpisali 304 nove naslove knjig, avdio in videokaset, zgoščenk in cd-romov. Redno smo dobivali tudi nove izvode revij in časopisov, ki jih lahko naši obiskovalci prebirajo v čitalnici knjižnice v prvem nadstropju..
Na splošnem področju smo pretekli mesec: vpisali Srednjeveške glasbene kodekse: izbor reprezentativnih primerov iz slovenskih knjižnic avtorja Jurija Snoja. Avtor v knjigi predstavlja glasbene rokopise in srednjeveško glasbo v Sloveniji. Bralci, ki se radi izpopolnjujejo na področju astrologiji' in okultnih ved, bodo odslej lahko prebirali delo Ed-gar Cavce o sanjah, meditaciji, barvah in kamnih, ki opisuje sanje kot govorico podzavesti, meditacijo kot pot k luči ter pomen barv, draguljev in kamnov.
Psihologinja je pretekli mesec pridobila lepo število novih knjig, med njimi priročnik preživetja za starše in mladostnike Adolescenca. Knjigo sta napisala Elizabeth Fenvvick in Tony Smith, govorita pa o odraščanju in njegovih značilnostih.
verstvo in bogoslovje sta bogatejša za knjigo Hernija |. M. Nbuvvena Naš največji dar: meditacija o umiranju in skrbi za umirajoče. Knjiga, ki jo je prevedla Metka Klevi-šar, bralce seznanja s krščanskim vidikom umiranja, doživljanjem in razmišljanjem o smrti ter smrtjo samo. Nova v domžalski knjižnici je tudi knjiga jeana Vanierja Skupnost, kraj odpuščanja in praznovanja. Vani er razpravlja o psihologiji skupnosti in njeni dinamiki, medsebojnem komuniciranju, družini in krščanstvu. Ekonomske znanosti so pridobile priročnik Vida Pogačnika Lestvice delovne motivacije, ki govori o motivaciji za delo, psihodiagnostiki in industrij-
ski psihologiji. Na |X)dročju prava in javne uprave smo novembra vpisali zbornik Temeljne pravice, v njem pa so opisane temeljne človekove pravice, osebnostne pravice, pravno varstvo in varstvo človekovih pravic.
S področja etnologije in folklore si lahko naši obiskovalci izposodijo vi-deokaseto o Peki božičnega kruha avtorja Naška Križnarja. Na videoka-seti si lahko ogledate slovenske ljudske običaje, izdelavo božičnega kruha in praznovanje božiča na Slovenskem.
Ekologija je bogatejša za novo knjigo Dušana Pluta Slovenija na križ-potju: Slovenija na okoljskoraz-vojnem in povezovalnem križpot-ju Evrope. Avtor v njej predstavlja varstvo okolja, ekonomsko geografijo, sonaravni razvoj in humano ekologijo.
Bralci lahko izbirate tudi med šte-vinimi novimi knjigami s področja medicine, še posebej alternativne medicine. Novi so priročniki Paula C. Bragga Naravni jabolčni kis - zdravilni eliksir, Ulricha Branda Evtoni-ja: naravna moč, Gorazda Giveza Uporabne zanimivosti iz sveta kristalov: o ajurvedi in astrologiji, o kristaloterapiji, o vplivih Lune, Shalile Sharamon Čudež iz gre-nivkinih pečk, Klausabernda Voll-marja Barve in njihova zdravilna moč: vadnica za ustvarjalno druženje z barvnimi in njih smiselno uporabo.
Ljubitelji domačih živali boste spet lahko prebirali nove knjige o psih, in sicer imamo dve povsem novi: Bruca Fogleja Popolna nega in vzgoja psa in Gine Spadafori Psi za telebane. Ljubitelji rastlin pa boste lahko uživali ob prelistavanju nove Enciklopedije vrtnih rastlin avtorja Kla-asa T. Noordhuisa.
Mesec praznikov in toplega razpo-
loženja boste lahko še popestrili s knjigo Mary Berrv Velika družinska kuharska knjiga. Avtorica v knjigi opisuje številne recepte iz vsega sveta, knjiga pa je opremljena z barvnimi fotografijami.
Poslovneži, študentje in vsi, ki vas zanima poslovanje, boste gotovo prebirali knjigo Toma Hopkinsa Prodajanje za telebane. Hopkins razlaga o psihologiji prodaje, promociji, motivaciji in medosebnih komunikacijah.
Področje slikarstva je bogatejše za kar veliko novih knjig, posebej zanimiva pa je knjiga Milča Komelja Poteze: slovensko slikarstvo 20. stoletja. Ljubitelji gledališča boste lahko prebirali Pandurjevo gledališče sanj, v katerem so predstavljene nekatere Pandurjeve gledališke predstave.
Jezikoslovje je pretekli mesec pridobilo nov Odzadnji slovar slovenskega jezika po Slovarju slovenskega knjižnega jezika avtorice Milene Hajnšek-Holz. Področje literarne teorije in študij je bogatej-
še za delo Franca Zadravca Slovenski roman 20. stoletja, ki analizira slovenske romane v tem stoletju.
Vsi, ki radi potujete in zgodaj načrtujete pot, boste v knjižnici našli nove vodnike po Irski, Sredozemlju, Peruju, Sardiniji, Korziki in Škotski. Vpisali smo tudi nekaj novih vodnikov po Sloveniji, še posebej zanimiva pa sta vodnika Janka Sajeta Kostanjevica na Krki in Novo mesto.
Ljubitelji zabavne glasbe, še posebej Beatlov, boste lahko brali novo knjigo o njih, ki jo je napisal Pete Best:The best years of the Beatles.
Področje zgodovine smo v novembru obogatili z novimi knjigami Vasje Klavore Škabrijel: 1917: Soška fronta in Ervvina Rommla Preboj pri Tolminu 1917 Novi knjigi o soški fronti bosta zanimali vse, ki radi prebirajo knjige z vojno tematiko. Knjige in drugo knjižnično gradivo si lahko ogledate in izposodite na dom med uradnimi urami Knjižnice Domžale, prav tako pa ste vabljeni tudi na vse prireditve, ki jih v decembru posebej za otroke, pa tudi za odrasle organizira domžalska knjižnica. Osnovne informacije o dogajanju pri nas lahko preberete tudi na straneh inter-neta na naslovu: http://si-kdom.dom.sik.si.
Srečno v novem letu in obilo dobrega branja vam želimo knjižničarke in knjižničarji vaše knjižnice.
BZO
»%gmurje žal preteklosti,
ta ni vreden, da poskuša gledati v boljšo
prihodnost.«
Dmitrij V. Tisarev
Skupaj z nami optimistično
stopite
^        v leto 1998!
Novosti na mladinskem oddelku
December je čisto poseben mesec, je mesec lepih želja, pa tudi obdarovanj. Zato vas želimo spomniti, da so tudi knjige zelo primerno božično ali novoletno darilo. Tudi založbe so v tem času poskrbele za številne novosti.
Za najmlajše otroke je založba Kres ponudila štiri kartonke: Oglato in okroglo, Veliko in majhno, Zeleno, modro, rdeče in 1, 2, 3. Avtor vseh knjižic je Nele Most, ilustrira-
Internet v domžalski Knjižnici
V domžalski Knjižnici lahko uporabniki in člani naše knjižnice listajo tudi po internetu, seveda med uradnimi urami Knjižnice Domžale. Internet je
Voščilo
Prostovoljno gasilsko društvo Ihan želi vsem krajanom Krajevne skupnosti Ihan ter vsem svojim prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998.
Hvala za sodelovanje in finančno pomoč!
v prvi vrsti namenjen študijskim informacijam, čeprav ga lahko uporabljajo tudi tisti, ki bi radi le dopolnili svoje znanje ali dobili dodatne informacije o določeni temi. Internet v knjižnici zaradi objektivnih razlogov -premalo računalnikov - ni namenjen pogovorom in drugim dejavnostim kratkočasenja. Vse, ki vas zanima, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko uporabljate internet, se oglasite pri nas ali pa nas pokličite po telefonu 72f-204. Storitve interneta so brezplačne.
Nekaj mesecev je minilo, odkar imamo na internetu izdelano tudi cJomačo stran. Na naslovu: http:// sikdom.dom.sik.si najdete kar nekaj informacij o sami knjižnici, njenem delu in zgodovini, o njenih enotah v Mengšu in Moravčah ter potujoči knjižnici, informacije o pravilniku, urniku in cenik. Na straneh interneta lahko mladi rešujejo tudi knjižno uganko meseca.
Še posebej uporabne so na internetu naše strani o prireditvah in drugih dejavnostih, ki jih organizira knjižnica, saj vedno objavljamo vse, kar se bo v bližnji prihodnosti dogajalo pri nas, informacije pa sproti po-
pravljamo in dopolnjujemo. Vsi, ki imate možnost, ste vabljeni, da si tudi na tako pomagate z uslugami Knjižnice Domžale, saj je namenjena prav vam. S pomočjo elektronske pošte - knjižnica, domzale®-guest.arnes.si nam lahko pošljete tudi svoje pripombe, predloge, kritike in pohvale o delu knjižnice ter knjižničark in knjižničarjev. ^jO
la pa jih je Annete Rudolph. Otrok skozi zgodbice in slike spoznava števila, barve in oblike sveta, ki ga obdaja. Pri isti založbi so izdali prelepo božično zgodbo Snežno drevo, avtorice Caroline Repchuk in ilustratorke Josephine Martin. Govori o drevesu, ki ga živali okrasijo za božič. Založba Slovenska knjiga je izdala prikupno zgodbico Čarobni šal, ki govori o deklici, ki jo je vsega strah, dokler ne dobi čarobnega šala. Nove so tudi slikanice izpod peresa priznane avstrijske avtorice Christine Nostlinger: Mini gre v šolo, Mini in muca Maca in Mini sreča Božička. Glavna oseba je sedemletna deklica Mini, spremljamo jo v vsakdanjih situacijah, ki pa so vse humorno obarvane. Avtorica je hkrati tudi ilustratorka.
Založba DZS nas je razveselila s knjigo Sveta noč, blažena noč, avtorice Christine Rettl in z ilustracijami VVinfrieda Opgenoortha. Govori o nastanku te najbrž najbolj znane božične pesmi na svetu.
Mladinska knjiga pa je knjižne police obogatila predvsem z bra-
njem za mladostnike od trinajstega do osemnajstega leta. Knjiga Tigrova bolečina francoskega pisatelja Chrisa Do-nerja je zgodba o mukah odraščanja, o trganju vezi med materjo samohranilko in sinom, ki išče svojo pot, kar pa pripelje do velikih konfliktov v njunem odnosu. Gole roke je knjiga izpod peresa flamskega pisatelja Barta Moeva-erta. Glavni junak je desetletni deček, njegov čustveni svet je razpet med ljubeznijo do matere in sovraštvom do njenega ljubimca. Boleče in hkrati oza-veščajoče problematike se loteva Američanka Cyntia Voight v Nožu v škornju, ki opisuje en sam dan, dan zorenja usodne odločitve v življenju dekleta, ki jo očim spolno zlorablja. Sr-hljivka Briana Jacquesa Mračne zgodbe prinaša sedem mračnih zgodb za pogumne bralce, v njej ne manjka ne duhov, ne vampirjev, ne peklenščkov. Pa še ljubezenska zgodba Velika ljubezen izpod peresa Gaby Schuster. Govori o šestnajstletni Minki in iskanje prave ljubezni. Knjiga Nočni ptiči, ki jo je napisal norveški pisatelj Tormod Haugen, zopet govori o problematiki odraščanja. Pisatelj pravi, da otroštvo ni vedno varna lupina, ki bi otroka šči-
tila pred vsem hudim. Deček Joakim se spopada s svojimi strahovi in išče svojo identiteto. Pisatelj je za to svoje delo prejel Andersenovo nagrado.
Med poučnimi knjigami je kemija pridobila novo knjigo Slikovni slovar kemije. Napisal ga je Jack Challoner. Kemija je v tem priročniku predstavljena kot eksperimentalna veda, ki nam pomaga pojasniti številna dogajanja doma in v naravi. Medicina je dobila novo knjigo z naslovom Zdravje. Primerna je za otroke nižjih razredov osnovnih šol, saj enostavno pripoveduje otroku o zdravi prehrani, o pomenu gibanja in o skrbi za zdravje. Zgodovina pa ima novo delo v zbirki Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. Tokratni naslov je Polje, kdo bo tebe ljubil. Avtorica je Darja Mihelič, ilustracije pa je prispevala Maja Šubic. Knjiga prikazuje, kako dolgo razvojno pot ima za seboj kmetovanje na Slovenskem, zlasti poljedelstvo, in kako častitljivo star je kmečki poklic. Zanimive knjige čakajo, da vstopite v njihov svet!
STANKA ZANOŠKAR
Tanja Zaje Zupan : Srce mi bije zate
Predstavitev šeste kasete ih četrte zgoščenke
Zahvala
PCD Studa se zahvaljuje za finančno pomoč, ki smo jo potrebovali za nakup novega kombiniranega vozila GV-1.
Posebna zahvala velja:
Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, KS Simona Jenka Domžale, ce. Cveti Zolokar Oražem - županji občine Domžale, Gasilski zvezi Domžale, vaščanom Štude, Mačkov-cev, Šentpavla in tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali k nakitu prepotrebnega vozila.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Obenem želimo vsem dobrotnikom in bralcem Slamnika vesel božič in srečno novo leto 1998.
UO PGD STUDA
Citrarka Tanja Zaje Zupan in njeni številni glasbeni gostje, prepolna dvorana Komunalnega centra, veliko dobre glasbe in prijetno razpoloženje so značilnosti predstavitve šeste kasete in četrte zgoščenke, ki ju je pod naslovom SRCE Ml BIJE ZA TE izdala gostiteljica.
Tanja je na oder najprej povabila človeka, »ki je največ naredil za to, da je moja glasbena pot tako uspešna«. To je bil znani Stojan Auer, ki je ob pomoči svoje simpatične in skrivnostne gostiteljice, pridružili pa so se mu tudi vsi drugi gostje, vedro vodili večer. Najprej smo seveda prisluhnili Tanji, katere romantično citranje sta popestrila plesalca Saša in Aleš, nato pa so kot »prave bombe« na oder prišle plesalke in pevke Povver dancers. Dekleta so Tanji tako kot vsi za njimi čestitala in zaželela uspešno glasbeno pot ter odplesala z znano skladbo Vzel si mi vse. Pevec Olive t Anlauer se je kar pred nami predal s|K>minom na čas, »Ko sva bila jaz in ti.« Jaz je bil najbrž on, ti pa zanesljivo ni bila simpatična domačinka Karmen iz 4 FUN, ki nam je skupaj s spremljevalcem Martinom zal uri la, naj ne lažemo, pač pa |x>vemo po pravici. Sploh je bila večina skladb, ki smo jih slišali ta večer, povezana z ljubeznijo, z melanholijo, z dobrimi željami in čestitkami.Tanji. Taka je bila znana Dan ljubezni, s katero se je predstavila Andreja Maki >lor-Kren, Rad te imam je zapel Brendy, znanka iz Ka-raok Deja Mušič pa je skupaj s prijatelji Gimme 5 obudila spomine na poletje, nato pa vsem skupaj zaželela veliko prijaznih trenutkov v letu 1998 in sč poslovila z božičnim hitom Ko pada de/.
Nato smo spet prisluhnili Tanji, ko je v pogovo-
ru Z Stojanorn Auerjem povedala, da je prodala že nekaj deset I isoč kaset in da se najbrž nikoli ne bo naveličala citer,»Dokler lxjm imela sanje, bodo citre del mojega življenja, bodo balzam za mojo dušo in duše vseh,-ki me radi poslušajo,« je povedala in poudarita; da so ji vzor vsi uspelni ljudje, vendar ni nujno, da so slavni. Pomembno
je, da znajo dajati in sprejemati. Spet smo prisluhnili njenim citram, ki jih je kmalu zamenjal njen prijatelj Aleksander Jež in skupaj z Gamsi, ki so se kasneje predstavili še z dvem skladbama, zapel, da so ga, ko se je oženil, zapustile vse ljubice. Tudi letos ni manjkal čarodej Danijel Gorjup, ki je navdušil z obema svojima nastopoma, domačin Boris Kopitar pa je najprej zapel o spoznavanju lepote ljubezni, nato pa vsem, zlasti pa moškim, ki jim prijazne besede ne gredo od rok, zaželel, da se zgledujejo po njegovem Metulju in svojo ljubezen pokažejo z dejanji.
Glasno pbskanje zlasti mlajšega dela poslušalcev je na oder pospremilo trenutno eno najuspešnejših slovenskih ročk skupin Rcx:k-n band, ki so tisoč in prvič zapeli o jagodah in čokoladi ter o časih, ko smo bili vsi neumni in mladi ter se poslovil z ljulxv.ensko izjavo Rad jo imam, ljubim jo, pri kateri jim je pomagala kar cela dvorana Marjan Zgonc je z dvema italijanskima kanconama navdušil zlasti starejše poslušalce, vsi pa smo prisrčno zaploskali duetu Kixado in Brendv, ki sta povedala, da nas ne bosta nikoli pozabila, saj bomo vedno ostali v njunih srcih. Večer je |xxxs.tril tudi znani Alberto Gregorič z dvema južnoameriškima ritmoma. Preden pa smo se poslovili, je nastopil tudi težko pričakovani Davor Radolfi, z njitn smo se najprej cxipravili na »fešto«, nato pa prisluhnili zadnji »ljubezenski izjavi« prijetnega novembrskega večera.
Prijazen večer je z Malajko, kjer ji je pomaga la flavtisko Anja Burnik, zaokrožila gostiteljka citrarka Tanja Zaje Zupan, ki je vsem svojim prijateljem pripravila res nepozaljen večer.      V. V
24
DECEMBER GRUDEN
/lamnik
Domžale
Potopis - 4. del
Kalifornija in zlati ameriški zahod
Veliki (Grand) kanjon, Brvce kanjon, Zion Park - to so znameniti narodni parki, ki sem jih obiskal na svoji tokratni poti po ZDA. Res so nekaj veličastnega. Ne samo zaradi njihove velikosti oz. obsežnosti. V njih je nekaj več, nekaj, kar se skorajda ne da opisati.
Potrebno jih je videti. Kljub temu da ne ležijo daleč drug od drugega (loči jih vsega 120 milj), pa so povsem različni med seboj. Vsak izmed njih ima svojo zgodbo o nastanku. Ogled sem pričel pri Velikem (Grand) kanjonu.. Pravijo, da je tod hodil Bog z vojsko pleskarjev, ki so obarvali mogočne stene kanjona v najčudovitejše barvne kombinacije, kar si jih lahko zamislimo. Zato mu domačini pravijo tudi
Božji a m ti teater
Grand Canvon leži na severozahodnem delu ameriške zvezne države Arizona. Dolg je skoraj 300 milj (480 kilometrov), širok 18 milj (dobrih 28 kilometrov). Po kanjonu se pretaka reka Kolorado. Ko sem se po cesti vzpenjal na to mogočno planoto, sem imel sprva obču-
tek, kot da se peljem na Vršič. Le da je bilo to precej višje. Ko sem prispel na vrh, se mi je odprl čudovit razgled. Spoznal sem, kaj pomeni planota. Zdelo se mi je, kot da je nekdo namenoma, v povsem ravni črti, nekoč, Ze davno tega, z enim samim zamahom odrezal vrhove gora in jih vrgel daleč, daleč: stran, zunaj vidnega obzorja. Z leti se je potem ta povsem gladki rez s pomočjo matere narave malce deformiral, a sledovi so ostali. Sledovi, ki jih zagotovo opazi vsak izmed 30 milijonov turistov, ki si letno ogledajo ta Božji amfiteater, ta čudež narave.
Zgodba o Velikem kanjonu se prične že v predkambriju in nadaljuje potem v paleozoiku. Pred dvema bilijonoma let se je na tem področju nabiralo in nabralo precej najrazličnejših sedimentov in ostankov vulkanskih izbruhov. Vse to se je nalagalo in nalagalo, rasla je planota, ki se imenuje Koloradska planota (Colo-rado Plateau). 300 milijonov let kasneje je prišlo do tektonskih premikov pod zemeljsko skorjo. Tako je nastalo mogočno gorovje, saj je dele te planote dvignilo v zrak. Strahovit pritisk, ki je nastal s premikanjem (spodrivanjem) te planote, je rekristaliziral in metamorfiziral ka-
ac'cent
on Language, d.o.o.
English Language Center
• tečaji - ang. in nem.
• konverzacije
• prevajanje in lektoriranje
• native speaker profs
• vpis od 12. 1. 98, od 9. do 18. ure
Ljubljanska 36 Domžale 1230
s 061/712-658
Mogočni Grand canvon. Na sredini je dobro vidno erozijsko delovanje reke Kolorado.
mnine, zaradi zemeljskih sil in erozije pa so nastale tudi mogočne doline. Veliki kanjon je tako pričel dobivati svojo značilno obliko. Svoje je seveda skozi tisočletja naredila tudi reka Kolorado, saj je dobro vidno njeno delovanje v globino kanjona.
Veliki kanjon je ekosistem. Tu rastejo Številna in mogočna drevesa, precej je živalskih vrst. Svoje domovanje imajo tu črni medvedi, najrazličnejši orli in druge ptice ujede, lisice, veverice, rakuni, pa tudi kuščarji in kače (tu je »doma« znamenita in zelo strupena velikokanjonska klopotača - Grand Canvon Rattlesnake). V reki Kolorado, ki svojo pot konča v Kalifornijskem zalivu, kjer se izliva v Tihi ocean, živi precej ribjih vrst ter drugih živali sladkovodnih rek, ki jih prinašajo številni pritoki.
Tudi ljudje so dali svoj pečat v tej zgodbi Velikega kanjona. Znanstveniki predvidevajo, da so na tem območju ljudje živeli že 2000 let pred Kristusovim rojstvom. V obdobju od 800 do 1200 let po Kristusovem rojstvu so bili tod izredno aktivni Indijanci iz plemen Anasazi in Cohonina, saj so zapustili precej risb in ostankov orožja. Kasneje, v 18. stoletju, so se jim pridružili tudi Indijanci iz plemen Havasupai in Hualapai. V zgodovino tega kanjona je sorazmerno zgo-
daj (glede na to, kdaj je Kolumb okril novo celino) vstopil tudi beli človek. Leta 1540 je španski vojskovodja Garcia Lo-pez de Cardenas skupaj z vojščaki odkril reko Kolorado. Na naslednjo špansko odpravo je na to šel pater Francisco Tomas Garces, pisalo se je leto gospocb-vo 1776. V letih 1880 in 1881 je ameriški raziskovalec; in geolog Clarence Dutton pričel z novodobnim odkrivanjem Velikega kanjona. Pričeli so prihajati prvi turisti, še posebno, ko so 1901. leta Veliki kanjon povezali z železnico ter 1905. leta zgradili prvi hotel (El Tovar hotel).
Leta 1908 je tedanji ameriški predsednik Theodore Roosevelt razglasil Grand Ginvon za naravni spomenik, narodni park pa je postal leta 1919 (tO odločitev je razglasil ameriški predsednik VVilson). Danes je Veliki kanjon eden izmed največjih in najbolj zaščitenih narodnih parkov v ZDA. To sem opazil tudi sam, ko sem se napotil po delu poti, ki jo je začrtal geolog Clarence Dulton, saj sem po poti srečeval številne udeležence (rangerje), ki so me opozarjali na to, da se brez dodatne hrane in tekočine ne smem spuščati predaleč po tej (35 milj) dolgi poti. Obljubil sem, da se bom držal njihovih navodil, saj tu vsako leto zaradi lahkomiselnosti in precenjevanja lastnih sposobnosti
NOVAK
TRGOVINA ZA LOV - RIBOLOV - ŠPORT IN PUŠKARSKO GRAVIRANJE
nudi po ugodnih cenah:
lovsko šibrno in krogelno strelivo, zračne puške, nože, daljnoglede, opremo za lov in ribolov, lovsko konfekcijo,...
VELIKA IZBIRA NOVOLETNE PIROTEHNIKE: RAKETE, POKAJOČI IN SVETLOBNI EFEKTI, ŠE IN ŠE.
Del. čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
Tel.: 716-797
SAŠO NOVAK, s.p.
Šaranovičcva 25A, Vir-Domžalc
^^^^^^
svoje življenje izgubi kar nekaj turistov. Zato se nisem spustil v globino kanjona, temveč sem se napotil na opazovalnico (z imenom Kamniti Indijanski stolp), kjer sem dočakal znameniti sončni zahod. Ta je v delno oblačnem vremenu res nekaj posebnega. Človek dobi občutek, da skale iz minute v minuto spreminjajo barvo, kot da nevidni Bog hodi po skalah in jih sproti barva, vse do popolne teme.
Bryce Canvon
Povsem drugačno, a še vedno mogočno podobo, je dajal Brvce Canvon. Leži v ameriški zvezni državi Utah. Ime je dobil |X) živinorejcu Brvcu Ebenzerju, ki je leta 1875 skupaj z ženo Marv Brvce iskal nove pašnike po južnem delu države Utah. Po naključju sta naletela na vhod v kanjon, v katerem je bilo ogromno možnosti za pašo živine. Navdušila ju je živo rdečo oranžna barva skal v tem kanjonu in imela sta ga za svoje pašno območje. Ker pa se je glas O dobri paši hitro širil, uradnega imena za ta del države pa še ni bilo, so vsi pričeli govoriti, da je tO Brvcov kanjon. In pri tem imenu je ostalo še dandanes.
(SE NADALJUJE)
HLM©R
NA SODIŠČU
- Ne bojte se, pravi odvetnik obtoženemu, sodniku ste zelo simpatični.
- Kako pa to veste?
- Ko sem mu rekel, da ste nedolžni, se je veselo nasmehnil.
NA BOLJE
- Gospod primarij, pacientu v sobi 27 gre na bolje, spregovoril je.
- Res, kaj je pa rekel?
- Da se slabo počuti...
SOSEDA
Sosed vpraša soseda:
- Ali vam je kaj zoprno, ker se moji otroci igrajo v vaši sobi?
- Niti najmanj, sosed. Otroci mojih sosedov so tudi moji otroci.
VSE LASTNIKE IN UUBITEUE MALIH ŽIVALI OBVEŠČAMO, da lahko pri nas cepite svoje živali proti steklini tudi v popoldanskih urah in ob sobotah.
VET. AM. d.o.o.
Ambulanta za male živali
Slomškova 30, Domžale, Rodica tel.: 714-247
RODICA   hfi /m
Odprto: od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure
ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO!
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE
želi vsem svojim članom vesele božične praznike, zdravja, polno zadovoljstva in dobrega sodelovanja v letu 1998!
KRONIKA 1131 KRONIKA 11 3 • KRONIKA 1 1 3 • KRONIKA 1 1 3 • KRONIKA 1 1 3
Alkohol, pretepi, kraje in vlomi. O tem govori današnja kronika 113. Ker je zaključek leta tik pred nami, bodite še posebej pozorni, da se vam ne bo pripetilo kaj neljubega, kaj takšnega, da boste o tem brali v januarski številki Slamnika. Saj veste - smo v času, ko je večina ljudi bolj dobre volje, kot je to običajno. Naj vas veseli čas ne zavede, kontrolirajte količino konzumiranega alkohola. Vsaj nekaj naj ga ostane še za prihodnje leto. Za letos se torej poslavljam od vas in vam želim zdravo in uspešno 1998. leto, ki naj bo leto s čim manj kaznivimi dejanji. Vabim vas, da si sedaj preberete še povzetek policijskih zabeležk iz preteklega meseca.
Avtomobilske zgode in nezgode
Oglejmo si dve, ki si zaslužita malo več pozornosti. Pri prvi je nekdo ukradel obe prednji platišči na osebnem vozilu znamke jugo. Med odsotnostjo lastnice avtomobila V M., ki je sicer zaposlena v prodajalni Vele v Domžalah, so ji neznanci odmontirali platišči skupaj s pnevmatikama ter jo popihali. S tem so ji povzročili materialno škodo, ker se z avtomobilom trenutno ne more voziti. Zakaj so nezanci prišli do gum (saj za ju-gote niso tako drage ali dragocene, da bi jih morali tako iskati) in zakaj se je to primerilo ravno V. M., bodo |X)leg drugih zadev, odgovornim morali pojasniti zdaj še neznani tatovi. Upajmo, da jih bodo domžalski policisti kmalu prijeli.
Druga zgodbica je povsem drugačna in tudi akterji so znani. Policisti so pri rednem delu - patruljiranju, na cesti Moravče-Drtija ustavili osebno vozilo ter pričeli ugotavljati psihofizične sposobnosti voznika, kot se temu strokovno reče. Voznik ni povzročal nobenih težav, zato pa sta za toliko večje poskrbela sopotnika, petindvajsetletni U. S. in sedemindvajsetletni K. R., oba doma iz Krašc pri Moravčah. S svojim nedostojnim vede-
njem sta ovirala policiste pri delu ter s tem kršila tudi javni red in mir. Kljub opozorilu policistov sta s svojim početjem nadaljevala. Kmalu se je izkazalo, da sta bila očitno vinjena in s svojim vedenjem sta pričela ovirati med drugim tudi promet in ogrožati druge udeležence v prometu. Zaradi tega jima je bila takoj odvzeta prostost, policisti pa so za njuno ukrotitev morali poseči po strokovnih prijemih - to pomeni plinski razpršilec, gumijevko in lisice. Preostanek noči sta kršitelja prebila v prostorih za streznitev v poslopju policijske postaje Domžale. Končni epilog te zgodbice pa bo potekal pri sodniku za prekrške, kamor bosta v kratkem povabljena.
Vlomi in tatvine
V Majčevem dvoru si je neznanec neupravičeno prilastil unikatno usnjeno jakno, sicer last V. M. Lastnica je to opazila šele ob svojem odhodu, ko je na obešalniku v Majčevem dvoru zaman iskala svoje oblačilo. Policisti še niso izsledili tatu. Izjalovili so se tudi upi lastnice, da je nekdo pomotoma zamenjal njeno jakno in da bo kakšna ostala na obešalniku, na |x>dlagi katere bi kasneje lahko našli njeno oblačilo.
Na dvorišču ene izmed stanovanjskih hiš na Ljubljanski ulici v Domžalah je izginil delovni stroj za rezanje betona in asfalta, znamke PEC, tip PC10. Lastnika je tat tako oškodoval za 250 tisoč tolarjev. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o tem dogodku, ali ki bi omenjeni stroj opazili, da jim to nemudoma javijo.
V Mengšu je neznani vlomilec vdrl v trgovino Vrba v Japljevi ulici v Mengšu. Izbral si je več kosov cigaret različnih trgovskih znamk ter nekaj prehrambnih artiklov. Seveda teh artiklov in cigaret ni plačal, zato bodo svoje delo morali opraviti policisti in kriminalisti ter izslediti tega »kupca«.
V Obrtniški ulici v Domžalah so vlomili v stanovanjsko hišo, last N. F. iz Domžal. To se je zgodilo, ko so bili domači odsotni. Očitno je vlomilec- dobro vedel, kaj in
kje mora iskati dragoceni plen, saj ga je izredno hitro nabral za vrednost dobrih 600 tisočakov. Policisti so pri svojem delu v tem primeru dokumentirali nekaj podrobnosti, ki naj bi jih pripeljale do storilca tega kaznivega dejanja.
Precej žejen je bil vlomilec, ki je vlomil v lokal Sahara na Viru pri Domžalah. Poleg manjše količine denarja je s seboj odnesel tudi nekaj steklenic: žganih pijač. Škoda znaša okoli 50 tisoč tolarjev, za žejnim vlomilcem pa policisti še poizvedujejo.
Alkohol in pretepi
V Preserjah pri Domžalah, točneje v eni izmed stanovanjskih hiš na Pelechovi ulici, se je neprimerno do drugih članov družine vedel D. M. Pijan je grozil ženi in sinu ter s slednjim tudi poskusil fizično obračunavati. Policisti so takoj po prijavi tega dogodka temu primerno tudi ukrepali. Ker se pijani D. M. ni odzval na njihovo zahtevo, naj preneha s tem neljubim pcx^etjem, so bili policisti primorani odpeljati ga s seboj na policijsko postajo, kjer je prebil noč v prostorih za streznitev. Seveda je prejel tudi predlog za obisk pri sodniku za prekrške, kateremu bo moral [X)jasniti vzroke svojega dejanja.
Družinski prepir je izbruhnil tudi v Mengšu, glasno sta se sporekla zakonca S. C. in S. D. Ker pa se z besedami nista mogla dovolj nazorno izrazitis, je S. D. v navalu jeze pograbila kuhinjski nož ter zabodla svojega moža v podlaht leve roke. Ranjeni S. C. je moral iskati pomoč v Zdravstvenem domu Domžale, od tam pa so ga napotili v ljubljanski Klinični center. Zakonca pa bosta za svoje d#janje morala tudi odgovarjati, S. C. pri sodniku za prekrške, S. D. pa na sodišču, saj so ji policisti napisali kazensko ovadbo, v kateri ji (kitajo sum kaznivega dejanja zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom.
V Dobu, v Trdinovi ulic i, se je v stanovanjski hiši pijani C. R. spri z ženo. Svojo moč pa je razkazoval tudi
s tem, da je razbil kar precej inventarja v hiši. Ko so policisti posredovali, se je hotel spopasti tudi z njimi. Zgrabil je kovinsko stojalo za rože in z njim zamahnil proti policistu. Policisti so ga prijeli in pijanega C. R. nemudoma odpeljali v prostore za streznitev. Dobil pa je tudi listek, da se bo moral zaradi tega svojega dejanja zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Nasilni izterjevalec prekoračil pooblastila ter dva izbruha požara
Lastnik podjetja iz Kamnika si je že dlje časa zaman prizadeval pridobiti vračilo denarja od upnika V M. Zaradi tega je najel izterjevalca, ki naj bi izterjal ta dolg. Mišičnjak pa se je (Kitno spozabil, saj je V M.-ju grozil tudi s pištolo. To je seveda že hujše kaznivo dejanje, ki presega meje zakonitosti, profesionalnosti in »vljudnosti« pri opravljanju takšnega poklica. Ko bodo policisti identificirali silaka, ki je prekoračil pooblastila, bodo proti njemu napisali kazensko ovadbo in oglasiti se bo moral na sodišču.
Za približno 30 tisoč tolarjev škode je nastalo pri požaru, ki je nastal v eni izmed stanovanjskih hiš v ulici Pot za Bistrico v Domžalah. |. L, ki v njej opravlja tudi domačo obrt, je na stroju za tanjšanje usnja, ki stoji v delavinci, med delom tudi brusil rezila tega stroja. Iskrice, ki so pri tem nastajale, so med drugim padale tudi v plastično korito z usnjem in kmalu se je tam Vžgalo. Požar so uspešno pogasili, nastala pa je samo manjša materialna škoda.
V Mengšu je izbruhnil požar na osebnem vozilu. Na kraj dogodka so takoj pohiteli polic isti in gasilci. Kasneje se je izkazale;, da gre za zapuščen osebni avtomobil, v katerega je desetletni otrok med svojo igro metal prižgane vžigalice. Gasilci so nastali požar takoj pogasili in na srečo se je t.i /godba tokrat končala brez človeških žrtev in večje materialne škode.
IANEZ STIBRIČ
Domžale
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
25
KAKŠNE BODO JUTRI PRAVICE NAS ZAPOSLENIH, NEZAPOSLENIH, VAJENCEV, UČENCEV, ŠTUDENTOV IN UPOKOJENCEV?
Novi zakon o delovnih razmerjih je pripravljen
Po večmesečnem usklajevanju s socialnimi partnerji je bil izdelan predlog zakona o delovnih razmerjih, ki ga je vlada RS prejšnji mesec poslala v zakonodajni postopek. Stališča o predlogu novega zakona so različna. V domžalskih sindikatih smo mnenja, da zakon dopušča preveliko svobodo delodajalcem in da je preveč zmanjšal pravice delavcev.
Predlog novega zakona 0 delovnih razmerjih prinaša precejšnje poslabšanje pravil' zaposlenih. To velja tako pri sklepanju delovnega razmerja kot pri njegovi odpovedi. Ker ni ustreznih varovalk, bo zaščita pravic delavcev zelo težka zaradi neopredeljenih postopkov in zelo ohlapno zapisanih omejitev in obveznosti delodajalca.
Predlog zakona tudi ukinja drugo stopnjo reševanja sporov v podjetju. Zaradi tega bo naval na sodišče še večji in čakalna doba še daljša. To si lahko razlagamo kot uzakonjanje absolutne samovolje delodajalcev v zvezi z odpovedmi pogodb 6 zaposlitvi in obenem tudi popolno odvisnost delavca od dobre volje delodajalca.
Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi zaradi nespoštovanja pogodbenih ali zakonskih obveznosti druge strani. Vendar je delavec postavljen v neenakopraven položaj. Med drugim je predvideno, da lahko delavec odpove po-
godbo zaradi razlogov na strani delodajalca šele takrat, ko:
- delodajalec delavcu več kot tri mesece ne zagotavlja dela in mu tudi ne plača zakonsko določenega nadomestila plače oziroma
- mu trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ne izplača plačila za delo,
- mu vsaj tri mesece izplačuje bistveno zmanjšano plačilo za delo.
fakšen predlog je skregan z vsako zdra-
Cenjene stranke obveščamo, da bo imel Center za socialno delo Domžale v predprazničnih dnevih skrajšan čas za uradne ure in sicer bodo uradne ure
v sredo 24.12.1997 od 8. do 13. ure
v sredo 31.12.1997 od 8. do 13. ure.
Center za socialno delo Domžale
Na podlagi določb Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 6/97), vlog udeležencev razpisa, sklepov komisije za ogled stanovanjskih razmer in preučitev drugih okoliščin, pomembnih za razvrstitev udeležene ev razpisa na listo za ebdelilev socialnih stanovanj v najem, po postopku in obravnavi ter odločitvah drugostopenjskega organa - Upravni odbor Stanovanjskega sklada Občine Domžale, 7. seja dne .3.12.1997 Strokovna služba Stanovanjskega sklada
objavlja
prednostno listo upravičencev za dodelitev socialnih stanovanj v najem
Zap. št.	PRIIMEK IN IME, NASLOV	Štev. druž. čl.	Dosež. štev. točk
1	(IKAK SUZANA, Ljubljanska 83,1230 Domžale	4	600
2	ŠUI3ERT BRIGITA, KRAKOVSKA I0/B, 1230 Domžale	4	500
3	VtJK NIKO, Slandrova 7 1235 Radomlje	5	500
4	ANTONIN MARTA, Krtina 54, 1233 Dob	3	480
5	FERK SIMONA, Homec, IV. ul. 11,1235 Radomlje	3	480
6	RAIHAR3 NAIALI, Groblje 2, I230 DomZale	3	480
7	PUČKO SIMONA, Šaranovičcva '), Vir, 1230 Domžale	1	460
8	ŽIBERT PETER, Matije Tome a 4, 1230 Domžale	3	450
9	PEVEC MILLNA, Zupančičeva 11, 1230 Domžale	3	450
10	IOVENIAK ŠTEFKA, CorjuSa 18, 1233 Dob	2	440
11	LIMONI IAN|A, Ljubljanska 83,1230 Domžale	3	440
12	DIMOVSKIMARIIANA, Depala vas 4'), 1230 Domžale	2	440
13	R( )BlC VASILIJ, Simona Jenka 9,1230 DomZale	3	420
14	MATFLIČ SANJA, Ljubljanska 91, 1230 Domžale	3	420
15	K )TIVEC M( )|CA, Turnše 40,1233 Dol)	2	400
16	IROHA BROTA, Opekamiška 16, 12.35 Radomlje	3	400
17	(MOR ZDENKA, GOR OCA 26, Ihan, 1230 Domžale	3	390
18	MAMIC 1 )RA( OJLA, Podrečie 3, Vir, 1230 Domžale	4	390
19	IELLČEVIČ EMSA, Šaranovičcva 27 Vir, 1230 Domžale	5	380
20	PELIN DRAGUTIN, Kamniška 7 Preserje, 1235 Radomlje	4	380
21	ZNIDARC KAREL, Mačkove i 11,1230 Domžale	5	380
22	NOVAK MIŠA, Ljubljanska 91,1230 Domžale	2	.370
23	IAZAREVIČ ELIZABETA, Štuclljanska 35,1230 Domžale	3	370
24.	1IRIKAR VIKIOK, Miklošičeva 1/D, 1230 Domžale	1	360
25.	ČAUŠEVIČ SAFETA, C Radomeljske čete 6,1235 Radomlje	3	330
26	ANDRIČMIRA, Ljubljanska 90,1230 Domžale	4	330
27	MAJSTOROVIČ ELIIA, Stranska 9,12.30 Domžale	4	320
28	KAJTEZC )VIČ SENAD, Papirniška 11/A, 12.30 Domžale	3	300
29	KOVAČEVIČ MILKA, Papirnška 11/A, 1230 Domžale	3	300
30	TOMIĆ MARKO, Ljubljanska 38,1230 Domžale	3	250
31	VEZJAK-REČNIKMARIIA, Taborska 16,1230 Domžale	4	210
Pri upravičencih z doseženim enakim številom točk, je kot dodatni kriterij upošteva-' na daljša doba bivanja v občini I )omžale in posledično mesto uvrstitve. Prednostna lista je dokončna in velja do novega razpisa. Po prednostni listi bo dodeljeno predvidoma 15-20 stanovanj. Nov razpis bo v letu 1999. Razpisa se je udeležilo 4(> vlagateljev. Na prednostno listo se niso uvrstili: i vlagatelji - postopek ustavljen zaradi umika vloge,
- 4 vlagatelji zamrli neizpolnjevanja razpisanih pogojev - preseganje dohodka na družinskega člana (ceneus),
-1 vlagatelj zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - premoženjsko stan|e, solastntštvo stanovanja,
- 4 vlagatelji iz razloga primernih stanovanjskih pogojev v Stanovanjih oz. stanovanjskih hišah ožjih družinskih članov,
3 vlagatelji zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev in neresničnih podatkov. Vsi udeleženci razpisa so prejeli individualne sklejx>: o ustavitvi postopka, uvrstitvi ali neuvrstitvi na prednostno listo, zavrnitvi vloge in zavrnitvi pritožbe, z obrazložitvijo.
vo, delovnopravno in |x>godbeno logiko. I Jelavec in delodajalec skleneta pogodbo o zaposlitvi z osnovno obveznostjo delavca, da korektno po količini in kvaliteti opravlja delo, za katerega se je s pogodbo zavezal, in obveznostjo delodajalca, da delavcu zagotavlja delo in mu za opravljeno delo plača dogovorjeno plačilo.
Predlog zakona šteje zamudo izplačila plače delodajalca za prekršek, medtem ko izplačevanje plače od dogovorjene ni sankcionirano niti kot prekršek. Delavcu v ničemer ne koristi, da je delodajalec kaznovan z denarno kaznijo zaradi storitve prekrška. Zakon mu mora dati možnost, da sam takoj ukrepa zaradi neizplačila ali zamude iz-
plačila plače, ne da bi čakal na trimesečne kršitve bistvenih sestavin pogodbe s strani delodajalca, da lahko pogexllx> odpove, zahteva odpravnino in odškodnino. Delodajalec takšno možnost seveda ima.
V sindikatih menimo, da bi zakon moral tudi urediti nekatere osebne prejemke in povračila materialnih stroškov..
Regres za letni dopust je denarni prejemek, ki ga delavci v Sloveniji uživajo desetletja in ki je običajen tudi v večini evropskih držav. Zakon bi ga moral nujno uvrstiti med prejemke in določiti njegov socialni karakter. Izplačilo regresa za letni cbpust ne more biti pogojeno z ekonomskimi možnostmi delodajalca.
Letni dopust je pravica delavca, katere namen je, da si delavci odpočijejo ter psihično in fizično usposobijo za ponovno opravljanje dela. Torej je letni dopust v interesu delodajalcev in delavcev. Zato tudi regres za letni dopust, ki naj omogoči delavcem dopustovanje, postane zakonska obveznost delodajalcev.
Odpravnine ob odhodu v pokoj bi bilo potrebno prav tako urediti v zakonu. Oe za obveznost delodajalca, da delavcu ob odhodu v pokoj izplača odpravnino, ki je sorazmerna njegovi delovni dobi pri delodajalcu.
Topel obrok med delom bi morala biti obveznost delodajalca. Topel obrok ni
predvsem pravica delavcev, saj služi prej detodajafcem kot delavcem. Funkcija toplega obroka med dolom je, da narlomesti delavcu porabljene; energije; v prvih urah dela in tako omogoči, da delavec do konca rlelovnega časa z normalne; fizične; in psihično sposobnostjo opravi delo.
Povračilo stroške;v za prevoz na delo in z dela je v funkciji večje migrae ije rfelov-ne sile. Če primerjame; zneske najnižjih plač s stroški javnega prevoza na relacijah približne; 25 km oddaljenega delovnega mesta, ugote;vimo, da delavci, ki lake plače prejemaje;, ne morejo sami financirati prevoza na rdelo in z njega. Povračila stroške;v za prevoz na delo in z dela je tejrej v funkciji delavčeve gibljivosti, vendar tudi interes delodajalca, ker na ta način lahko zaposluje najboljše delavo?.
Ponujene rešitve v predlogu zakona o delovnih razmerjih pomenijo nedve;umno in zavestno odločitev predlagateljev, da zmanjšajo pravice delavcev. Območna e;r-ganizacija ZSSS bo o tem zakonu organizirala več razprav. Pozivamo vas, da se v razprave vključite in prispevate s svojimi mnenji k prizacievanjem sindikata za ohranitev obstc;ječih pravic delavcev.
Pri predsednikih sindikatov v podjetjih in zave;dih lahko cbbite tudi podrejbnejše informacije o spremembah zakona.
J. ARNUŠ
Pregled stanja tal v občini Domžale
Občina Domžale je bila naročnica projekta za pregled stanja tal v Občini Domžale. Projekt je izvedel Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko. Nosilec naloge je bil mag. Milan Iti dovec, dipl. ing. geol., pomagal pa mu je strokovni tim s tega inštituta. Raziskava je obsegala vzorčenje dveh plasti tal (zgornje in spodnje) ter določitev kemične sestave pridobljenih vzorcev s celotnega ozemlja občine Domžale. Terenska dela so opravljali v mesecu aprilu in maju, pripravo vzorcev in kemične analize pa do konca junija 1997 Kakšni so izsledki te študije?
Ta raziskava predstavlja prvo, preliminarno oceno stanja tal s poudarkom na težkih kovinah, predvsem tistih, katerih koncentracije v tleh predpisuje Zakonodaja (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, Uradni list RS, 5t. 68/96). To se nanaša na kadmij (Cd), baker (Cu), nikelj (Ni), svinec (Pb), cink (Zn), krom (Cr), Živo srebro (Hg), kobalt (Co), molibden (Mo) in arzen (As). Raziskava je zajela e>lx'ine> Domžale, ki meri 80 m2 in ol»ega južni del Bistriške ravnine in zahodno obrobje Posavskega hribovja.
Strokovnjaki so za analize na 99 vzorčnih lokacijah vsakič odvzeli po dva vzorca. Prvega na globini 0-5 cm, drugega pa na globini 30-40 cm. Vzorci so bili v povprečju težki I kg.
Prisotnost posameznih kovin
Prostorska porazdelitev kalcija (Ca) je v zgornji In s|xxlnji plasti |x>-vsem podobna. Najvišje vsebnosti (de; 10,35%) so v spodnji plasti nas-plošno višje, kar kaže na migracijo kalcija pe> talnem profilu navzdol. Najnižje vsebnosti kalcija so na severovzhodnem in jugovzhodnem delu ozemlja obđne ter na Straškem vrhu.
Najvišja vsebnost stroncija (Sr) je bila izmerjena v spexlnji plasti opuščenega in prekritega odlagališča komunalnih odpadkov ob Kamniški Bistrici na Viru, visoka pa je bila še na Krtinskem hribu, pri Pre-vojah in pri Brdu. Najnižje vsebnosti stroncija so v pasu Domžale -Trojica, na Ajdovščini, severno od Črnuč ter v okolici Rove.
Prostorska porazdelitev magnezija (Mg) je skoraj identična tisti pri kalciju. Vsebnost magnezija pri Pre-serjah (na prodnem vršaju Kamniškega polja) je od 1,1 do 44%. Najnižja vsebnost magnezija pa je> v ge>-zdovih severovzhodnega dela občine ter Straškega vrha.
Fosfor (P) je precej bolj prisoten v zgornji talni plasti kot v spodnji, kar je posledica rabe tal. Najnižje vrednosti (0,009 do 6,04%) so v gozdnih površinah v severovzhodnem, jugovzhodnem in skrajnem zahodnem delu. V zgornji talni plasti je najvišja vsebnost fosforja (0,2.32%) na travniku na Ciorjuši.
Kadmij (Cd) je precej nevaren
onesnaževalce okolja, zato si zasluži malo več pozornosti. Je prehodna kovina srebrno lx'le barve. V naravi je ponavadi v drugem oksidacij-skem stanju. Primarni vir kadmija predstavljajo sulfidi svinca in cinka, kjer se pojavlja kol stranski produkt predelave rude. Največ" kadmija porabijo v proizvodnji nikelj-kadmije-vili (Ni (el) baterij, zlitin, kot stabili-
zator plastičnih mas in v galvano-tehniki. Za rastline in živali je kadmij strupen Že pri zelo nizkih vsebnostih. V rastlinah se kopiči predvsem v ke)reninah in listju. Tam zmanjšuje fotosintetično aktivnost, povzroči propadanje korenin in klorozo listja. V urbanih naseljih se kadmij kol onesnaževalec okolja največkrat pojavlja pri dejavnostih topilnic: in obratov za predelavo rud, pri sežigu plastičnih materialov, izgeireva-nju fosilnih goriv in prometa. Najvišje vrednosti kadmija v kmetijskih predelih se nahajajo v listnati zelenjavi in krompirju.
Srednja vrednost kadmija na pe;dročju Občine De;mžale znaša 04 g/t. Pri tem je pe;trebno navesti, da je opozorilna vrednost po Uredbi ej mejnih, e>|K>ze>rilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (tJradni list RS, št. 68/96) 2 g/ t, mejna pa 1 g/t. Opozorilna vredne isl je bila prekoračena na Krtinskem hribu (4,6 v zgornji in 2,6 g/t v s|x>dnji plasti), mejna vredne»l pa je bila prekoračena na travniku kmetije na Gorjuši (1,7 v zgornji in 1,5 g/l v s(X)dnji plasti) ter na travniku ob gozdu severno od Sv. Trojice (1,3 oz. 1,5 g/l). Višje vrednosti, vendar pod mejno vrednosljo, pa so bile opažene tudi ob večini avtomobilskih prometnic in so jx>sledic2 izgorevanja tekeX:ih goriv.
Kalij (K) je najbolj vselx;van zahodno od Kamniške Bistrice' (elo 0,15%), najmanj Ipod0,05r%) pa povsod tam, kjer so rjava dislrična tla, na skrilavcih in peščenjakih.
Najvišja vsebnost vanadija (V) je na Krtinskem hribu (154 g v zgornji in 175 g V/t v spodnji plasti vzor-ca). Viseikc vsebnosti (e;d 37 do 55 g V/l) so še zalx>dno od Ihana, najnižje pa so na hidrome;rfnih tleh (obrečna tla Kamniške' Bistrice t« Radomlje in spodnjih delov njunih pritokov).
Aluminija (A) je največ na Krtinskem hribu, najmanj pa ga je, la ko kot vanadija, v obrečnih tleh Kamniške Bislrie e in Radomlje ter njunih spodnjih pritokov. Z globine; vsebnost aluminija narašča, kar je |xjslcdi< a inigr.ie ije gline.
Krom (Cr) je kovina jekleno sive barve, krhka in visokega sijaja. V šestvalenlni obliki je strupen in kancerogenu. Največ kroma uporabljajo v metalurgiji kot prevleko proti rjavenju, izdelavi zlitin, kemični industriji in pri strojenju kož. Krom se primarno kopiči v koreninskem sistemu, vendar se relativno slabo prenaša skozi rastlino. Srednja vre-dnosl kroma na meritvenem ozem-Iju znaša 26 do 27 g/l. Kritična imi-sijska vrednosl (3(30 g/t) je presežena v zgornji talni plasti severno e»l naselja Pšata (znaša 857 g/t). Lokacija se nahaja na travniku neposredno v bližini usnjarstva Grčar, ki je tudi povzročitelj onesnaženja. Mejna imisijska vrednost (100 gA) je presežena tudi v zgornji laini plasti 1 km severno od usnjarstva Grčar in v s|X)dnji plasti na Krtinskem hribu.
Živo srebro (Hg) je v elementarni obliki težka srebrna tekočina. Njegov primarni vir je mineral cina-baril. Živo srebro se uporablja v klor-alkalni industriji električni industriji, v poljedelstvu, pri izdelavi kontrolnih elementov, v papirni industriji, v zobozdravstvu (zobni amalgam), v proizvodnji barv in lakov itd. Srednja vrednosl živega srebra v Občini DomZale Znaša 142 mg/t.
Opozorilna imisijska vrednost (2.000 mg/t) je presežena na Brdu nad Ihanom (4.015 mg/l). Rahle> pe' višana vsebnost (280 - 590 mg/t) je bila opaZena v dolini Kamniške Bi-stiie e in eib naseljih ob prometnih konicah, kar je verjetno posledica izgorevanja tekočih goriv.
Svinec (Pb) je modrikasto bela, zelo mehka kovina. Primarni vir svinca predstavljajo sulfidi (galenit in sfale'rit) ter svinčev karbonat (c:eru-sil). Glavni porabnik svinca je avtomobilska industrija (akumulatorji, dodatki h gorivu), sledijo pa proiz ve;dnja barv in lakov ter kanalizacijskih cevi. Svinec se kopiči v prvih nekaj centimetrih tal, nato pa z globino močno upada. V globino se lahko rxenaša s poljedelskimi posegi (npr. oranje?). V rastlinah se svinec kopiči v koreninah ter se počasi prenaša do drugih delov rastlin. Zaradi izgorevanja fosilnih goriv (v teh gorivih služi kot dodatek) se, zemlja in rastline ob prometnih ee'slah izredne; izpostavljeni onesnaženju s to ke;vino. Najvišje vsebnosti svinca se; ugotovili v stročnicah, vrtnem sadju in zelenjavi, Žitu ter mesu in perutnini. Srednja vrednost svinca v Občini Domžale znaša 34 g/t (v zgornji plasti) ler 29 g/l (v spodnji plasti). Ope;zorilna imisijska vrednost znaša I00g/t, prekoračena je bila v spe;dnji talni piasli opuščenega ke;munalnega odlagališča odpadkov na Viru.
Arzen (As) je kristalni metaloid jekleno sive barve. Na zraku potemni, pri segrevanju pa e;ksidira v ar-zenov trioksid (As.O,) in oddaja vonj po česnu. Arzen pridobivajo kol stranski produkt pri proizvodnji bakra in svinca. Največ ga uporabljajo v kmetijstvu (za pesticide, fun-gicide, insekticide, herbieide, algici-de) ter v kemični, keramični in steklarski industriji. V večjih količinah je arzen za rastline, živali in človeka strupen, za človeka tudi kanoero-gen. Na srečo rastline ne morejo akumulirati tolikšne količine arzena, ki bi bita človeku škodljiva. Srednja vrednost arzena na obrne leju ( fcjči ne Domžale znaša 8 g/t. Mejna imisijska vrednost za il.i znaša 20 g/t in ni bila nikjer presežena. I )osežena pa je bila na Krtinskem hribu ter travniku med Gorjušo in Dobom.
Kobalt (Co) je pomembna sestavina vitamina Bp. V rastlinah se ke> piči v koreninah In listju. Njegov primami vir so sulfidi, kjer preeislavlja slranski produkt Srednja vrednost kobalta na meritvenem območju znaša 8g/t. Mejna imisijska vreeliK)St .'Of/i je' bila preseže-nana Krtinskem hrilxi (42 g/t v zgornji in 26 g/t v spe;dnji plasti tal) in na (iorjuši (24 oz. 25. g/t). Nizke vsebnosti kobalta se; na ozemlju ob Kamniški Bistrici in vzhodno od nje ter v jugo/ahudnem in severovzhodnem delu občine.
Nikelj (Ni) je keivina srebrne; bele barve. Je izredne; raztegljiv, dobro prevaja električni tok in ima visok sijaj. Najdemo ga v sulfalnih rudah. Uporabljajo ga v metalurgiji, galvanizaciji jekla, pri izdelavi ne-rjavečih jekel, za baterije (Ni-Cd baterije). V rastlinah se- nikelj nabira v koreninah in se z lahkoto razširi tudi v druge dele rastlin, zlasti v semena (pri žitu). Nikelj je strupen, če v rastlini presega 50 g/l. Srednji vrednosti niklja v občini sta 21 g/l v zgornji in 23 g/l v s|x;dnji plasti tal. Mejna imisija (50 g/l) je presežena na petih lokacijah in je verjetno posledica naravne
vsebnosti, pc;vzreX:ene s sestavo tal in kamnine v pexllagi tal.
Baker (Cu) je v elementarnem stanju rdefikasta, zelo raztegljiva in prevodna kovina. Primarni viri bakra so sulfidi (burnil, halkopirit). NajveV ga Ufx;rabljaje; v elektroindustriji ter pri izdelavi raznih zlitin. Bake-r se primarno kopiči v ke;reninah, visoke vsebnosti iahko povzročijo propad cele rastline. Na gozdnih e;bmočjih se primarno kopiči v exlpadlem listju, sekundarne; pa v stelji, surovem humusu in mahu. Srednja vredrx;st bakra na obrnen" ju 0(xine t>xnža-le znaša 19 g/t. Opozorilna imisijska vrednost znaša 100 g/t in je bila presežena na opuščenem odlagališču komunalnih exJpadkov na Viru.
Cink (Zn) je modrikasto bela, mehka kovina. Pridobivajo ga iz e in-kovega sulfida (sfaleril). Uporabljajo ga v avte;mobilski industriji, pri zlitinah, galvanizacijskih postopkih ter najrazličnejših industrijskih panogah. V gozdnih območjih je cink primarne; nakopičen v cxlpadlem listju, kasneje p« se z izpiranjem bogati tudi v stelji. Srednja vrednost cinka v občini znaša 32 g/t. Mejna in kritična imisijska vrednost c inka (200 g/t oz. 300 g/t) je presežena na zasutem exllagališču komunalnih e;dpadke;v na Viru.
Molibden (Mo) je prehodni ko vina. PrirJe;bivajo ga iz minerala mo libdenil (MoS ). Največ ga porabijo pri pre;izve;dnji jekla in drugih zlitin ter nekaj za maziva in v kemični industriji (kot katalizator, |;igment, za plastiko, gumo, poljeejelska gne;jila). Vsebnost molibdena je na treh k;ka-cijah v občini višja e;d spe;dnje meje detekcije analitske metode (1 g/t), in sicer v zasutem odlagališču komunalnih ex1padkov na Viru, na Brdu nad Ihanom ter na Krtinskem hrilxi Mejna imisijska vredne«! molibdena za tla znaša K) g/t in je bila presežena samo v zasutem e;dlagališču komunalnih odpadkov na Viru.
Najvišja vredne»t barija (Ba) na e;zemlju Občine [>;mžale je bila zabeležena na zasutem exJlagališču komunalnih odpadke;v na Viru, višje vrednosti barija pa se; bile zaznane tudi med Radcxnljami in Gr;rjuše;, med Ihanom in Brdom ter severne; od Sv. trojke. Najnižje vrednosti so bile na <xxečnih tk.+i Kamniške Bistrkp.
Končne ugotovitve
Ozemlje okoli usnjarstva Grčar je potrebno detajlno preiskati (tla, sedimenti, rastline, voda, itd.) ler določiti obseg in vrste; onesnaženja. Poleg kroma je potrebno ugotoviti tudi druge me;žne prvine in spojine, ki so posledica emesnaženja z usnjarske; dejavnostjo.
Zaradi rabe tal na opuščenem odlagališču kr;munalnih odpadkov na Viru (naselje, igrišče) je potrebno izvesti detajlne raziskave tal (vzorčenje z manjšo gostoto) in ugotoviti območje ane;malnih vrednosti. *
Na Krtinskem hribu in na Gorjuši so potrebne dodatne geološke in pedobške raziskave, da bi ugote;vili vir vise;kih vsebnosti, pe;vzročenih po naravi ali antropogeni poti.
V naselju Brdo (nad lhane;m) je potrebno de;pc;lniti pe;datke s ponovnim terenskim ogleek;m in dopolnilnimi raziskavami.
Ope;ze;rili je potrebno tudi na dejstvo, da se stroke«/njaki z raziskovalno mrežo v večini primerov niti niso približali komunalnim in divjim e;dlagališčem ter številnim industrij skim e;brate;m, ki se; lahke; vir onesnaženj.
Za objavo na |x>dlagi strokewne-ga gradiva pripravil:
JANEZ STIBRIČ
<ir DECEMBER AD GRUDEN
/bmnik
Domžale
Domžalski komorni zbor v Argentini
Pevke in pevci Domžalskega komornega zbora in dirigent Karel Leskovec smo se sredi novembra odpravili na dolgo pot v južno Ameriko. Društvo Zedinjena Slovenija, ki deluje v Argentini, in glavni pokrovitelj turneje, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sta nas povabila, da obiščemo veliko slovensko skupnost v Argentini in jim prinesemo lepo slovensko pesem.
Pot nas je iz Domžal vodila na dunajsko letališče, od koder smo se z letalsko družbo British Airvvavs popeljal do Londona. Ker je bilo do poleta bo-einga 747 še štiri ure časa, smo to priložnost izkoristili za ogled brezcarinskih trgovin, predvsem tiste, ki je po-
Lepoti
Rekla si mi, da lepota tvoja sem. A odpusti mi, da razočaram te.
Lepota nisem jaz, ne ti. Lepota ni zunaj, ne znotraj. Lepota ni zgoraj, ne spodaj.
Lepota je večnost, je kot ogledalo.
V katerem se gledava jaz in ti.
Lepota je v nama. Samo kadar sva skupaj, je lepota.
Kadar sva sama in ločena, sva kot v puščavi.
V senci smrti in to ni lepota.
ŠTEFAN ROZMAN
nujala glasbeno literaturo in plošče. Ob 19. uri po lokalnem času je velik jekleni ptič naravnal mogočna krila in se elegantno dvignil v nebo. Tako se je začel trinajsturni let, na katerem je narava pokazala tudi svojo neukrotljivo silo. Tik pred pristankom v glavnem mestu Argentine, Buenos Aire-su, se nam je razkril neskončen pogled na trinajstmilijonsko mesto, kjer živi tretjina argentinskega prebivalstva, in mogočno delto reke Parana. Iz hladne Evrope smo dobesedno pri-letelis v vročo Argentino. Ne samo v poletje, ampak tudi v drugačno življenje.
Na letališču Ezeize so nas prisrčno sprejeli naši gostitelji, predsednik društva, g. Loboda, ter ga Ivana Teka-vec in g. Tone Mizerit, ki sta postala nova člana zbora za določen čas štirinajst dni. Že prvi dan smo imeli pomembnejši nastop na vsakoletnem srečanju Slovencev, ki živijo v Buenos Airesu. Osrednja kulturna prireditev z naslovom Slovenski dan vsako leto poteka v enem od osmih slovenskih domov, ki so razporejeni po vsem mestu in večino katerih smo imeli priložnost obiskali ali nastopati v njih. Tokratno srečanje je bilo v Slovenski vasi. Bogat kulturni program so dopolnile folklorne skupine s prikazom slovenskih plesov in mladinski zbor iz San Justa, predela Buenos Airesa. Kot posebni gostje smo se s slovenskimi narodnimi pesmimi predstavili tudi sami in zaradi navdušenja morali zapeti še nekaj dodatnih pesmi. Ob zaključku pa smo z omenjenim zborom skupaj zapeli tri slovenske narodne. Med častnimi gosti je bil na kulturni prireditvi tudi slovenski nadškof dr. Franc Rode, ki je pred tem maše-val v Slovenski vasi, našel pa je tudi toliko časa, da nas je med tednom
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE
Spominska razstava akademskega slikarja Ferda Maverja
V Likovnem razstavišču v Domžalah je bila v novembru razstava slik akademskega slikarja Ferda Mayerja, omogočila jo je njegova žena Danica, postavila pa hči Smi-Ijana. Posebej prijeten in čudovit je bil program ob odprtju razstave, na katerem je o življenju in delu umetnika spregovoril dr. Cene Avguštin, slovesnost pa so popestrili kitarist Igor Saje in Vladimir Hro-vat z ustno harmoniko ter pevka Meta Malus in citrar Miha Dolžan.
Akademski slikar Ferdo Mayer je bil rojen leta 1927 v Mariboru in je že kot srednješolec pripravil likovno razstavo, takoj po vojni pa se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti ter jo v letu 1950 uspešno zaključil. Študij je nadaljeval v specialki prof. Antona Goj-mira Kosa, nato pa je bil kot štipendist v Parizu, kasneje pa tudi v drugih evropskih državah. Nekaj časa je služboval kot profesor likovne vzgoje, nato pa je v miru in tišini gozdnega sveta v Lomu nad Tržičem do svoje smr-ti ustvarjal kot samostojni kulturni delavec.
V Mariboru je imel veliko razstav, i/med teh je bila najlx)li odmevna razstava leta 1954, ki jo je umetnostni
zgodovinar Jože Curk označil kot doslej najboljšo domačo retrospektivno razstavo, avtorju pa naklonil priznanje, da po svoji elementarnosti med vsemi takratnimi tamkajšnjimi umetniki največ obeta. Njegova pot po razstaviščih galerij, kamor so ga kot upoštevanega slikarja vabila, ga je vodila po Evropi in Ameriki, povsod je dosegal priznanja, njegove slike pa so našle pot v različne galerije in muzeje ter privatne zbirke.
Slikarjeva dela, prikazana na razstavi v Likovni galeriji v Domžalah, so le delček kar velikega slikarjevega opusa, ki ga hrani njegova soproga Dani-ca, in i ibsega na stotine olj, akvarelov, pastelov, gvašev, temper, grafik skupaj z odličnimi monotipijami in risbami, kiparskimi deli itd.
»Ta pomembna slikarjeva zapuščina, ki jo sestavljajo, krajine interierji, tihožitja, preštevilne abstraktne in figuralne kompozicije skupaj s pasteli, akti itd. čaka, da jo odkrijemo in jo morda tudi v obliki občasne ali stalne zbirke predstavimo tistim, ki jim jo je pokojni umetnik vse življenje namenjal, nam vsem,« je poudaril dr. Cene Avguštin na odprtju razstave. •
V. V.
prišel posebej pozdravit. Po prireditvi je sledil še zabavni del, ki se je za nekatere nadaljeval v jutranje ure. Kot smo lahko opazili, je slovenska beseda med izseljenci zelo živa, saj že tretje generacije tekoče govorijo lepo slovensko, tako da sploh nismo imeli občutka, da smo več: tisoč kilometrov od doma. Novo presenečenje je bila številna mladina, ki se zaveda slovenskih korenin in je ponosna na domovino svojih prednikov. Med njimi smo takoj dobili prijatelje, ki so nenehno bedeli nad našim počutjem in udobjem.
Ker je med tednom težje organizirati nastop in zbrati Slovence, raztresene po vsem mestu, v katerem razdalja 40 km ne predstavlja nobene oddaljenosti, so naši organizatorji poskrbeli, da smo se nekoliko odpočili in nam organizirali turistične izlete po mestu in bližnji okolici, ki je samo »300 km« oddaljena od mesta. Kot nam je kmalu postalo jasno, je mestno središče zelo evropsko z mogočnimi palačami iz prejšnjega stoletja, parki, najširšo cesto na svetu, štiri-najstpasovnico in steklenimi nebotičniki ter nakupovalnimi centri našega časa. V deželi govedi, plesa tango, čaja z imenom »mate«, nepogrešljivega v vsaki kuhinji, ter nogometa z roko v roki stopata revščina in bogastvo, zlasti španskih kolonialnih družin, ki so si bogastvo ustvarile z neskončnimi posestvi in trgovino. Država, v kateri skoraj vsak igra nogomet in se ponaša z ogromnim stadionom Riva, premore tudi tretjo največjo opero na svetu, za milansko Scalo in newyor-ške Metropolitansko opero. Slavni Teatra Colon. Opera, v kateri nastopajo največje operne zvezde sveta. Mogočno stavbo smo si pod strokovnim v(xlstvom ogledali in se prepričali, da je sloves upravičen. Akust i<nc ist in i/ jemnost osrednje dvorane s 3000 sedeži in višino 48 m so nam dovolili preskusiti, s posebnim dovoljenjem pa smo lahko prisostvovali tudi vaji za opero Jevgenij Onjegin. Ob čudovitem zvoku smo svoj spomin napolnili z enkratim doživetjem, ki ga težko opišem. Prijazni gostitelji so nas popeljali tudi na enodnevni izlet v San Antonio de Arecco na »estancio Cinacina«, veliko kmetijo, kjer se na prostranih travnikih pase govedo, za katero skrbijo »gauči«, argentinski kavboji. Tu smo imeli priložnost preskusiti krotkost argentinskih konj. Na kmetiji pa so nam ponudili tipično argentinsko hrano »asado« - na žaru pečeno, zelo sočno govedino, in prikazali tradicionalne običaje, glasbo in plese.
Seveda pa so bili za nas v ospredju nastopi po slovenskih domovih, kjer smo se predstavili s kulturnim programom, ki sta ga vodila Marta Starbek in Vito Kotnik. Poti so nas po Buenos Airesu vodile v Slomškov dom, Slovensko hišo, Slovensko vas,
Koncert domžalskih komornikov pred navdušeno in simpatično publiko, tokrat v Mendozi.
Domžalski komorni zbor v Teatru Colon v Buenos Airesu.
slovenski dom v San Martinu, Cara-pachavu in San |ustu, kjer smo izvajali slovenske narodne in ljudske |X> smi tudi s spremljavo citrarja Tomaža Plahutnika in solisti Nino Kompare, Urško Pavli, Petro Grkman, Marto Starbek, Andrejem Levcem, Marjanom Potočnikom in Primožem Krtom. Pri mašah pa smo z organistom Matejem Vojetom izvajali Sattnerjevo in Havdnovo mašo, Handlovo Alelu-jo ter slovenske cerkvene pesmi. Zaradi navdušenja in simpatične publike, ki nas ni spustila z odra, so koncertu obvezno sledili dodatki, na osrednjem koncertu v Slovenski hiši pa smo po dodatkih zapeli še skupaj z zborom iz San Justa.
V svojo sredo so nas želeli tudi Slovenci v 1100 km oddaljeni Mendozi, mestu pod Andi. Čeprav kratek, a vendar zanimiv izlet je bil odlična priložnost, da spoznamo tudi hribovit del Argentine, kjer ob vznožju Andov uspeva sadje in vino. Malo manjše mesto kot Ljubljana je v tem podnebju zelo nenavadno. Zaradi sušnega podnebja drevesa brez dodatnega dotoka vode ne uspevajo. Pridni prebivalci so to pomanjkljivost nadomestili z namakalnim sistemom, ki v obliki kanalov prinaša vodo iz zasneženih Andov. Tako so sredi grmičaste pokrajine ustvarili pravo oazo dreves. Zelene krošnje so nam dajale zelo slovenski vtis in prijetno senco pred soncem, ki je tedaj neusmiljeno grelo neskončne širine Argentine, tja do 32° C. Tudi tu Slovenci vztrajajo skupaj in svoje otroke učijo slovensko v slovenski šoli. Ponudila pa se nam je tudi priložnost za ogled 2000 m visokega naselja Uspaliata, kjer smo se
srečali z Indijanci, ki se poskušajo vrniti k svojim koreninam, kulturi in načinu življenja. Koncert, ki smo ga pripravili v slovenskem domu v Meni lozi, je uspešno izzvenel in razveselil naše poslušalce, saj so nas še nekaj časa zadržali v svoji sredi, kjer smo srečali še mladi slovenski mendoški zbor, ki se uveljavlja tudi med Argentinci.
Po vrnitvih v Buenos Aires smo sodelovali v slovenski oddaji na radiu, mladi iz San Justa pa so poskrbeli, da smo spoznali tudi nočni Buenos Aires, ko zaživi temperamentna argentinska kri in ulice napolni latinska glasba in ples. Kot so nam povedali, se zabava tudi med tednom zaključi ob 7 ali 8. uri zjutraj. Toda v )užni Ameriki je življenje drugačno, narekuje ga latinski temperament. Marsikdo med njimi rad zatrjujse:s »Pri nas na jugu je življenje praznik, na sveru pa delo.« No ja, vse le ni vedno tako. Tudi v Argentini je čutiti napredek, ki državo postavlja na noge. Način življenja in pokrajina pa ji dajejo znak drugačnosti, ki je zelo drugačnosti, ki je zelo simpatičen in privlačen.
Tako smo komorniki 30. novembra zaključili štirinajstdnevno turnejo in se odpravili domov ter po 25 urah poti, 1.12.1997 ob 11.45 prispeli v Domžale.
Uspešna in nepozabna turneja nam bo za zmeraj ostala kot dragocen spomin, ki z leti ne zbledi, ampak vedno bolj sije in nam lepša dni.
Vsega tega pa gotovo ne bi mogli izvesti sami, zato se vsem domačim in sponzorjem, ki so nam finančno ali kakorkoli pomagalii, iskreno zahvaljujemo. POLONA GORŠE
Sponzorji:
Izseljeniško društvo
Slovenija v svetu Občina Domžale SKB banka d. d., Ljubljana Alu Projekt, d. o. o. Kamnik KS Simona Jenka SGP Graditelj Kamnik ZKO Domžale GP Trojane d. d. RFR-ERNS & Young d. o. o. IBZd. o. o. Občina Kamnik KS Slavko Šlander,
Domžale Komunalno stanovanjsko
podjetje Domžale Občina Mengeš KOČNA Kamnik d. d. ABIT d. o. o., Ljubljana SKG d. d., Kamnik Zasebna ordinacija dr. Zaje
Kraševec M. Trival kompozit, d. o. o. Nova ljubljanska banka
d. d., Ljubljana Denis Ivanovič zasebna ordinacija dr. Marije Starbek LB Banka d. d., PE Kamnik AS Domžale - Servis,
d. o. o. Študentski servis, d. o. o.,
Domžale Napredek d. d., Domžale KS Preserje Metal-Profil, Domžale KS Venclja Perka, Domžale Pučko d. o. o., Lukovica Grčar Janez, Dragomelj Koritnik Matija, Depala vas Orkič Stane, Bar Bled,
Domžale zasebna ordinacija dr. Matije Gorska zasebna ordinacija dr. Marte Rižnar Koželj, d. o. o., Dob Majhenič Stanislav Slaščičarna Lenček
HVALA
Domžalski komorni zbor
Podprimo ljudsko umetnost
Kulturno življenje v domžalski občini je v mesecu oktobru 1997 močno razgibala zelo odmevna razstava Rajke Bazelj Račič iz Ljubljane.
V času od 24. do 31. oktobra 1997 je na Studencu razstavljala Rajka Bazelj Račič tihožitja, šopke in pogrinjke za praznične dni.
Na razstavo nas je vabilo Turistično društvo Rača-Zalog pod Sv. Trojico in Kulturno društvo Miran |arc, Škocjan pri Domžalah. Bila je v razstavnem prostoru Kulturnega društva na Studencu.
Odprtje in zaprtje razstave je opremljal bogat in kvaliteten kulturni program. V njem so nastopali: ženski pevski zbor Sirene, flavtiska Adela Ra-movž in voditelja Draga leretina An-žin in Rudi Zevnik. Pevski zbor je pri speval nekaj prelepih slovenskih pesmi, ki so ta naš vsakdan povzdignile v resničen praznik kulture iz naše bogate kulturne dediščine.
Razstavo si je ogledalo veliko obiskovalcev iz domžalskega okoliša in Ljubljane. Dvorana je biia ob odprtju nabito polna in polna svečanega razpoloženja, ki je človeka prevzelo ob tako visoko kvalitetnih številnih in nepozabnih ljudskih umetninah,
Obiskovalci so lahko potem ves te-
den občudovali tihožitja, eksponate ljudske domače obrti, kar vse nam pride prav ob pomembnih domačih praznikih. Povzemimo iz vabila na razstavo za praznične dni tehtne misli slovenske pesnice Vande Šega, ki je tudi nastopila na razstavi s pesmimi, ki so primerno povzdignile kulturno raven.
Rajka Bazelj Račič: izhaja iz ljubljanske prosvetne družine, ki se je vse življenje posvečala kulturi in ohranjanju domače slovenske obrti in umetnosti.
Sledila je umetniški poti pokojnega očeta Boža Račiča, odličnega poznavalca ljudskega izročila. Že od otroških let je rasla, se razvijala in zgledovala ob materinih, božičnih in drugih aranžmajih in očetovih razstavah slovenskih ljudskih umetnin doma in po svetu. Zato ni naključje, da si je izbrala pedagoški poklic. Poleg vzgojno izobraževalnega dela je vnašala estetsko vzgojo na številne generacije svojih gojencev in poklicnih kolegov. Razstava je pokazala neverjetno
ustvarjalno moč in energijo umetnice, ki kar žari iz razstavnih umetnin in nas razveseljuje ter kulturno bogati. Ob tem ni čudno, da smo slišali iz vrst obiskovalcev tudi takele besede: »To je tisto, kar si želimo. To je nekaj posebno lepega, kar nas razveseljuje in nam daje veselje do življenja.«
Čestitamo naši dragi umetnici Raj-ki Bazelj Račič k njenim stvaritvam in ji kličemo: Na svidenje spet kmalu!
MILAN GOMBAČ
Domžale
/lamnik
27
Kdaj bo v Domžalah postavljen kakšen drugačen spomenik?
V centru Domžal nas še vedno strašita dva spomenika, ki sta odsev proslulega komunističnega režima. Skrajni čas je že, da se ta sramota odstrani (pravzaprav prestavi na neko odročno mesto - npr. poleg odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu) ter da Domžale končno dobijo spomenik v čast osamosvojitve Slovenije.
Pred dnevi sem v center Domžal pospremil znanca iz tujine. Prihaja namreč iz države, v kateri je demokracija ne samo beseda na papirju, temveč se to uresničuje tudi v praksi že vrsto let. Pohvalil sem se mu, da smo v Domžalah že precej po-metli z ostanki totalitarnega komunističnega režima, da smo preimenovali veliko večino ulic, ki so nosile imena po raznih komunističnih borcih in drugih zagovornikih tega nedemokratičnega režima, nekaj malenkosti pa moramo seveda še postoriti. Znanec me je pohvalil, saj je tudi moja malenkost sodelovala pri izvedbi tega projekta. Pa prideva pred poslopje pošte v Domžalah. Glej ga zlomka. Na mojo veliko grozo in razočaranje gost opazi tista dva spomenika borčevstvu oz. komunizmu. Takoj me je pobaral, kaj je sedaj s tem. Izvil sem se z izgovorom, da sta tu samo začasno in da ju bomo kmalu prestavili na mesto, kjer sta vredna svojih idej. Ker sem mu to zatrdil z zelo prepričljivim glasom, me je samo povprašal, ali bo to že pred letošnjim božičem. Odvrnil sem mu, da je prišlo do nekih tehničnih zapletov, saj morajo oba spomenika sedaj najprej urediti, ju malo očediti, saj njuni (politični oz. ideološki) lastniki raje mislijo na visoke priviligirane penzije in dodatke, kot na spomenike. Nato pa bomo zavihali rokave.
Znanec je odšel, spomenika pa še stojita. Upam, da bo naša županja kaj kmalu Občinskemu svetu Občine Domžale dala v obravnavo in sprejem odlok, na podlagi katerega bodo omenjena spomenika preselili na bolj primerno lokacijo. Da gresta nekam, kjer ne bosta motila, strašila ter zavajala ljudi. Saj sta ta dva spomenika v centru Domžal prava sramota za vse nas, ne glede na to, kateri politični opciji kdo pripada ali jo zagovarja. S komunizmom je konec, kljub temu da se komunisti še vedno trdo držijo na oblasti. A dlje ko se bodo držali, bolj strm in tragičen bo njihov padec.
Prava sramota za Domžale pa je, da še vedno nimamo spomenika, ki bi zaznamoval našo osamosvojitev, naš pogumen korak, da rečemo komunizmu in Jugoslaviji adijo, za vse večne čase. Saj smo imeli bitko pri Trzinu, srbski komunisti so napadli tudi domžalski radio oddajnik itd. Naša županja precej potuje po tujini, sedaj večidel verjetno kar službeno. Prav zanima me, v kateri državi, kjer so komunizmu rekli pa-pa, je še opazila toliko spomenikov (ki nimajo nobene veze s kulturo, so samo zmotne ideološke gmote marmorja, betona ali kovinskih zlitin), kot v Sloveniji. Celo v nekdanji Sovjetski zvezi, Romuniji, Bolgariji, pa še kje drugje z velikim veseljem in zanosom rušijo in razbijajo takšne in podobne kipe oz. komunistične spomenike. Celo tam, kjer so imeli prej ortodoksni komunizem, so ugotovili, da je najprej potrebno razčistiti s preteklostjo, priznati, da je bil komunizem veeelikanski korak nazaj v stopnji razvoja človeštva, odpraviti privilegirane borčevske pokojnine. Šele nato se prične pravi razcvet države. Tam nikakor vsega tega ne po-metajo pod preprogo in vpijejo, da so nekateri revanšisti. To se dogaja samo pri nas. In namesto cvetoči otok Evrope bomo zaradi tega postali nepomembno obrobje, saj se ne znamo izviti iz krempljev komunizma. Evropa je to že spoznala in nam to tudi sporoča. Seveda ne tako, direktno, ampak preko raznih bodic in košaric, ki nam jih daje.
Zato v dobro vseh nas upam, da bo, ne samo v Domžalah, temveč povsod v naši državi prišlo do premikov v razmišljanju ljudi. Seveda tistih, ki si še vedno nočejo priznati, da so bili na napačni strani, da so s prisego komunizmu in Stalinu, ki sta sinonim za totalitarizem in grozodejstva, aktivno ali pasivno podpirali povojne poboje nedolžnih ljudi, ki
so mislili, da se ne lx; nikoli nič razve-delo o tem, da si nihče ne bo nikoli nič upal napisati ali javno spregovoriti
0 teh krvavih in sramotnih dejanjih komunistov. In ne nazadnje, ko bodo sami prišli do spoznanja, do prepričanja, da je več vredno priznati krivdo oz. zmoto, se spokoriti in pričeti živeti drugačno življenje, kot pa prejemati tistih nekaj tolarjev privilegirane pokojnine ali dodatka.
Draga županja, upam, da bo v proceduro Občinskega sveta Občine Domžale kmalu prišel vaš predlog o odloku za odstranitev spomenikov, ki so, še ne tako dolgo poveličevali komunizem, sedaj pa mu delajo medvedjo uslugo. Če želite, sem pri sestavljanju osnutka tega predloga odloka pripravljen sodelovati. Oz., če vam lahko prišepnem, imam že sestavljenega. Vi pa me razveselite s tem, da boste na kraju, kjer trenutno še stoji komunistični spomenik v centru Domžal, dali postaviti takšnega, na katerega bo ponosen sleherni Domžalčan. Na spomenik osamosvojitve Slovenije. Janez Stibrič
Pomagamo živalim!
Dokazano je, da je nepopisno trpljenje, ki ga utrpi vsak dan na tisoče živali, delo človeških rok. Živali mučijo iz surovosti, malomarnosti, neznanja, pridobitništ-va. Člani društev proti mučenju živali nenehno opozarjamo in se borimo proti trpinčenju le teh, opravljamo redne občasne preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo v skladu s svojimi pravilniki, republiškimi zakoni in občinskimi predpisi. - 342-ti člen kazenskega zakonika iz leta 1995 govori: tisti, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.
Zima prihaja - mraz in druge vremenske neprilike, zato prosimo, da bodo vaše živali preživele zimo na čistem, varnem, toplem in suhem zavetju, poskrbite za nje. Ne pustite živali stradati! Opozarjamo, da je vsaka žival tudi pozimi žejna. Obsojamo pretepanje, ubijanje in nehuman zakol živali. Ne imejte živali privezane tako, da bi bilo zanje moteče in boleče, ali pa tako, da bi jim bil onemogočen ležeč položaj. Bolnim živalim nudite pravočasno veterinarsko pomoč.
Na podeželju opažamo posebno kruto, nečloveško ravnanje nekaterih lastnikov do psov-čuvajev. Opozarjamo, da je dolžnost gospodarja, da tudi za to zvesto in najbolj ubogo in zapostavljeno bitje, priskrbi, da se bo dobro počutilo v tem zimskem času.
Njegovo bivališče mora biti lesena uta, dobro opažena, dovolj velika z nepremočljivo streho, topla in dvignjena od tal. V uti naj ima vedno otep slame (krme) ali kakšno odejo. Pred vhodom v uto naj ima položene deske. Ne pustite psa ležati na cementnih tleh, ker vam bo zbolel (revma, ledvice, mehur). V hudem mrazu mu naredite prostor v hlevu, ali v hiši. Posebno so občutljivi na mraz kratkodlaki in mladi psički. Pes mora imeti
1 k ileg čiste pitne vode enkrat ali dvakrat na dan izdaten obrok tople in goste zdrave hrane. Mladi psički se hranijo večkrat na dan. če je pes privezan, mora imeti usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Veriga naj lx) lahka in dolga tri do štiri metre. Opozarjamo, ne imejte psa privezanega na prekratki verigi, to je mučenje živali.
Pes je človeku najboljši prijatelj. Podarite mu kakšno tesedo, pogladite ga, spustite ga večkrat z verige ali iz pesjaka, naj se sprosti, hvaležen vam bo.
Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku živali, lahko damo tako psičke kot mačke sterilizirati, s tem pa se bomo izognili odvečne jeze in celo nehumanega pobijanja mladičev.
Ne imejte pse v zapuščenih barakah, skednjih, drvarnicah ali skladiščih, kjer daleč okoli ni stanovalcev, kajti osamljen pes trpi. Takšno početje ni vredno človeka in je kaznivo dejanje.
Prosimo ljudi, da v tem mrazu skupaj poskrbimo za lačne, žejne, pre-mražene, izgubljene ali zavržene živali (mačke, psi, ptice).
Ne mučimo živali!
Članica društva za varstvo živali in proti mučenju le teh: ŠTEFKA KURENT,
Vojkova 13, Celje
Ime glasila Slamnik po slamnikarski domači obrti
Prvi je omenjal izdelovanje slamnikov v Ihanu Benedikt Franc
Hermann v svojih pismih s potovanja po naših deželah v letu 17B0. Mimogrede je omenil kranjsko slamnikarstvo Baltazar Hacqu-et. Pisec, ki je opisoval 1.1820 obrt in industrijo v ljubljanskem guber-niju, je dal že kar pregledno sliko o tedanji razširjenosti in pomenu slamnikarske obrti. V Novicah je Peter Hicinger objavil prvi slovenski članek o pletenju slamnikov na Kranjskem. V sedemdesetih letih se je slamnikarska domača obrt zelo razširila, zato je razumljivo, da se je z njo ukvarjalo več člankov in poročil. Zgodovinski razvoj pletenja slamnatih kit in tedanje stanje je podal takratni tajnik trgovske in obrtne zbornice, Ivan Murnik, v zborničnem poročilu za 1.1875. Na Murnika so se neposredno ali posredno sklicevali skoraj vsi poznejši pisci.
V zgodovini domžalske fare je Franc Bernik odmeril posebno poglavje slamnikarski industriji v Domžalah.
V opisu zgodovinskega razvoja slamnikarske obrti se omejuje na prikaz slamnikarskih tovarn in slamnikarstva v Domžalah ter vloge Tirolcev v tej industriji. Alfonz Mihelčič je podal oris razvoja slamnikarstva predvsem za Mengeš. V Kamniškem zborniku za I. 1957 sta Janez Jerovšek in Albin Pavlin objavila prispevka o tem predmetu, v katerih sta se ozirala na začetke slamnikarstva. Z etnografskega stališča je Marija Jagodic obravnavala vprašanje slamnikarstva v Mengšu in okolici za sedanji čas.
Murnik je začetek slamnikarstva postavil v Ihan v čas okrog I. 1775. V svojem poročilu Murnik ni navedel, na kaj opira svojo trditev, da je začetek našega slamnikarstva okrog I. 1775, zato pravilnosti ni mogoče preveriti. Po Jovanu naj bi bil prvi sla-mnikar Jožef Mišvelj z Brda 10 pri Ihanu, ki je I. 1828 umrl v starosti 71 let. Žal tudi Jovan ne navaja, od kod ima te podatke. Razširjenost slamnikarstva na Kranjskem je izpričana že 1.1780 po Hermannu, ki je ugotovil, da so ljudje v vsej deželi zelo radi nosili slamnike in je bilo izdelovanje teh pomembna obrt, zlasti v ihanski župniji. Murnikovega datiranja začetka slamnikarstva (okrog 1.1775) ne moremo vzeti kot popolnoma točnega, temveč je treba nastanek slamnikarstva pomakniti vsaj nekaj desetletij nazaj.
Valvazor omenja, da so v Ihanu in Trzinu izdelovali postelje (Bettmac-hen, Bettfiedern). Iz njegovega opisa ni jasno, ali je šlo za posteljnjake ali za pernice. Te svoje izdelke so prodajali po sejmih v vsej deželi, nos i I i so jih naprodaj tudi na Koroško in Štajersko. Poleg tega so se v Trzinu ukvarjali še s pletenjem malih ribiških mrež. Prebivalce obeh vasi je Valvazor nelepo dolžil, da so bili nagnjeni k žepni tatvini; ta svoj očitek je nekoliko omilil z omejitvijo, da to pač ne velja za vse.
V Mengšu in Moravčah so bili številni in raznovrstni rokodelci. V nekaterih vaseh, kjer so pozneje veliko gojili domačo slamnikarsko obrt, je v Val-vazorjevem času živelo mnogo tovornikov, ki so na konjih tovorih razno blago in si s tem služili svoj kruh. Take tovorniške vasi so bile: Blagovica, Domžale, Dragomelj, Krašnja in Nad-gorica. V prvi polovici 18. stoletja, ko je bila zgrajena komercialna cesta Dunaj - Trst, so vozniki izpodrinili tovornike. O uvedbi slamnikarstva obstajata vsaj dve legendi. O njih in o nošnji slamnikov med drugim - prihodnjič. IVAN KEPIC
Opravičilo!
Na zahtevo Vere Vojska
Pred dnevi sem se na občini srečal z znancem iz Doba ali bolje iz Žej v času izgradnje kot udarnikom, gospodom Antonom Glavačem, ki mi je ob tej priliki dejal, »mnogo pišete in zakaj ne tudi v »Hrastu«? Na kratko sem mu odvrnil, da to ne storim zaradi bojazni, da ne bo objavljeno, ker je »ta glavna« V. V, ki me v svojem plodnem pisanju še nikoli ni imenovala, četudi je pisala o zadevah, katerih avtor sem bil.
Namerno je opuščala moje ime in prizadevanja, na primer v zvezi z obnovo Metalke v Domžalah ter prenesla avtorstvo na druge ljudi, še posebej pa to z užitkom stori v zadevah, kjer je bila skoraj zraven in jih je dobro poznala, ko prisoja »Žejana« nekdanjemu primariju, ki je moje glasilo uporabil za to, da se je prečital v eni sami številki 31. krat s pred in zad ponami, ni pa imel niti ene simbolične udarniške ure na izgradnji žejske-ga Kulturnega doma. Poziranje na mnogih fotografijah v zvezi z delom na domu je brez vsebine, zgolj kar tako za spomin in ponašanje.
Gospodu V. V, ki je hotel urejati glasilo Zejan, sem prepovedal upo-
rabljati ime »Žejan«, ker je to moje avtorsko delo, ki sem ga pisal največkrat ponoči med delovnimi aktivnostmi na žejskem domu kot pripomoček (namesto delovnega poročila, ki ga običajno piše nadzorni organ). Ta dnevnik, ki sem mu simbolično dal delovni naslov »ŽE|AN«, je bil potreben v tem času kot moralna podpora številnim udarnikom (ker že denarja ni bilo) in zahvala za ves trud, ki so ga vložili z velikim upanjem, da bo to nekdaj pravi dom krajanov. Danes so razočarani, tudi zaradi tega, ker so se mnogi brezuspešno potegovali za »očetovstvo«, Dom pa je ostal sirota. Aktivnosti okoli »Doma krajanov« so končane in zato tudi »Žejan« Domu ni več potreben.
Ne zamerim opevanemu sosedu Doma (če ne pozna slovenskih avtorskih navad), ki se na vsak način hoče krasiti s tujim perjem, ker ga poznam, ne morem pa se strinjati, da mu V. Vojska v vsakem članku v zvezi z njegovim delom pripne še zasluge (ki jih nima).
Na primer reklamni članek za raz-pečavanje knjige o oktetu bratov Pir-nat je na prvi in notranji strani zapolnil prostor, ki (po tarifi za reklamne oglase) pomeni finančno izgubo za Slamnik in seveda profit za tistega, ki se mu za honoriran reklamni članek odpre trg, od katerega pa bratje Pir-nat ne bodo imeli nič.
Kaj je pri vsem tem še potrebno omenjati urejanje »Žejana«, si lahke; le mislim. Izhaja baje le enkrat na leto in samo za nekatere!
In še bi lahko našteval v zvezi s predvolilno kampanijo, »pozabljenimi« prijavami za avdienco pri županji in in... vendar končujem z vprašanjem:'
Kdo naj se komu opraviči? Kdo bo koga lahko upravičeno povabil na sodišče? Odgovore ni težko uganiti.
ARHITEKT IVO KRANJC
1 Gospa Vera Vojska je zahtevala lele-foničnn od mene javno opravičilo, češ da sem izjavil, da mi ni objavila Člankov v dobskem glasilu Hrastu z grožnjo, da se bova v nasprotnem slučaju srečala na sodišču. (Dejansko jih nisem niti poslal niti jih nisem kdaj nameraval, ker se izključujeva).
Franc Miklavčič, predsedniški kandidat Krščansko socialne unije (KSU)
Mlado stranko KSU smo poimenovali unijo, ker smo se prvotno pogovarjali o združitvi bivšega Socialnega (ne socialističnega!) krila SKD s takrat še obstoječo Magaj-novo oziroma Kovačičevo stranko Krščanskih socialistov, od tod torej unija, ki pomeni zvezo. Ker pa pripadniki SK SKD - predsednik je bil Franc Miklavčič, tajnik pa podpisani Ivan Kepic - s krščanskimi socialisti nismo našli skupnega jezika zaradi različnega odnosa do preteklosti in tudi iz drugih razlogov: mimogrede, stranka Krščanskih socialistov se ni ponovno registrirala, smo se kot stranka registrirali sami. Beseda unija torej nima več prvotnega pomena, a smo jo obdržali in poslej v njej videvamo zvezo med krščansko in socialno komponento v naši stranki v polnem pomenu te besede.
Zaradi premajhnega poznavanja naše stranke ali tudi sprenevedanja (X)sameznikov in »nalitja čistega vina« naj se ustavim pri Francu Miklavčiču, predsedniškem kandidatu Krščansko socialne unije. KSU ima, kakor zahteva zakon o strankah, tudi skrajšano ime in sicer Krščanski socialisti. Namesto »socialisti« smo najprej hoteli postaviti lx>sedo »socialci«, ki jo zasledimo pri Kreku in čigar nadaljevalci dela sme;, vendar se je večini zeielo, da zveni preveč arhaično.
Franc: Miklavčič je bil svobodni partizan, nikoli komunist, obsojenec od tedanjega režima, pač pa Krekov krščanski socialist in Kocbekov soborec. Naš sex_ializem, socializem naše stranke KSU torej, je Krekov socializem, Cankarjev in Stihov socializem, v nobenem primeru pa komunistični sexji-alizem. Franc Miklavčič tudi redne; hodi k maši.
In še: dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit (drugi po vrsti) v pokoju, se je ob mojem uradnem c;bisku pri njem kot takratni glavni tajnik KSU pohvalno izrazil o našem krščansko sex:ialnem programu. Z dr. Francem Rodetom, sedanjim nadškofom in metropolitom (tretjim po vrsti, prvi je bil dr. Jožef Pogačnik blagega spomina), pa se bomo predstavniki naše stranke srečali po njegovi vrnitvi iz Amerike in tako že po volitvah. IVAN KEPIC
za Izvršni odbor KSU
Radovednost
Jaz že dalj časa premišljujem, od kod sem doma, ali sem iz Tuj-stanja ali iz Tuštanja. Včasih je kdo rekel, ti si tako len, da še hišnega imena ne boš obdržal, kaj pa mi? Ali kdo ve zgodovino tega kraja. Floretova mama je pred 80 leti vedla za Tujstanj. Ako sem jaz klepetala z mamo oziroma taščo je povedala, ko je bila nemška hajka, so Nemci kričali »unta Tuštan«, mama so si razlagali da zato, ker je to kamniti svet.
Dobro vem, da boste še komu ustregli, če bomo vedeli malo zgodovine našega kraja.
Domžale
V Domžalah, mi je najbolj všeč, ker Dom stoji za starejše ljudi.
Saj tam sprejem je za vse ljudi, za bolnike, ki tam trpljenje preživijo in za osebje, ki hrano, tolažbo in zdravila jim delijo, pa tudi duhovno se krepijo. Tako pomoč, ki jo nekateri potrebujejo, jim doma ne bi mogli dati.
Hvala vsem bolnikom, ki še lahko razumete te ljudi, ki vam strežejo. Bolniki ne mislite, da ste sami, saj v duhu smo tudi mi z vami, ko mislimo na vas. Ostanimo si prijatelji.
Za vse praznike pa mnogo zdravja in hvaležnega medsebojnega odnosa drug z drugim, potr-pite in srečni ostanite. Saj danes ste v Domu vi, tako smo lahko jutri tudi mi.
Zbogom, pa lepo pozdravljeni vsi. U. J.
Poostritev režima v upravnih organih
Kot dober poznavalec dela upravnih organov sem pred kratkim bil priča uvedbi nekaterih ukrepov za uslužbence v državni upravi, ki so me šokirali kot uvedba izrednega stanja.
Takoj sem pomislil na čase, ko sem bil še aktiven v državni upravi, in te; so bili časi socializma. Tedaj namreč takšnih ukrepov ni bilo, vsaj ne take;, da bi ponižali uslužbence do takšne mere nezaupanja, kot je to sedaj. Tedaj ni bilo v vsaki sc;bi fotokopirnega stro ja in kopirali so pač z določenim na-ročibm in zabeležili so v seznam porabe materiala. Telefonirali so po potrebi in le če je bile; nujno, ker narava dela upravnega organa, ki dela s strankami, je takšna, da ne omogex*.a nikakršnih odme;rov za karkoli. Keior pozna to šaltersko delo, dobro ve, da je nategovanje pogovorov pe; telefonu zelo obremenilno in neprijetno pri delu.
Pač pa lahko trdim, da povsexl ni bilo tako, še danes se mi dogaja, da se razgovori pri pomembnejših upravnih organih vedno prekinjajo s telefoni, ki nimajo konca. Človek je primejran dati prednost telefonskim pozivom in
jim nato biti priča. In zanimivo je, kaj se tu pogovarjajo! Odvisno pač od pomembncKti osebe, ki je na drugi ali tej strani. Od dokazovanja, kdo ima bolj prav in kdo je višje ter krJo ima večje pristojnosti do pomembnosti obravnavane teme, exl katere je cxdvisna dolžina te seanse, ki bi jo jaz večkrat končal v treh besedah. Največkrat je to urgiranje preko zveze in erx»tavno exižiranje posla referenta. Očitno je namen telefonskega razgovora pred pričami utrjevanje lastnega ugleda in pe> membnosti osebe v rang lestvici ter cJokazovanje pričam, kako željno pričakujejo hvale in spc»šte;vanja ter dopadenja samemu sebi, ki ga spremljajo ejbvezno še smešne grimase in gestikuliranje z rejami ter makxiane z nogami na mizi. Referent za to enostavno nima časa, ker ga priganjajo stranke.
Prav smešni so nastopi ponavadi tistih, ki takšne ukaze prenašajo na nižji sloj scxielavcev ker sodijo po sebi. Po navadi je za takšnimi ruskimi metodami, ki jih že tudi Rusi ne uporabljajo več, skrito nekaj, kar je bolj pomembno, obrniti pozornost exJ sbna, ki za hrbtom neopazno zgine mimo.
Na primer, kam gre rJenar, ki se neprekinjeno steka v »črno blagajno« občine ali kogarke;li skozi vb-žišče?
če ste opazili, potrdila za vplačane dajatve, ki jih tam izdajo, če to želite ali zahtevate (ne pa samo po sebi umevne;), nimaje; številke in zato dohodka (namerno) ni mogoč* preveriti, ker jim ne c»tane niti ta-bn, neregistriran črni fond upravnih e;rganov, ki pa lahko rečemo, ni majhen! Bog varuj, da bi se občanu zgexlila takšna nepravilnost, pa (čeprav cxx!ina ne plačuje davkov. Visoke kazni in druge nevšečnosti so neizogibna posledica takšnega poslovanja.
če upravni organ pri sebi nima reda, potem ga ne more pričakovati od občane;v. Človek se že od nekdaj zgleduje po gospodarju.
Od texJ izhaja tudi skrajno in že žaljivo nezaupanje upravnih organov do scx)elavcev in seveda tudi de; etačanov. To je eden od najpomembnejših razlogov za trditev mnogih, ki razvršča našo državo v rang pravne; neurejenih drŽav.
Iz vsega tega izhaja logičen zaključek, da bodo naorali biti upravni organi do strank skrajno uradni in jim ne bodo smeli priskočiti na pomcx!, ki se kaže v tem, da si sko pirajo potrebni de;kument za do-pe;lnitev spisa ali po telefonu vprašati drugi nasbv o podatku in s tem prihraniti stranki pot in čas. Vrata prijaznega pe;sle;vanja se zapirajo, ker tako tretirani uslužbenci tudi ne morejo s prijaznim ejhrazom in besedo postreči stranko. Pexnanjkanje avtoritete se ne more nadoknaditi s šikaniranjem sodelavcev, obstojajo drugačne metenje, le poznati jih je treba   ARHITEKT IVO KRANJC
Novoletna voščilnica nam vsem, debeluhom!
Mi debeluhi, običajno nismo suhi!
)e treba biti previden,
da stas naš neviden,
prehitro ne postane okrogel močno,
zato le zelje jejmo in pimo vodo!
bi to za kile naše bile; zele; le[x;,
a za postavo naše; in živce kar prehuek;.
Vas prosim; katera lx> dečva še z mano hotela,
da skupaj pri Rekelčku kračo bi snela,
pa zraven rjosti kruha, še preje pa bogata zelenjavna juha.
Če padem pod sto ji, takoj sem ogrožen, k' imam zdravje že dolgo čisto zavožen, zato cbhtarji moji nasvete mi daje;, kar šopaj se z mesom, vmes pa krompir, za IkjIjšo prebavo en Erazmov pir, ali pa tri, če se ti zdi, da pe; čevib lepše leti!
Zato, dragi ejebeluhi, ni važne; kaj o nas ljudje govorijo,
saj sami elobro veste, da gre le za fovšijo,
tudi Micika bi Želela, da bi malo lx>lj okrogle;;,! imela,
da neb1 se zgodifo kot lani v Šenpau, kje suhi lanez Reziko ožulil, da ga je dohtar mc^no nahrulil, mu seksat zabranil, recept mu je dal, nažri se ti prekla, da se boš človeku podal.
Ker bližajC) se prazniki in Ne;vo leto, ma oštja, najejte se presneto, da bomo ženam, puncam m sosedom všeč, da ne naženejo nas preč!
Pa enega tazga vam vsem želim, saj veste: ZDRAVEGA IN DEBELEGA
VAŠ EJGA iz dežele OŠTJA
28
DECEMBER GRUDEN
/lamnik
Domžale
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena v skladu s 7. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 23/95) objavlja
RAZPIS
ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE 1998
N,i osnovi citiranega odloka v občini Domžale podeljujemo naslednja priznanja:
NAZIV ČASTNEGA OBČANA
Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in širši1 skupnosti.
PLAKETE OBČINE DOMŽALE
Plaketa občine DomZale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in us[>ehi na področju gospodarstva, družtenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov.
V skladu z odlokom občina v posameznem letu lahko podeli največ:
-1 zlato plaketo,
- 3 srebrne [Makete,
- 5 bronastih plaket.
NAGRADE OBČINE DOMŽALE
Nagrada občine DomZale se podeli zaslužim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe rta posameznih področjih družlx?nega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu olx ine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu.
Podeljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale.
Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osel«, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 1998 na naslov:
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
ODBOR ZA OBČINSKA PRIZNANJA, PROSLAVE IN PRIREDITVE TER OBELEŽJA OBČINSKEGA POMENA Ljubljanska 69 1230 Domžale
Ustrezne obrazce lahko dobite v tajništvu Občinskega sveta, katerih uporaba pa ni obvezna.
Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke:
- točen naziv predlagatelja,
- ime, priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, (jodjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje,
- vrsto priznanja,
- podrobnejšo obrazložitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po roku, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena ne bo upošteval.
PREDSEDNIK ODBORA FRANC REITER I. r.
Nekaj o »gozdnih potih«
Slej ali prej se zgodi, da vas naključja napotijo v gozd. Če vanj krenete kot sprehajalci, gobarji ali borovničarji, pustite svoj avtomobil zunaj gozda in se potem namenite preko gozda po brezpotju. Čisto drugače pa je, če ste lastnik večjega ali manjšega kosa gozda, kjer je več ali manj dreves, večja ali manjša zaplata mladega gozda, ki jo je potrebno negovati. To je še posebno pomembno v zadnjih letih, ker ste morebiti od javne gozdarske službe, ki je zbrana v ZAVODU ZA GOZDOVE SLOVENIJE, prejeli odločbo o izvajanju sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih zaradi saniranja žledoloma ali pospravila žarišča podlubnikov. Ko ste hoteli priti do parcele tudi s traktorjem, ni več šlo zaradi enega samega razloga. Gozdne prometnice ali »gozdne poti« so obupno slabe. Nekatere so se spremenile v neprehodne jarke, zaradi zamašitve odvodnih kanalov so posamezni deli postali blatne mlake, nekje jih je »odnesel« manjši zemeljski plaz ali pa so preozke za traktorje.
Gotovo ste se najprej pomislili na »gojzdno«, kjer so vam povedali, da je sedaj malo drugače in da ni več denarja za te stvari - tako kot na katastrski dohodek, kjer je zadnja lesa posebej specificirano, da je 6,9% namenjeno samo za vzdrževanje gozdnih cest. »Plačujemo, pa vse skupaj nič, p...« V naslednjih vrsticah pa vam bomo poskusili pojasnili, kako je s to rečjo.
Gozdna cesta
je tista gozdna prometnica, ki omogoča kamionski prevoz lesa v okviru gospodarjenja z gozdom. Po
Zakonu o gozdovih (člen .38) so gozdne ceste sestavni del gozda in javne, kar pomeni, da se (ponavadi) ne odmerja, cesta pa je v lasti in skrbi enega ali več lastnikov gozdov. Ker pa je gozdna cesta tudi javna, se ne sme samovoljno zapreti, po njej pa se v okviru normalne rabe lahko vozijo tudi drugi uporabniki.
Kako se gozdna cesta načrtuje, kakšnim pogojem morata ta projekt in končna izvedba zadostovati, je določeno v členih 37 do 42 Zakona o gozdovih, za vse podzakonske akte in pravilnike pa mora poskrbeti ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
Pri projektiranju in gradnji nove ceste je poleg investitorja s svojimi načrti in zahtevami vpleten tudi Zavod za gozdove Slovenije, ta je po strokovni plati zadolžen, da 1x3 morebitni projekt kar najmanj prizadel gozd in kar najbolj odprl določen gozdni predel. Kol investitor novozgrajene ceste lahko nastopa eden ali več lastnikov gozdov, lokalne skupnosti, država,...
Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo lokalne skupnosti (beri: občine) iz lastnih sredstev in iz pristojbin (Zakon o gozdovih, .38. člen, 3. odstavek), 49. člen istega zakona pa pravi:
(1) Lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.
(2) Pristojbina je prihodek proračuna lokalnih skupnosti.
(3) Višino pristojbine predpiše Vlada Republike Slovenije v odvisnosti od katastrskega dohodka gozdov in gostote gozdnih cest.
(4) Pristojbine odmeri in za račun lokalne skupnosti pobira organ, pristojen za davčne zadeve, hkrati z davkom od kmetijstva.
Ker pa imajo gozdne ceste v naši krajini tudi močan javni pomen, tudi iz proračuna Republike Slovenije zago-
CESTNA ZAPORA
R 371 - L|UBLJANSKE CESTE
V DOMŽALAH
Občina Domžale in kino bar Primiera prirejata silvestrovanje na prostem v obdobju od 31.12.1997 od 19. ure do 1.1. 1998 do 4. ure. Prireditev bo na Ljubljanski ulici med Ul. Matije Tomca in semaforiziranega križišča »Majhenič«.
Začasna splošna prepoved prometa bo na celotnem vozišču regionalne ceste R-tije Tomca do semaforiziranega križišča »Majhenič« v Domžalah. Obvoz bo urej Ljubljanska cesta, Slamnikarska in Karantanska cesta in bo označen na samem ce od 31.12. I997 od 19. ure do 1. 1. 1998 do 4. ure.
I na odseku od Ul. Ma i po naslednjih cestah išču. ZapOra bo v časi
tavljajo sredstva (približno 35%) za njihovo vzdrževanje. Posamezne občine potem na podlagi katastra gozdnih cest (ki ga je pripravil in ga po potrebi dopolnjuje Zavod) na podlagi razdelilnika pristojbin na svoj žiro račun tekcx":e prejema del pobranih pristojbin za vzdrževanje, po opravljenih delih pa tretjino sredstev doda še državni proračun.
Tabela 1: Pregled dolžine gozdnih cest na področju krajevne enote DomZale
Občina
dolžina gozdnih cest v kilometrih
Dol pri Ljubljani
Domžale
Lukovica
Ljubljana
Mengeš
Moravče
Skupaj
3,000 24,628 29,016 16,296
6,585 22,734 102,259
Na podlagi vsakoletnega načrta za vzdrževanje gozdnih cest, ki ga pripravi Zavod in uskladi s pristojno občino, občina na podlagi razpisa izbere najbolj ustreznega izvajalca. Zavod nato na podlagi dogovorjenega zaporedja vzdrževanja izda izbranemu izvajalcu nalog za izvedbo in po opravljenem delu tudi prevzame skupaj s predstavnikom občine opravljeno delo. Sele nato dobi pristojna občina preko zahtevka na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po letni pogodbi pripadajoča ji sredstva iz državnega proračuna.
Gozdne vlake
so prometnice, ki služijo za vlače-nje lesa po tleh s spravilnimi sredstvi (traktor ali konj). Vlake so graje-
ne ali označene prometnice. Gradimo jih le za potrebe traktorskega spravila. Vlake načrtujejo v podrobnem gozdno-gojitvenem načrtu, tega izdela revirni gozdar. Revirnii gozdar vlako tudi bodisi trasira ali pa preveri, če je trasa, ki jo lastnik predlaga, tudi možna glede na vrsto spravila, obliko in posamezne lastnosti terena. Zgodi se tudi, da vam odsvetuje gradnjo vlake, kot ste si jo zamislili, ali pa bi zaradi neupoštevanja zahtevanih elementov predvsem iz stališča varnega spravila pocenili izvedbo ali pa bi z njo preveč ogrozili stabilnost ekosistema, v katerem tako prometnico tudi načrtujemo.
Pri izgradnji vlak nosijo celoten strošek investitorji, saj subvencija v proračunu ni predvidena. Zgodi se, ponekje pa je to že postala lepa navada, da lokalne skupnosti v svojih proračunih predvidijo tudi namenska sredstva za finan-(iraflje ali sofinanciranje vlak kot pomoč pri razvoju kmetijstva in gozdarstva občine. To so lahko tudi sredstva, ki jih občina prejema iz spremenjene rabe kmetijskih zemljišč in jih je potem dolžna vlagati nazaj v kmetijs'ke dejavnosti.
Vlake vzdržujejo lastniki gozda sami, kar pomeni, da mora vsak uporabnik |x> končanem spravilu, ki naj se načeloma opravlja v sušnem obdobju:
• izravnati površino vlake ročno ali pa z odrivno desko;
• odstraniti odluščene skale ali sečne ostanke z vlake;
• očistiti ali pa obnoviti prečne jarke za odvodnjavanje.
To so večinoma majhna in nenapor-na dela, ki trajajo malo časa, imajo pa velike koristne učinke, da ne pride do močnih poškodb vlak predvsem ob močnejših nalivih. Ko boste vlačili les s
traktorjem po vlaki, naj bo ob cepinu v kabini tudi rovnica ali pa kramp in lopata. Vaša vlaka se ne konča na vaši parcelni meji, ampak tam, kjer bo vaše gozdne sortimente naložil kamion.
Gozdne poti
so prometnice, ki služijo za prevoz z lažjimi prometnimi sredstvi.
Največ jih je okoli kmečkih naselij, nastale so po potrebi in niso evidentirane v katastrih gozdnih cest. Večinoma so to slare povezave med posameznimi kraji, zaselki, med hišami in obdelovanimi površinami, ki so načeloma vrisane v katastrski načrt in imajo v njem tudi svojo številko. Mnoge od teh poti ne opravljajo več svoje funkcije, so pa često jabolka spora med posameznimi posestniki ali pa predmet divjega pripo-sestvavanja med pozidavo, posebno ob gozdnem robu.
če povzamemo cel pregled, ugotovi mo, da so gozdne prometnice potrebne prav vsem, tako lastnikom gozda kot tudi drugim. Če niso odmerjene, so sestavni del gozdne parcele, na kateri ležijo, na njih pa obstaja javni interes (dovoljena je splošna raba), kar država tudi plačuje. Čeravno je normalna upo raba dovoljena vsem, pa jih uporabljaj-mo tako, kot če bi bila samo naša. Skupno nastopanje v investiranju novogradnje lahko zniža strošek posameznika na skoraj zanemarljivo vrednosl. Zavzeto in redno tekoče vzdrževanje zmanjša tako količino dela posameznika kakor tudi stroške ohranjanja prometnice v dobrem stanju na minimum. MIKA ZABRETdipl. inž.gozd. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Ljubljana Krajevna enota Domžale
Čas norosti II
Tudi jesen se počasi poslavlja, narava se umirja in preureja svoje sile za novo pomlad. Nekako smo si oddahnili in pripravili svoja bivališča na čas, ko se bomo posvetili sami sebi, svojim bližnjim. Vedno potrebujemo svežino svojega bivalnega okolja, nove stvari potrebujejo svoje mesto ob nas in okoli nas. V naši naravi je, da se naša čud za lepo dograjuje, in kar je bilo še včeraj lepo in nepogrešljivo, je danes že nepotrebna navlaka, saj smo vendar »ljudje sodobnega časa« in ne zbiralci stare krame. Torej, proč z odpadki...
In ko tako doma urejujemo svojo sobo, hišo, dvorišče, vrt, ulico, trg, nam vedno kaj ostane. V delavnicah nam ostaja zmeraj več odpadkov, kajti sodobna tehnologija je zmeraj bolj razvejana in hkrati specializirana, potreba po »več, bolje in najnovejše« pa se stopnjuje. Pri prenavljanju hiše se pojavljajo zmeraj boljši in zmeraj bolj »naravni materiali«, stari, nezdravi pa morajo proč:. Stari avtomobil ali pa samo njegovi posamezni ostanki morajo izza drvarnice, ki jo bomo prav tako sesuli, da bomo naredili nov prizidek za »ta mlade«, Na vrtu morajo biti drevesa in grmovje obstriženi vsaj dvakrat na leto, da bo naša ulica zmagala kot najlepša, centralno ogrevanje pa nam poganja olje, kompost-nik smrdi in privablja muhe, tako da z vejevjem in odpadlim listjem ni kam. In ob »romantičnih« večerih, ko nam hormoni začno premikati možgane in je lepa soseda v enakem psihofizičnem stanju, stisnemo v žep sredstva za zaščito pri delu iz Stoprocentnega lateksa, zavojček ali dva paloma robčkov, buteljko polsladkega vina za moč: in da se družini nekako opravičimo, tudi črno vrečo pozabljenih smeti, češ, peljem smeti stran.
V zatonu rumeno rdeče rjavih odtenkov se gozd odpravlja na počitek. Letos nas je pošteno obdaril s kostanjem, z želodom. Saj tega je več kot loče, porečemo, ko se odpravimo v gozd po vseh mogočih opravkih. Toda letošnja jesen se odlikuje še (X) drugem preseZniku. Ce bi se pojavil na ulic i novinar in bi vas vprašal, kaj vam pomeni gozd, sem prepričan, da bi večina odgovorov opevala svežo vodo, zrak, kisik, pa oddih, Irimčarski podvig ali romantičen sprehod in še mnogo drugih ste-r<otipov, ki malodane diše po preteklem načinu materialnega razmišljanja, ki se nikakor noče umakniti iz naših glav. Vsi nekaj Samo pričakujemo od gozda, od sočloveka in nenazadnje od drŽave. Malokdaj nam pride na misel, kaj bomo pa mi pustili zanamcem in okolju, v katerega se\xv do rodili... Mnogi, ki nam je opazovanje in nenehno spremljanji1 dogajanja v gozdu tudi poklic, ki natri ga skoraj vsi prislovič-no zavidajo, opažamo mrx":no povečano »divje odlaganje« ostankov človeške materialne zasvojenosti. Ne znam si pojasniti, kaj žene posameznika, da se odloči za lako absurdno dejanje. Le katera temna sila obsede človeški um, da odvrže vse, česar ne potrebuje več, nazaj v svojo zilx>l in zatočišče pred hudo uro in v vsaki Žalosti. Nedvomno je res, da se 1)ock> prav vsi materiali, ki jih poberemo in izločimo
iz prvin te Zemlje, povrnili nazaj vanjo, pa naj mi to hočemo ali ne. Ostaja samo vprašanje, čez koliko časa se bo to zgodilo. Narave načeloma ne skrbi časovna raz-sežnost, skrbeti je pričelo samo človeški rod, ker se v svojem kratkem veku samozavedanja okoli njega prehitro nabira njegovo lastno prekletstvo - odpadki. Prav nič nam ne koristijo pometene ulice in brezhibno dvorišče, saj s prelaga njeni ostankov nekaj sto metrov naprej problema ne bomo rešili. »Spredaj uj, zadaj fuj!« se je nedolgo nazaj slišalo iz ust naših babic.
Slari avtomobili po obronkih, na pomožnih lesenih skladiščih - »holzplacih«, po jarkih in v potokih nas bodo Opominjali še nadaljnjih 10 do 20 let. Z ostanki gradnje kaj radi zapolnimo jarke ob gozdnih cestah, mokrišča in manjše vodotoke, ne pomislimo pa na kapeljne in Žabji rod, ki nam je bil v otroških letih v poduk in kratek čas. Bujno zaraščeni gozdni roh ni nikakršna estetska napaka, da bi potreboval dodatno olepšanje s polnimi polivinilasli-mi vrečami. Gotovo se ne boste več ustavili lam, kjer sle ob zadnjem sprehodu pustili nerabno kramo, gnijoče odpadke z vrla ali pa celo ostanke domačega praznika kolin. Gotovo se v zadnjem času stopnjuje
problem organiziranega in strokovnega dela z našimi odpadki. Vsi vneto prikimavamo, da potrebujemo smetišče, samo na »našem pa ne«. Iščemo sto ekozelenih razlogov in opravičil na zix>rih občanov v petek zvečer ob skupnem iskanju lokacije za novo smetišče, v soboto dopoldne pa za cesto ob gozdni rob odložimo vse, kar bi nam kazalo našo estetsko čud.
Skoraj vsi, ki kadarkoli opazijo ta greh sodobne družbe;, so ogorčeni, čeprav ne:-kateri samo za nekaj minut. Nekakšna otožnosVin brezup me prevevata ob vseh velikih besedah o nevem kakšni ekološki zavesti, spodletava pa nam tam, kjer se ta vrsta filozofije začne, v našem vrtu, na dvorišču, travniku, v gozdu. ( Kobno mislim, da nima noben sanitarnokomunalni predpis, noben komunalni nadzornik in nobena kazenska določba pravega učinka, če bomo sami sebe za taka dejanja opravičevali in potem s svojim molkom podpirali tudi druge, pa čeprav nas bodo zasipali in zastrupljali z vsem mogočim. Če te ugotovitve abstrahiramo v jeziku neprizadete logike> kritiziranja tretje osebe, si lahko priznamo, da izrivamo z obličja te Zemlje navsezadnje sami sebe.
GOZDAR MIHA
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
V letu 1998 nove preizkušnje
Živimo v burnem obdobju, kar nam dokazuje tudi delo sindikatov v preteklem letu. Politično dogajanje je bilo polno čeri in konfliktov, ki so se zlasti dogajali ob ukinitvah kolektivnih pogodb, spremembah zakonov, prekinitvah dela, neizplačanih plačah, nespoštovanju predpisov, odpustih delavcev, nezakonitih prerazporeditvah... O vseh teh spornih situacijah smo sindikati v Območni organizaciji ZSSS Domžale razpravljali, sprejemali stališča in jih posredovali pristojnim organom, se pogajali, protestirali in stavkali.
(.ospodarske in socialne razmere ludi v domžalskem območju niso najboljše, ob razmajanem gospodarstvu je zamajan pravni red, z njim pa marsikje pravna varnost, poštenost in pravičnost.
Sindikalisti smo si prizadevali za uveljavitev pravic delavcev, pri c emei so posebe-j |X)membni naši prispevki pri sporazumnem reševanju konfliktov v |x»ameznih podjetjih in uspešno rešenih sporih na sodiščih.
Lahko ugotovimo, da smo v precejšnji meri izpolnili obveznosti do naših članov, ko smo se borili za uveljavitev določil kolektivnih pogodb, razvijanje in dopolnjevanje sindikalnih pravic, precej smo storili za strokovno izpopolnjevanje s številnimi seminarji, posvjstovanji in rednim obveščanjem članstva.
I eto, v katero stopamo, Zal ne bo nič drugačno od preteklega. Spopadali se bomo z nepoštenim početjem |x>sameznih delodajalcev, s preteZno nesprejemljivim predlogom zakona o delovnih razmerjih, predlogom reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, represivnimi ukrepi Vlade RS, ki poskušajo zmanjšali socialne in materialne pravice delavcev.
Spremenila, ki jih je pripravila Vlada KS v predlogih reform, bodo prizadele' Ze tako nizko raven blaginje. Sindikalisti smo na konlcrcnc ah oblikovali temeljne opredelitve do teh sprememb in se bomo za njih odločno borili, < )d teh opredelitev ne homo mogli odstopati, saj ostajamo zvesti Iradic iji sindikatov, ki so vedno nastopali v obrambo pravic delavcev in delavk in v boju za gjfbdV socialni, kulturni in ekonomski razvoj.
Po povsem povedanem bo leto l')')8 težavno in neprijetno. Srečno bo do neke me re, če bomo uspeli v naših prizadevanjih. Vsem članom Želim osebno dobro počutje, da bi bili zdravi, da bi vsaj v družiti) in med prijatelji ler sodelavci našli nekaj zadovoljstva in z dobro voljo reševali svoje zadrege' )USTI ARNUS Sekretarka Območne organizacije ZSSS Domžale
Domžale
	
/lamnik	
DECEMBER GRUDEN
POTRUDIMO SE, DA BI BIL SLOVENSKI ŽIVINOREJSKI CENTER PRI NAS!
Reorganizacija strokovnih služb . je pred vrati!
Razvite kmetijske države spodbujajo svoje rejce k ustanavljanju strokovno raziskovalnih institucij, ki imajo neposredno povezavo z rejci. To pomeni, da so rejci direktno ah pa preko svojih združenj in zvez ustanovitelji takih živinorejskih centrov.
Seveda so med državami precejšnje razlike v načinu funkcioniranja takih organizacij, povsod pa se trudijo, da bi bili stroški strokovnega spremljanja in vodenja proizvodnjo čim manjši. Na Nizozemskem npr. stane kontrola produktivnosti na kravo okrog 40 litrov mleka, v Nemčiji 100 litrov mleka, v Avstriji od 130 do 210 litrov mleka (odvisno od načina kontrole), medtem ko v Sloveniji stane kontrola mlečnosti na kravo 260 litrov mleka.
Trenutno stanje je nezavidljivo in k sreči ta trenutek te stroške nosi država. Vsem nam je znano, da je država sorazmerno slab gospodar kljub včasih iskrenemu namenu. Sedanji minister se problema zaveda, kar je razvidno iz odgovora, ki je bil objavljen v Kmečkem glasu 10.12.1997 Tu minister razlaga, da namerava do konca letošnjega leta predstaviti rejcem nov predlog organiziranja strokovne službe. Meni, da bi morale biti te službe organizirane na enem me-
SALON POHIŠTVA
Liiz Karantania
Antona Skoka 2, 1230 Domžale, tel.: 710-130, Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30
Želi vsem občanom vesel božič in srečno
novo leto 1998
stu. Pove tudi, da obstaja več predlogov in da dokončne rešitve ta hip ne vidi.
V Domžalah - bolj natančno v kompleksu Biotehniške fakultete Oddelka za zootehniko v Grobljah opravljajo in razvijajo od leta 1984 dalje sodobno in strokovno drugim državam primerljivo kontrolo mlečnosti (AP kontrolo). Po tej metodi se obdeluje okrog 20.000 krav, ki so v lasti več kot 1.300 rejcev širom Slovenije. To predstavlja v tem trenutku tretjino vseh kontroliranih krav. Ostali dve tretjini kontroliranih krav se obdeluje na star način (A kontrola), kjer rejci dobijo enkrat letno laktacijske zaključke (količina mleka, ki jo krava proizvede v času od ene do druge telitve). Pri AP kontroli pa rejci dobijo vsak mesec: po opravljeni kontroli mesečne izračune o količini in vsebnosti mleka v tekočem mesecu, kar jim je dragocen pripomexX'k pri racionalnejšem in bolj zdravem krmljenju črede.
Trud slovenske stroke (govedoreje, prašičereje - Ihan, ovčereje, kozjereje, perutnine, konjereje - Krum|x-rk, kunčjereje, ribištva...), davkoplačevalcev in rejcev se kaže v napredku pro-
izvodnosti slovenske živinoreje. Za primer - mlečnost kontroliranih krav se je v zadnjih 10 letih povečala za 1100 litrov mleka na kravo.
Ob tem, ko je v domžalski sredini vzpostavljena tradicija sodelovanja med reici (tako zasebnimi kot včasih družbenimi) s strokovnimi institucijami, želimo opozoriti gospoda Smrkolja - ministra za kmetijstvo, gc> zdarstvo in prehrano Republike Slovenije, da na območju stare občine Domžale obstoja več primernih lokacij, kjer bi se lahko vzpostavil ustrezen živinorejski center ob bistveno manjših stroških kot v Ljubljani. Naj navržemo samo nekaj lokacij: Krum-perk, Jable, Pšata in obstoječa lokacija na Rodici kjer ima Ministrstvo za kmetijstvo že v lasti okrog 4.50 m').
Okolje Domžal, Občina in prebivalci smo že večkrat potrdili in tekoče dokazujemo, da znamo živeti v slogi z naravo, kar se kaže v nemajhnem denarju, ki ga naši občani in organizacije namenjajo reševanju oko-Ijevarstvenih problemov. Zato smo prepričani, da si v naši sredini zaslužimo tudi zahtevnejše dejavnosti, ki so nacionalnega pomena. Prav tako smo v Domžalah že davno prednjačili v spoštovanju pobude zasebnega kapitala. Rejci, ki bodo jutri izpostavljeni poslovanju po zakxfnoevropskih merilih prav gotovo ne bodo vložili svojega denarja in javne besede v projekte, ki ne bi zagotavljali racionalnosti in strokovnega napredka, v Domžalah se trdo lx>rimo za ohranjanje dejavnosti in delovnih mest, ki nam gredo. Ob lem bi ministra Smrkolja s|x>mnili, da je na zadnjih volitvah dobil veliko zaupanje in podporo domžalskih volivcev. Prav tako pa bi v lastnikih raz-mit nepremičnin, raj< ili in v olx in-skem svetu občine Domžale lahko našel sogovornike, ki bi primaknili vsak svoj delež k uspešni ustanovitvi sodobnega slovenskega živinorejskega centra pri nas.
Prestaviti avtobusno postajo v Domžalah DA ali NE oziroma KAM in ZAKAJ!
Na 33. Seji Občinskega sveta je bil obravnavan osnutek odloka o prestavitvi avtobusne postaje v Domžalah. Projektant Slovenska razvoju družba predvideva uvoz na križišču pri policiji. Tam bi avtobusi zavijali deno in za blagovnico MAIA peljali po starem železniškem tiru do železniške postaje. Pred železniško postajo pa naj bi avtobusi obračali in se ponovno vrnili na semafor pri policiji.
Svetniki smo bili deljenega mnenja. Nekateri smo takemu predlogu nasprotovali, zaradi prevelike poralx-prostora in nerodnih avtobusov v ozkih ulicah. Drugi so predlog podprli,
predvsem svetniki, ki ne živijo v Domžalah.
Zato vabim občanke in občane, predvsem Domžalčane, ki imajo znanje in smisel za ureditev prometa in racionalne; poralx> tako prostora kot proračunskih sredstev, da se nam pridružijo in svetujejo na razgovoru, ki ga organizira Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke, ki bo v sejni sobi Občine Domžale v torek, 23. 12. 1997 ob 18 uri. Po končanem razgovoru bomo nazdravili k božičnim praznikom in novemu letu.
Vodja svetniške skupine SLS JURIJ BERLOT
VRHOVEC - Vir -Bukovčeva c. 17, Domžale
tel./faks: 061/712-983, 0609-611-855
AVTOMOBILI, AVTODELI, OBNOVA AVTODELOV, PNEVMATIKA, AVTOVLEKA, DODATNA OPREMA
[PONUDBA!) VSE VRSTE ZIMSKE OPREME
SREČNO 1998
^ ssTID"
TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE
servisiranje, montaža in vzdrževanje telefonskih inštalacij
Aleksander KABAJ
1230 Domžale Mačkove! 67 Telefon: (061) 715-522 0609-646-009
t-lU
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN £k OBČANOM OBČINE DOMŽALE ŽELIMO VESELO IN *** PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKOV IN VELIKO USPEHA PRI DEL WV LETU 1998.
PROJEKT V VRTCU URŠA
Računalnik v vrtec - da ali ne?
V naši enoti smo v letošnjem šolskem letu s pomočjo zavoda za šolstvo in ministrstva, ki je prispevalo dva sodobna računalnika, pričeli s posebnim projektom. Dve skupini otrok v vrtcu Urša sta dobili v igralnico računalnik. To noviteto smo vključile v svoje redno vzgojno delo, kot novo zvrst »didaktičnega materiala«, ki se uporablja občasno, kontrolirano in povezano z vzgojnimi smotri trenutnega vzgojnega dela.
Želimo si odgovoriti na nekaj vprašanj v zvezi z računalnikom, povezanih s predšolskim otrokom. Zanima nas namreč, kakšne so pozitivne strani tega pristopa in katere negativne! Kak-
šno je zanimanje staršev? S projektom želimo ugotoviti, koliko je uvajanje računalništva na predšolski stopnji smiselno in potrebno in kakšne so primerne metode dela. Projekt naj bi spcxlbu-dil tako strokovne delavce kot tudi starše, da začnejo razmišljati, kako naj bi delali z računalnikom bolj načrtno in sistematično.
Rezultate dela budno spremljamo.
Projekt, ki ga strokovno vodi Zavod za šolstvo, naj bi se odvijal dve leti.
V mesecu decembru smo pripravile predstavitev za širšo javnost. Odzvalo se je kar precej staršev in takih, ki jih tovrstno delo zanima. Naslednjo predstavitev načrtujemo v prihod njem letu, takrat pa bo že možnost, da si odgovorimo na nekaj zastavljenih vprašanj.       DARKA BITENC
Božično-novoletni sejmi in silvestrovanje na _glavnem trgu v Kamniku
Občina Kamnik - Turistično informacijski center pripravlja v času od ponedeljka, 22. decembra do srede, 31. decembra Božično-novoletni sejem 1997 Naša želja je, da v dneh pred obdarovanjem svojih najdražjih in prijateljev ponudimo čim bolj pestro ponudbo daril, igrač, okraskov in še česa. Na lepo okrašenem Glavnem trgu in Šutni v Kamniku bomo postavili preko 30 stojnic. Ponudba bo pestra, kupci bodo prav gotovo našli marsikaj primernega za praznična darila, poleg tega pa se bodo tako izognili predpra-znični gneči po trgovinah. Poskrbeli bomo tudi za najmlajše. Pester program bo prav gotovo pritegnil mlado in staro.
Že v sredo, 24. decembra bo naša animatorka Helena poskrbela, da se bodo otroci od 15.00 - 16.30 na Glavnem trgu prav lepo imeli. Sledila bo glasbena delavnica, pod vodstvom ga. Aparnik. Presenečenje večera bo
obisk zmaja z bobnarjem in baklami. Otroci lx>do tudi zaplesali pod vodstvom Mateje Juvan. Na nekaj pa vsekakor nismo pozabili OBISK BOŽIČKA, ki nas bo obiskal ob 1730 uri. V soboto, 27 decembra ob 11.00 uri bo na Glavnem trgu igrica za otroke KLJUKK IN PAVLIHA. Ob 1700 uri nas lx> obiskal Dedek mraz s spremstvom. V nedeljo, 28. decembra ob 1700 uri bomo na Glavnem trgu ob spremljavi kilar zapeli z Dedkom mrazom. To pa še ni vse. Vsi otroci prav golovo ne smejo zamuditi [x>ne-deljka, 29. decembra in lorka,:!(). decembra od 17(XJ ure do 18.00 ure se bodo lahko slikali z Dedkom mrazom, se pogovarjali z njim.
In tako smo prišli do izteka starega leta. Novo leto lxjrno vsi skupaj pričakali v starem mestnem jedru Kamnika - Glavni trg. Za svečano vzdušje ob prihodu novega leta ter, da vam bo le|X) in da vas ne bo zeblo, bo poskrbljeno. Pozdravil vas bo ognjemel
s Starega gradu, nazdravili boste z županom in zaplesali ob zvokih ansambla Svetlin. Vse to vas čaka v Kamniku.
OBČINA KAMNIK Turistično informacijski center
ZA Z/ VINJEN JE BREZ BOLEČIN in kot lepo darilo!
Vibromasažna blazina VIBROSER ORIGINAL, model 2000, z adapterjem. Redna cena 25.998 sit, cena popustom 19.500 sit.
Račun lahko uveljavljate kot olajšavo; pri odmeri dohodnine! Naročila in informacije:
061/787-602 041 '622-322
V novo leto brez bolečin!
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Krivica ne sme zastarati
Nedvomno je bilo izgnanstvo ena od hujših, če ne celo najhujših preizkušenj slovenskega naroda, v kateri pa so se vendar kalili in utrjevali narodna zavest, pokončnost in prezir do okupatorja. Zato lahko in smemo izgnanstvo šteti kot dragocen prispevek k uporu slovenskega naroda proti okupatorju.
Slovenski izgnanci iz let 1941-45, kot prve množične civilne žrtve nacizma, so se v društvo izgnancev Slovenije, katerega Krajevna organizacija dela tudi v Občini Domžale in združuje nekdanje izgnance in internirance z območja občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Domžale, zbrali ne samo zaradi materialnih koristi, poplačila vojne škode, rente, posebne pokojninske dobe, temveč in predvsem, da ohranijo in negujejo spomin na kalvarijo izgnanstva kot nenehno pričajoč opomin, da ne slovenski in noben drug narod ne bi več doživel podobne usode.
V približno petih letih dela naše organizacije izgnancev se je marsikaj premaknilo. Sprejet je bil Za-
kon o vojnih žrtvah, na osnovi katerega manjši del nekdanjih izgnancev že dobiva svoje pravice, večji del pa čaka zaradi počasnega dela revizorjev v okviru pristojnega ministrstva, pripravljajo se spremembe omenjenega zakona, ki naj bi omogočile, da se doživljenjska mesečna renta iz 16. člena tega zakona ne upošteva za ugotavljanje premoženjskega cenzusa oziroma zneska skupnih dogodkov, ki je predpisan kot pogoj za pridobitev teh pravic. Hkrati naj bi se žrtvi vojnega nasilja starostna pokojnina, uveljavljena po 14. členu tega zakona, odmerila v odstotku polne pokojninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo tako, da znaša za 15 let dobe za zavarovance 45'/« pokojninske osnove, za zavarovanke pa 47/57., pokojninske osnove, za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe pa se pokojnina poveča zavarovancu za 27d, zavarovanki pa za 2,57« pokojninske osnove s tem, da tako odmerjena pokojnina lahko skupno znaša največ 85% polne pokojninske osnove. Vse pravi-
ce iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi šle od prvega dne naslednjega meseca po vloženem zahtevku za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, žrtvam vojnega nasilja pa naj bi bilo priznano povečanje pokojnine za vsako leto nad dopolnjeno pokoj ninsko dobo '40 let moški, 35 let ženska) za 1%, vendar največ 57o.
O vseh teh predlaganih spremembah, kakor tudi o sprejemanju zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, bomo vse naše člane sproti obveščali.
Člani domžalskega društva izgnancev ob koncu letošnjega leta z veseljem ugotavljamo, da smo realizirali ves program, ki smo ga sprejeli v začetku letošnjega leta. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem pomagali. Zlasti hvala županom vseh štirih občin. Vsem nekdanjim izgnancem in internirancem želimo prijetne praznike, veliko sreče in zdravja v novem letu, ko bomo, o tem smo trdno prepričani, končno dobili tudi Zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine.
na izgnancev na obisku v krajih v Nemčiji, kjer so nekateri preživeli več le
DECEMBER GRUDEN
/bmnik
Domžale
PRIJETNO UTRUJENI OD HOJE, A NASMEJANI V SENCI DREVES V DRAGI, (izlet društva Sožitje Mengeš)
Delovno v sožitju Mengeš, društvu za pomoč duševno prizadetim
Naše aktivnosti potekajo v skladu z letnimi časi, zato je začetek leta vedno v znamenju smučarjev, ki so dvakrat trenirali v Planici in tekmovali na VII. zimski spec. olimpiadi na Rogli. Kar nekaj zlatih, srebrnih in bronastih medalj se je je nabralo.
Letos smo plavalne sposobnosti preizkusili tudi pri tistih, ki do sedai niso tekmovali, in med njimi odkrili nove talente. S tremi skupinami smo plavali v bazenu v Železnikih, kjer smo vedno prijazno sprejeti. Sposobnosti so plavalci pokazali na 4. plavalnem mitingu v Lipici. V dveh disciplinah smo dobili zlati medalji, 1 srebrno in 2 bronasti.
Atleti še pridno vadijo enkrat tedensko, pridružila sta se dva nova iz O. š. 27 julij iz Kamnika. Število telovadcev se je povzpelo že na 24. Svoje zmogljivosti so pokazali na 4. letih igrah specialne olimpiade za Gorenjsko v Skofji Loki, na IV. atletskem mitingu v Mariboru in na društvenem krosu na stadionu ob osnovni šoli Domžale, ki nas še vedno gosti vsak teden.
Balinarji marljivo vadijo na stezi v športnem parku Mengeš. Uspeh ni izostal in dobili samo diplomo za ekipno 1. mesto na 3. balinarskem mitingu v Tolminu.
Izleti in pohodi
Skupino tistih, ki zaradi zmanjšane telesne okretnosti niso vključeni v vse dejavnosti društva, smo peljali na popoldanski izlet v Drago. Ogledali smo si delček naravnih lepot, grad Kamen in prve vlečnice tovarne Elan iz Begunj, se fotografirali in seveda malicali. V jesenskem delu smo odšli v Liboje na ogled izdelkov iz keramike.
Na štirih družinskih izletih nam je bilo vreme naklonjeno.
Na jošta smo se odpravili v aprilu. Do dveh tretjin smo se pripeljali, drugo pot smo prehodili in uživali ob pogledu na bližnje gorenjske kra-
je. Gostinec nam je postregel z okusno enolončnico in toplim čajem.
Drugi izlet je bil v juniju na Višar-je. Bilo nas je za en avtobus in kombi. Prvi postanek smo imeli v Trbižu, kjer smo si kupili nekaj malenkosti. Na vrhu Višarij smo uživali ob prekrasnem razgledu.
Zaradi ugotovitve, da se premalo gibljemo na svežem zraku, je bil tretji izlet v oktobru pohodniški. Odpravili smo se na Kisovec. Prijetno utrujeni smo se odpočili v Železničar-skem domu na Kisovcu. Postregli so nam z okusno hrano, predvsem pa smo bili veseli prijaznosti, s katero smo bili sprejeti. Lastnik nam je omogočil jahanje, kar je bilo posebno doživetje. Radi se bomo vračali na Kisovec.
Najraje se potepamo po naSi lepi Sloveniji, radi pa se odpravimo tudi v tujino. V septembru smo lahko božali najbolj eksotične živali v safari parku na Dunaju. Ob koncu dneva smo imeli še čas, da smo si iz avto-.busa ogledali največje znamenitosti mesta.
»Metulji« plesno-dramska skupina
Vadijo redno tedensko z občasnimi prekinitvami. Naučili so se plesa z metlo, obnavljajo že naučene deklamacije in pripravljajo program za novoletno praznovanje. V poletnem času so za nagrado obiskali Bled, se peljali s pletno in se posladkali s tradicionalno blejsko slaščico.
Ročne spretnosti
V krožku ročnih spretnosti smo izdelovali pustne maske, s skupino deklet poletni nakit iz Firmo mase ter novoletne okraske in čestitke
Družabno življenje in oddih
Pustovali smo v diskoteki Šporn v Radomljah, preoblečeni v razne klovne, živali in druga bitja. Navdušeni plesalci so bili ob koncu popolnoma izčrpani. Na tradicionalnem pikniku smo se srečali 20. 6. 1997
Zbralo se nas je kar lepo število, še posebno smo veseli tistih, ki svoj čas preživljajo doma in jim ta dan veliko pomeni. Popoldne smo preživeli ob zvokih ansambla Borisa Razpot-nika, družabnih igricah; vlekli smo vrv, skakali v vrečah in se poskusili v pikadu. Vsi udeleženci so bili nagrajeni. S svojim nastopom nas je razveselila in prijetno presenetila dramska skupina.
Za srečolov so nam zasebniki in podjetja darovali več dobitkov, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Najbolj zavzete zbiralce dobitkov smo že nagradili z enodnevnim izletom v Ankaran.
Humanitarna koncerta v Dobu in Domžalah sta nam prinesla veliko glasbenega užitka. Kot spodbuda za nadaljnjo redno prihajanje na telovadbo smo za športnike pripravili piknik. Tudi ob tej priložnosti smo se zabavali ob zvijanju vrvi in dobili nagrade. Porabili skoraj vse preostale dobitke od srečolova.
Na letovanje in seminarje preko Zveze društev Sožitje se je prijavilo 36 družin. Zaprosili smo tudi za možnost, da bi letovali tisti, ki so vključeni v bivalno enoto Doma počitka Mengeš. Sprva je kazalo slabo, končni izid pa je zelo dober.
Polovica varovancev (7), je odšla na letovanje v Porentov dom že 26. 7 1997 druga 23. 8. v Dom Ajda v Libeliče, v dom za obšolske dejavnosti.
Martinovanje je v našem društvu že tradicionalno. K nam povabimo prijatelje iz Varstveno delovnega centra Zagorje. Zberemo se v restavraciji STOL. Veliko nas je, je pa zato še bolj zabavno in nepozabno. Večer nam mine v družabnih igricah, plesu in sproščenem smehu.
Zadnja leta imamo v mesecu decembru kar tri može, ki delijo darila. Mi smo ostali zvesti dedku Mrazu. Že tolikokrat je bil pri nas, da večino pozna po imenu. Za vsakogar najde prijazno besedo in seveda darilo. Letos ga bomo pričakali v KD Mengeš. V kulturnem programu bodo nastopili lutkar in »Metulji« iz našega društva.
Prijetno je bilo v letu 1997 Namen delovanja našega društva je bil dosežen, polepšali in obogatili smo vsakdanjik nekaterim otrokom in odraslim duševno prizadetim. Zahvaljujemo se občinam Mengeš, Domžale, Kamnik, Moravče in Lukovici za pomoč in vsem sponzorjem, ki nam omogočajo delovanje. Želimo vam obilo zdravja in poslovnega uspeha.
SiLVA DREŠAR
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
Predvsem zdravo in srečno v 1998
Društvo invalidov Domžale je leto 1997 sklenilo z uspešno uresničenim programom, ki so ga sprejeli ob začetku leta. V številne dejavnosti, ki so potekale skozi vse leto, je bilo od skupaj 1760 članov vključenih skoraj tri tisoč, kar pomeni, da je vsak izmed članov oz. njihovih družinskih članov in prijateljev sodeloval najmanj v dveh dejavnostih. Precej članov društva se je udeležilo tradicionalnih izletov po domovini in tujini, zelo pomembno pa je tudi, da je društvo v sodelovanju z nekaterimi zdravilišči za več kot 800 članov organiziralo večdnevna okrevanja.
Tako kot prejšnja leta so tudi letos posebno skrb namenili težkim invalidom ter ostarelim nad 80 let. Vsi ti so bili oz. bodo deležni obiskov poverjenikov društva, ki jih bodo obiskali s prijazno besedo in darilom. V prazničnih dneh pa lahko obisk poverjenikov pričakujejo tudi vsi drugi
člani društva in podporni člani, saj so tako kot vsako leto tudi letos pripravili KOLEDAR, na katerem so objavili kompletni program dela društva za leto 1998, skupaj z najnujnejšimi navodili za vključevanje v de1 javnosti (izleti, letovanja, druga družabna srečanja). Pri izdelavi koledarja so sodelovali tudi nekateri sponzorji, njim se društvo najlepše zahvaljuje.
Kot pravi g. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, si bo vodstvo društva v letu 1998 prizadevalo, da bi še razširili socialni program za težke in druge invalide. Društvo bo tudi v prihodnje pospeševalo športno in rekreativno dejavnost, ki bo lahko bolj pestra, saj so se v društvo vključili tudi športniki iz nekdanjega Športnega društva Invalid Domžale. Njihova skrb bo namenjena ohranjevanju zdravja invalidov, krepili pa bodo tudi sodelovanje z drugimi društvi invalidov iz sosednjih regij, posebej pa
se veselijo nadaljevanja sodelovanja s prijatelji iz Izole. Še naprej bodo obiskovali težke invalide, posebna pozornost pa bo namenjena tudi nakupu posebnega kombija, ki bo tudi najtežjim invalidom omogočil prevoz na izlete in okrevanja, hkrati pa športnikom omogočil lažji prevoz na tekmovanja.
V imenu vodstva Društva invalidov Domžale se predsednik g. Edvard Završnik iskreno zahvaljuje za vso pomoč, ki je je bilo društvo od različnih sodelavcev, sponzorjev in (Jonatorjev deležno v letu 1997, iskrena hvala tudi vsem poverjenikom in vsem prijateljem društva, ki radi pomagajo in sodelujejo v vseh aktivnostih, hkrati pa ga. Završnik želi prav vsem članov društva, podpornim članom, prijateljem in sodelavcem veliko zdravja, sreče in uspešnega sodelovanja v letu 1998, in jih že sedaj vabi na osrednjo PROSLAVO DOMŽALSKIH INVALIDOV ki bo 21. marca 1998 v Domžalah.
Zbor atletskih sodnikov Domžale
V okviru Atletskega kluba Domžale uspešno dela tudi Zbor atletskih sodnikov, ki spada med najboljše v Sloveniji. Povprašala sem njegovega predsednika, g. Jožeta Potrbina, da nekaj več pove o njihovem delu.
Koliko sodnikov šteje Zbor atletskih sodnikov? Kdo je najstarejši, koliko so stari najmlajši, kaj in kje vse lahko sodijo?
Prvi predsednik Zbora atletskih sodnikov je bil g. Alfonz Hostnik. Pod njegovim vodstvom smo leta 1988 pripravili prvi tečaj za atletske sodnike. Petnajst slušateljev je tedaj uspešno opravilo praktični in teoretični del izpita za atletskega sodnika. V letu 1990 sem mesto predsednika prevzel jaz, tajnik pa je postala Liljana Horvat. Na željo atletov in nekaterih njihovih staršev smo v letu 1995 ponovno organizirali tečaj, tako da sedaj Zbor atletskih sodnikov Domžale šteje 47 izprašanih sodnikov, od teh je 12 republiških, 36 atletskih sodnikov ter ena sodnica pripravnica.
Najstarejši član našega Zbora je g. Marjan Košir, najmlajša sodnica pa je Katarina Potrbin.
Kako postaneš atletski sodnik (izobraževanje). Če bi kdo to želel, kje se lahko prijavi, kakšni so pogoji? Koliko sojenj mora imeti v posameznem letu?
Atletski sodnik lahko postane vsak, ko dopolni 16 let. Opraviti mora teoretični del - poznavanje atletskih pravil - izpita, praktični del pa poteka na terenu, kjer bodoči sodnik spoznava značilnosti tekov, metov in skokov. Sodnik mora letno opraviti obvezna štiri sojenja. Za napredovanje pa je potrebno opraviti najmanj 60 sojenj in teoretično preverjanje znanja. Vse, ki bi želeli postati atletski sodniki, vabimo, da se oglasijo v Atletskem klubu Domžale.
Kaj vse so atletski sodniki sodili v letu 1997?
Naš zbor največkrat sodi na občinski ravni. Sodimo šolska atletska tekmovanja, krose, različne mitinge in druge oblike preverjanja spretnosti mladih in starejših atletov. Lepo sodelujemo z društvom Sožitje iz Mengša. Zunaj kluba sodimo teke v naravi, gorske teke, večkrat pri sojenju pomagamo tudi ljubljanskemu Zboru atletskih sodnikov. Letno naš zbor sodi na 15 do 20 tekmovanjih - od krosa za predšolske otroke pa vse do državnega prvenstva za srednje šole v krosu.
Koliko sodnikov je sodelovalo na MEPA, menda je bilo število sodnikov in drugih sodelujočih pri organizaciji iz Domžal glede na druge klube zelo številno?
V letošnjem letu je Zveza atletskih sodnikov Slovenije določil,) šest naših sodnikov za sojenje na Mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani, še posebno priznanje je bilo, ker je naš član g. Marjan Cor-za v vrhu vodstva tekmovanja. Tako smo tudi mi pripomogli k pohvali mednarodnih opazovalcev in delegatov o odličnem sojenju. Pole;; sodnikov pa je pri drugih tehničnih opravilih sodelovalo tudi veliko atletov in atletskih delavcev iz Domžal.
Kako ocenjujete sodelovanje z AK Domžale?
Vsa leta naš Zbor dela pod okriljem Atletskega kluba Domžale, saj smo v njem tako rekoč vsi sedanji in nekdanji atleti, atletski delavci, pa tudi nekaj staršev naših atletov. Atletski klub je poskrbel, da imamo enotna oblačila, mi pa vsa sojenja opravimo v dobro kluba, kjer se sijajno počutimo in lepo sodelujemo.
Kaj si želite v letu 1998?
V letu 1998 želimo atletom Atletskega kluba Domžale veliko uspehov in dobrih rezultatov. Hkrati pa
4 L #
Katarina Potrbin, najmlajša atletska sodnica v Zboru atletskih sodnikov Domžale.
Del sodnic in sodnikov iz Zbora atletskih sodnikov, ki so sodili na MEPA v Ljubljani.
vodstvu kluba in sodnikov želimo pri organizaciji tekmovanj in dostojno praznovanje 20-letnice Atletskega kluba Domžale. Hvala!
V. V.
AEROBIKA, BADMINTON, ROLERJI, TENIS
Mesec športa
V mesec športa, ki je od srede septembra do oktobra zagretimi zajel vso Slovenijo, so se vključevala tudi naša društva in šole, med najbolj zagretimi pa so zanesljivo bili na Osnovni šoli Rodi-
ca. Pripravili so raznovrstne športne in rekreativne dejavnosti in vanje povabili ne le šolarje, temveč vse, ki imajo šport radi.
Vaditeljica Eva Blatnik je vodila dvakrat tedensko tečaj aerobike za ženske, trije nedeljski dopoldnevi so bili namenjeni igranju badmintona pod vodstvom Marjana Tancika, za učence te šole pa je g. Tancik skupaj z go. Ana Medved pripravil tudi tekmovanje z rolerji v slalomu. Zelo dobrodošel je bil tudi začetni tečaj v tenisu, vodila ga je ga. Zlat-ka Harter.
V okviru meseca športa pa je potekal tudi prvi rekreativni turnir v badmintonu za dvojice, v njem je sodelo-
valo deset moških in tri ženske dvojice, ki so v prijetnem prijateljskem v borbenih igrah odloČili, kdo je najboljši. Pri moških sta tako zmagala Jernej Lenič in Blaž Šter, v finalu sta premagala Marka Žagarja in Robija Kaseta. Med ženskami pa sta bili najboljši Mateja Fink in Lena Šeter pred Doris Čorič in Sandro Štikavec, tretji pa sta bili Lidija Šivavec, in Draga Komlanc.
Badminton si tako utira pot med naše občane, saj čedalje bolj spoznavajo, da je to prijeten lep šport, ki nudi veliko možnosti tako za rekreac-jo kot za prijetno druženje in spoznavanje novih prijateljev. Vsi udeleženci prvega turnirja si želijo, da bi mu sledili drugi, tretji... V.
PET MINUT ZA ŠPORTNICO TEJO GREGORIN
S štafeto prvič v svetovnem
pokal
u
Sedemnajstletna smučarska tekačica Teja Gregorin iz Ihana se je v lanskem letu povzpela med najboljše slovenske mladinke, še posebej rada pa se spominja svojih nastopov na Olimpiadi mladih, kjer je bila v klasični tehniki 13., v skatingu pa 17 Kako bo letos, bo morda še uspešnejša, je bilo prvo moje vprašanje dijakinji športne gimnazije v Škofji Loki.
Priprave na sezono so bile klub poletni poškodbi kolena, ki je zahtevala celo operacija, zelo uspešne. Osnovo za kondicijski trening je pripravil znani trener Dordevič, s katerim sodeluje že dve leti, pri specialnem smučarskem programu sodeluje Jure Velepec, glavni trener članske smučarske tekaške reprezentance. Treniram dvakrat dnevno, veliko sem v fitnesu. K dobri pripravljenosti bo letos precej prispevalo to, da smo bili veliko na snegu. Skoraj mesec dni smo se pripravljali v skandinavskih državah, sedaj pa redno odhajamo na Pokljuko.
Za tabo so že prve tekme. Kako je šlo?
Na Pokljuki smo imeli prve dni decembra prvo letošnjo izbirno tekmo za državno reprezentanco. Z uspešnima tekoma tako v klasični tehniki kot v prostem teku (skating) sem v absolutni konkurenc i osvojila tretje mesto in se uvrstila v štafeto državne reprezentance Slovenije, ki bo nastopala v tekmovanjih za svetovni pokal. To bo moja prva tekma na tako visokem nivoju.
Tekle bomo skupaj z Natašo Lačen, Andrejo Mali in Ines Hižar v šefeti 4 krat 5 kilometrov in poskušale Sloveniji priteci čim več točk za svetovni pokal.
Katero tekmovanje bo zate v letošnjem letu najpomembnejše?
Največji izziv bo svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih tekih, ki bo letos v januarju v Švici. Moj cilj je uvrstitev do tridesetega mesta, kar bo med mladinkami, od katerih bodo mnoge skoraj tri leta starejše od mene, lep uspeh.
Kakšni so drugi načrti?
Čimbolje se uvrstiti na vseh drugih tekmovanjih, ki jih ne bo malo. Tako bo konec januarja državno prvenstvo, kjer pričakujem zelo dobro uvrstitev. Glede na dobro pripravljenost bi bilo realno, da bi osvojila kakšno medaljo v mladinski konkurenci, čimbolje pa se bom poskušala uvrstiti tudi v članski konkurenci.
Srečno, Teja! V.
Domžale
/bmnik
DECEMBER GRUDEN
31
Tekačica na 400 m z ovirami Bojana Vojska (v sredini) na začetku ME-PA v Ljubljani. Ob njej najboljša slovenska atletinja med starejšimi mladinkami Sonja Roman (levo) ter odlična tekačica na dolge proge Rad-mila Vukmirovič.
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Najuspešnejše leto doslej...
Leto 1997 bo v zgodovini Atletskega kluba Domžale, ki v prihodnjem letu praznuje prvih dvajset let svojega dela, ostalo zapisano kot najuspešnejše doslej. Odlična organizacija državnega prvenstva v krosu ter Krosa Dnevnika, številna udeležba na Olimpijskem teku, pa tudi prijeten klubski športni dan so najodmevnejše aktivnosti, ki so bile ob številnih občinskih, medobčinskih šolskih tekmovanjih organizirane v okviru Atletskega kluba Domžale v letošnjem letu. Klub je sprejel nov statut, program za praznovanje dvajsetletnice, največ veselih trenutkov pa so vsem članom kluba prinesle številne odlični' uvrstitve mladih in starejših atletov, ki so s svojimi teki, meti in skoki razveseljevali sebe, svoje starše in trenerje, pa tudi Atletski klub Domžale v celoti.
Tudi za Boštjana Brnota, tekača na dolge proge, je bila letošnja sezona med najuspešnejšimi doslej.
Najuspešnejši atlet letošnje sezone je zanesljivo GREGOR BREZNIK, sprinter, tekač na 100 in 200
metrov, tudi član državne reprezentance in slovenske štafete 4 x 100 metrov. Osvojil je naslov državnega prvaka, bil podprvak, udeleženec svetovnega prvenstva in univerziade, na vseh tekmah in mitingih v ospredju, hkrati pa tudi atlet, ki svoje uspehe šele napoveduje in bo zanesljivo tudi v prihodnjih letih krojil vrh najboljših slovenskih sprinterjev.
Med starejšimi mladine i sta lotos kar malo presenetila BOŠTJAN BRNOT in BO|ANA VOJSKA. Pravo »presenečenje« je bila njuna uvrstitev na Mladinsko evropsko prvenstvo v Ljubljani, s čimer se je AK Domžale uvrstil med redke klube, ki so imeli na MEPA kar dva svoja tekmovalca. Pri tem je zlasti pomembno to, da sta oba od zgodnje mladosti člana kluba, za katerega sta letos oba osvojila tudi naslove državnih prvakov, in sicer Boštjan kar dva (na 5.000 in 10.000 m), Bojana pa je med starejšimi mladinkami osvojila prvo mesto v teku na 400 metrov z ovirami. Med starejšimi mladinci omenimo še letos najboljšega srednješolca Klemena Avblja ter tekačico na dolge proge Meto Pungerčar, ki je osvajala prva mesta na številnih manjših tekih in mitingih. Pri mlajših mladincih oz. pionirjih pa je bil zelo odmeven uspeh bratov Domna in Bernarda Jarca, ki sta postala člana državne reprezentance v gorskih tekih in osvojila številne dobre uvrstitve tako na domačih kot mednarodnih tekmah, o čemer smo že pisali, medalje pa sta osvojila tudi Tomaž Kušar in Larisa Capuder.
Tudi med drugimi, zlasti mlajšimi atleti, najdemo dobre tekače, skakalce in rrotalce, ki pod skrbnim vodstvom trenerjev Damjana Berdika, Tomija Vreša in Toneta Založnika pridno trenirajo in obetajo, da bodo morda že v letu 1998 posegali po dobrih uvrstitvah.
Atletski klub Domžale se zahvaljuje sponzorjem in vsem, ki s/,) kakorkoli pomagali, da je za klubom še ena uspešna atletska sezona, ter jih hkrati vabi, da skupaj z njimi praznujejo dvajsetletnico uspešnega dela. Vsem želi tudi srečno in uspešno 1998!
V. V.
Uspešno zaključili sezono
Konec novembra je bila v Celju že tradicionalna prireditev ob zaključku tekmovalne sezone v konjeniškem športu. KONJENIŠKA ZVEZA SLOVENIJE je za dosežene športne uspehe v pretekli sezoni podelila posebna priznanja posameznikom, klubom in šolam jahanja.
Tako priznanje so prejeli: SANDI SMOLNIKAR, JANEZ KRUMPAK in JAHALNA ŠOLA KRUMPERK. Priznanja je podelil predsednik KZ Slovenije dr. Gregor Pintar.
SANDI je prejel priznanje za doseženo 3. mesto v tekmovanju za pokal Slovenije, JANEZ pa si je priznanje prislužil za osvojeno srebrno medaljo na državnem prvenstvu, ki je potekalo avgusta v Velenju.
Na državnem prvenstvu smo KRUMPERČANI poleg že omenjene Janezove medalje v kategoriji mladinci - posamezno osvojili: srebrno medaljo v kategoriji mladinci - ekipno, ekipa
Zlata Aco in njegov Capiapo.
Janez in Lidija prejemata medalji
Janez Krumpak na podelitvi za osvojeno drugo mesto na državnem prvenstvu
sta bila Lidija Grum in Janez Krumpak; srebrno medaljo v kategoriji člani - ekipno st,i pri služila Sandi Smolnikar in Go-razd Kušar; zlato medaljo pa je priskakal Aco Slavič v kategoriji - za mlade konje.
Z doseženimi rezultati smo zadovoljni, saj so nas letos pestile poškodbe konj in tekmovalcev.
Ponovno se je pokaza lo, da dobro in trdo delo obrodita sadove. To nam daje moči in zagon za priprave na naslednjo sezono.
Ob tej priliki bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v tem letu. Naš uspeh je bil odvisen tudi od vas, zato bi žele-vašega sodelovanja tudi v novi sezoni.
Tone Završan - radomeljski športnik
Malo mladeničev in tistih, ki so po srcu mladi, je za šport tako zelo navdušenih, kot je Ra-domljan Tone Završan. On je tudi središče radomeljskega nogometa. Pred leti, ko je bila za trenerje »suša«, je treniral kar vse tri ekipe, pionirsko, mladinsko in člansko. Mimogrede je nogomet šport, ki aktivnega člana skoraj nič ne stane, medtem ko so nekateri drugi športi za mlade dokaj dragi. Povrhu
Ea so nogometniki kar dvakrat oristni. Zase pravijo, naj bo ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU, s tekmami pa zabavajo in navdušujejo gledalce.
Spoštovani prijatelj Tone, prosim, da najprej poveš, koliko let je mimo, odkar si telo in dušo zapisal svojemu najbolj priljubljenemu športu - nogometu. Kdo te je za to pridobil?
Za nogomet sem se navdušil že v rani mladosti. V listih časih ni bilo ne televizije in ne diska. Otroci smo svoj prosti čas preživljali na majhnih nogometnih igriščih v predmestju Ljubljane. Redno sem začel igrati nogomet šele pri 15. letih pri Iliriji v Šiški, kjer sem odigral tudi mladinski staž. Po vrnitvi iz vojske pa sem igral Za Savo iz Tacna.
Si bil kot nogometaš s sabo zadovoljen?
Drži, kar zadovoljen sem bil; res pa je, da sem igal v manjših klubih. Moram povedati, da na uradni tekmi nisem bil nikoli izključen, čeprav sem igral večinoma v obrambi.
Zdaj pa prosim, da se bralcem Slamnika predstaviš. Koliko let si pa že Radomljan?
V Radomlje sem se preselil iz Ljubljane. Toda do leta 1970, ko sem tu kupoval stanovanje, nisem vedel, kje so Radomlje. Ko sva z ženo prišla pogledat, pa nama je bilo takoj všeč.
Kako so se rojevale, razvijale in rasle ekipe radomeljskega nogometa?
Kot član kluba sem tu odigral nekaj sezon; po nekaj letih pa je bilo z mojim igranjem konec. Ravno takrat ni bilo trenerja za mladinsko ekipo. Prosili so me, da jo prevzamem. Naredil sem tudi nekaj izpitov in si pridobil naziv trener nogometa. Prevzel sem selekcijo mlajših in hitro vzpostavil stik z radomeljsko šolo. Učitelji telovadbe so učence pošiljali na igrišče in še zdaj sem zelo zadovoljen, da je nekaj naših nogometašev kasneje igralo tudi v prvi in drugi slovenski ligi.
Ti je bilo glede razvoja tega športa v Radomljah kdaj hudo? So bile tudi kasne krize?
Kot v vsaki ekipi je tudi pri nas prihajalo do vzponov in padcev. Takrat, ko si na vrhu, so vsi zadovoljni; ko pa pridejo slabše1 uvrstitve, se hitro najdejo ljudje, ki bi ti vrgli kakšno poleno pod noge.
Menda si bil nekaj časa trener kar za vse tri ekipe.
Res sem nekaj časa treniral vse sam. Vendar to ni dolgo trajalo.
Težko je uskladiti vse termine tekem in treningov.
Ljudje pravijo, da si kot vodja in trener pravi mojster. Medtem ko se trenerji gostujočih klubov med tekmo razburjajo, vpijejo in zmerjajo svoje igralce, da so lenuhi in zaspanci, ti sloviš po tem, da iz tvojih ust ne pridejo preostre ali celo žaljive besede, in to tudi takrat, ko domače moštvo izgublja.
Kot trener si prizadevam za prijateljski stik z igralci. Danes je na mlade nogometaše treba vplivati tudi psihološko in ne samo »nogometno«. Iz dolgoletne prakse opažam, da je sedaj mlade nadobu-dneže teže krotiti kot recimo pred desetimi ali petnajstimi leti. Tudi sam kdaj povzdignem glas. Kako pa naj me sliši igralec, ki je 30 ali 40 metrov oddaljen od mene. Vendar so to vedno le spodbudne
besede ne pa žaljivke. Seveda pa mi ni vseeno, če naša ekipa tekmo izgubi, toda žal so tudi porazi sestavni del športa.
Ali si med tekmo napake posameznih igralcev »beležiš« v glavo in jih po tekmi skupaj analizirate in predebatirate?
Po tekmi, ki jo zmagaš, je lahko analizirati; kadar pa izgubimo in so glave še razgrete, je pa bolje analize pustiti za naslednji trening.
Dober trener ni samo učitelj športa pač pa za mlajše in starejše dečke ter mladince tudi vzgojitelj. Kako je s tem?
Mlade igralce pridobivamo iz osnovne šole. Večkrat imamo tekme med trenerji in šolarji. Seveda je treba veliko delati in delati, saj talenti »brez dela« ostanejo samo talenti. Na treningih moraš včasih kakšnega sitneža tudi poslati domov, da potem z drugimi trening mirno poteka naprej.
Kaj pa člani, so dovzetni za trenerjeve nasvete in napotke ter na splošno za disciplino. Saj brez tega menda ni uspeha.
Pri članih je to laže, saj so že odrasli nogometaši. Koga pa le kdaj zanese - potem so pa problemi s sodnikom ali trenerjem.
Pred leti je bil radomeljski nogomet na visoki ravni. Kako je danes?
Pred leti smo bili res na vrhuncu. Eno leto smo igrali v 2. slovenski ligi in dve leti v 3. ligi zahod. Vendar mislim, da je 3. liga največ,
kar zmore tako majhen kraj, kot so Radomlje. Sedaj igramo v MNZ Ljubljana. Ekipa je sestavljena iz mlajših in starejših igralcev. V prihodnosti bi radi ekipo še pomladili, saj je med mladinci nekaj zelo perspek-livnih igralcev, ki pa morajo svoje sposobnosti pokazati na tekmah.
Redno igraš tenis, veliko pa delaš pri organizaciji in vodenju radomeljskega športnega društa. Brez tebe bi najbrž škripalo ali bi celo nehalo tudi škripati?
Res je, rad igram tenis. Vsak prosti trenutek, če nisem na nogometnem igrišču, jo mahnem na tenis. Kar zadeva športno društvo, pa smo ostali samo še nogometaši. Včasih je SD Radomlje imelo še košarkaše, atlete in tenisače. Ti so odšli na-svoje, košarka in atletika pa sta zamrli. Kar pa zadeva škripanje, pa mislim, da ne bo nehalo, saj si je nogomet že utrl pot v radomeljske in okoliške domove.
Seveda so pomembne tudi finance. Imate dosti rednih sponzorjev?
Brez denarja ne gre. Vse, kar zberemo, porabimo za tekmovanja (sodniški stroški, potovanja) in nakup opreme. Letos nam je priskočilo na pomoč podjetje KAL-CER (Metod Cerar). Nakupili smo opremo za vse ekipe, tako da smo tudi lično opremljeni. Zraven imamo nekaj manjših sponzorjev; imena lahko preberete na naših plakatih.
Kako deluje ozadje kluba? Koliko vas je »ta pridnih«?
Res je, da nas je v vodstvu kluba premalo. Zato pozivam vse, ki bi radi delali v nogometnem klubu, naj se vključijo. Z veseljem jih
bomo sprejeli v svoje vrste. Pohvaliti je treba tudi veteransko ekipo, saj so njeni člani vedno pripravljeni pomagati pri delovnih akcijah ali organizacijah tekem.
Igrišče z garderobo imate urejeno.
Garderobe bomo v letošnji zimi skušali še bolje urediti in opremiti. Spomladi bomo usposobili tudi pomožno igrišče, da bomo na njem trenirali ob slabem vremenu.
Že dolga leta krajane za novo leto obiščeš na domovih, jim zaželiš sreče in zdravja ter jim podariš koledarje. So krajani kaj radodarni in podpirajo enega najbolj popularnih športov?
Res je, za novo leto si že dolga leta z gasilci podajamo kljuke. Moram poudariti, da je to pobiranje za naš klub velik finančni zalogaj. Rad bi se zahvalil Radomljanom za vsak tolar, ki ga podarijo za nogomet. Pohvaliti moram tudi okoliške kraje, Rova, Škrjančevo, Hudo, Homec in Preserje, saj tudi tam ne zapirajo vrat pred našimi obiski.
Imaš za naprej kakšne posebne želje?
Tako kot vsak predsednik si tudi sam želim, da bi čimveč napravil za svoj klub. Moja največja želja pa je, da bi Radomlje dobile svoje igrišče. Radi bi ostali na sedanjem igrišču. Tudi Krajevna skupnost je obljubila, da nam bo pomagala. Poudariti moram, da bomo drugo leto praznovali 25-let-nico kluba. In še to. Tudi sam bi rad videl, da bi prišel kakšen kandidat za predsednika kluba. Za take funkcije v majhnih klubih se ljudje ne pulijo preveč, saj jim to nalaga predvsem veliko dela.
Prijatelj Tone, hvala za pogovor.
France Cerar
32
DECEMBER GRUDEN
/lamnik
Domžale
KK PIRUETA
Optimizem kljub
težavam
Po kratkem odmoru, med katerim so si kotalkarji domžalske Piruete nabirali moči za nove uspehe in z njimi povezane napore, se je spet začela nova sezona za vse kotalkarske navdušence. Vendar brez težav ne gre in tokrat so se pojavile takoj na začetku.
»Umetniki na kotalkah«, torej umetnostni kotalkarji so skoraj dobesedno ostali na cesti, saj so izgubili prostor za vadbo. V prejšnjih sezonah so namreč lahko vadili svoje umetnije in se uspešno pripravljali na tekmovanja v domžalski hali Komunalnega centra, letos pa jim KK Helios, ki je najemnik omenjene dvorane, tega več ne dopušča. Dvorana je sicer res last Občine Domžale, vendar je KK Helios njen najemnik in kot tak razpolaga z uporabo prostora. Tako vodstvu Piruete ni preostalo drugega, kot da čimprej poišče ustrezen nov prostor za vadbo, kar pa je bilo mogoče le zunaj domžalske občine. To bo gotovo vplivalo na nove težave, saj se bodo morali kotalkarji vsakodnevno voziti v Ljubljano. In ker so med Piruetnimi umetnostnimi kotalkarji večinoma otroci, bo to še toliko težje. Potrebno bo veliko dobre volje tako članov kluba kot njihovih staršev; Sport, ki je že tako po krivici nekoliko prezrt, pa bo izgubil še nekaj svojih simpatizerjev. Vendar na srečo imajo mladi navdušenci volje na pretek in to se bo nedvomno tudi v tej sezoni pokazalo na tekmovanjih. Taki in drugačni zapleti pa so neke vrste spodbuda tudi za vodstvo oziroma funkcionarje kluba, saj še naprej pridno iščejo rešitev, ki bi ustrezala vsem domžalskim kotalkarjem.
Precej bolj spodbudne so novice iz sekcije hitrostnih kotalkarjev. Ti so namreč na težave s prostorom navajeni, saj že tri leta trenirajo v Ljubljani. Tudi njihovi uspehi kaže-
jo, da je potrebna le dovolj močna volja, veselje do športa in podpora staršev. Obenem hitrostno kotalka-nje postaja iz dneva v dan bolj priljubljeno in število članov Kotalkar-skega kluba Pirueta se povečuje tudi na račun priljubljenosti te discipline. Vendar se zanjo odloča predvsem nekoliko starejša mladina in vsi »hitri Piruetniki« imajo osnovno šolo že za sabo - vsakodnevni trening v Ljubljani zanje torej ni tako problematičen. Ker pa zima - v nasprotju z umetnostnim kota tkanjem - hitrostnemu kotalkanju ni najbolj
naklonjena, bodo tudi to zimo predvsem vzdrževali telesno kondicijo, potrebno za ta šport, prave treninge pa bodo prihranili za toplejše dni.
Medtem ko tekmovalci že pridno trenirajo, pa se tudi funkcionarji trudijo, da bi članom kluba omogočili čim boljše možnosti. Tako skušajo hitrostnim kotalkarjem pridobiti novega trenerja. Ta je na pogoje KK Pirueta v glavnem že pristal in bo za klub prav gotovo pomembna pridobitev. Se posebej veliko si obetajo od sezone 1998, saj
so že letos pokazali, da velja nanje računati tudi naslednje leto. Na šolskem prvenstvu v hitrostnem kotalkanju v Naklem so namreč zasedli skoraj vsa prva mesta.
Med zimskimi počitnicami pripravlja klub podobno kot lani še seminar tako za hitrostne kot za umetnostne kotalkarje. Poudarek tega seminarja bo na fizični pripravljenosti in tehniki dvojnega odriva pri hitrostnih kotalkarjih. Mladi športniki bodo tako lahko izvedeli še nekaj pomembnih ;x)drobnosti, za katere morda na treningu zmanjka časa in sam seminar bo gotovo tako uspešen kot prejšnje leto.
Nov trener hitrostnih kotalkarjev, veliko zagnanih in nadarjenih tekmovalcev v obeh disciplinah ter organizirano delo Kotalkarskega kluba Pirueta obeta veliko pri nadaljnjem delu in uspešnem predstavljanju kluba. Želimo jim, da bi čimprej rešili tudi težave zaradi vadbenega prostora - morda bi lahko tu na pomoč priskočila rJomžalska občina - saj si mladi in obetavni kotalkarji gotovo to več kot zaslužijo.
ANDREJA KMETIC
MOTOCIKLIZEM
jure Kozule - državni prvak
Še ne 17-letni Trzinčan |ure Kozule (Habat Racing, MIG team Izola) je novi državni prvak v motociklizmu v razredu do 125 ccm GR Do tega laskavega naslova pa je, kot priznava, prišel po smoli letos neprimerno boljšega Novogo-ričana Vasje Samca, ki mu je na zadnji dirki odpovedal motor. Z Urošem Habatom (Habat Racing, MIG team Izola) pa si letos deli tudi 2. mesto v tekmovanju motorjev skuter v razredu do 50 ccm. Da je pri Habatovih vseh pet »zastrupljenih« z vonjem po bencinu, priča dejstvo, da bosta v prihodnji sezoni med motorji skuter nastopila tudi Luka in Marjan, ko bosta dosegla starostno omejitev 12 let. Najmlajši, sedemletni Silvi, pa je letos zmagal na dirki mini motorjev v Murski Soboti med enajstimi tekmovalci.
MIRAN KOKALJ
Na sliki desno: Jure Kozule po naporni dirki
Šahovske novice
Milanov brat Bojan in bratranec Bogdan sta igrala za Šahovsko društvo Domžale
Domžale
Že sedmič smo se zbrali najboljši šahisti kamniške in domžalske občine, da se pomerimo na prijateljskem šahovskem dvoboju na 64-ih črno-belih poljih in tako počastimo spomin na našega prezgodaj preminulega šahovskega prijatelja Milana Osolina, ki je bil takrat eden najboljših slovenskih šahistov.
Naš tradicionalni dvoboj je potekal na god sv. Miklavža, 6. decembra 1997, in sicer smo se pomerili vsak z vsakim na desetih deskah, pri čemer je imel vsak igralec na voljo deset minut časa za razmišljanje med partijo. Po napetem in športnem dvoboju so skupno zmago slavili šahisti ŠD Domžale, ki so dokaj tesno (na polovici dvoboja so vodili celo gostje), ugnali šahiste iz Kamnika in okolice z rezultatom 53,546,5. Najboljši šahisti pri Kamničanih so bili FM Igor Kragelj (8t), Marjan Karnar (7t.) in Igor Juhant (5t.), pri gostiteljih pa so bili najboljši M Vladimir Ivačič (8,5t), Bojan Hribar {7,51.) in Boris Skok (6,5t.).
Cannes
Na letošnjem svetovnem šahovskem prvenstvu za mladince, ki bo od 8. 12. do 18.12. 1997 v francoskem filmskem mestu Cannes, bo me ril svoj dragoceni šahovski talent in svoje šahovsko znanje Aleksander Nadj,  učenec 6. a
razreda OŠ Trzin in najperspektivnejši mladi igralec ŠD Napredek Domžale. Aleksander Nadj, z njim je na veliko mednarodno tekmovanje odpotoval njegov oče in šahovski mentor Vladimir, je prepričan, da bo na svetovnem prvenstvu dostojno predstavljal ne le sebe, Trzin in občino Domžale, ampak tudi Slovenijo. Z dobro igro, ki jo je 12-letni Aleksander že pokazal na letošnjem evropskem prvenstvu
v Tallinu, pričakujemo njegovo dobro uvrstitev tudi na svetovnem prvenstvu v Franciji.
Brez pravega poslu-ha sponzorjev seveda ne bi šlo. - Njegovi glavni denarni podporniki (ne edini) so: OŠ Trzin, KS Trzin, ŠD Trzin, Občina Domžale in Športna zveza Domžale.
Domžale
Na novembrskih hi-tropoteznih šahovskih turnirjih ŠD Napredek Domžale je prvo mesto zasedel Boris
Skok, ki je zbral 28 točk. Drugo mesto je osvojil Bogdan Oso-lin 27 t., tretji je bil Artur Jack 26 t., četrti lože Skok 24,5t., peti Vitomir Janjič 21,5t. itn.
Na štirih tedenskih turnirjih v novembru je sodelovalo 16 šahistov.
Še skupni vrstni red hitropoteznih šahovskih turnirjih po letošnjih devetih mesecih: 1. Bogdan Osoin 293,5 t., 2. Boris Skok 284,5, 3. Artur Jack 275 t., itn.
Jarše, Majčev dvor
V petek 21. 11. in v soboto 22.11.1997 je bilo v tehnični izvedbi ŠD Napredek Domžale (v okviru Šahovske zveze Slovenije) Odprto državno seniorsko prvenstvo 1997 (nad 60 let). Zaradi slabega odziva slovenskih medijev, na katere je bilo dokaj neuspešno naslovljeno povabilo na šahovsko tekmovanje, se je prvenstva udeležilo le 26 šahistov iz 15 slovenskih šahovskih društev oziroma klubov. Po 9. krogih Švicarskega sistema (igralni čas 2x30 min.) je zmagal MK Vide Vav-petič, senior ŠD Napredek Domžale, zbral je
7 točk. Z istim točkovnim izkupičkom kot zmagovalec: se je na 2. mesto uvrstil prvokategornik Karol Kos, član ŠK Branik Maribor. Na dobro
3. mesto se je s 6 točkami zavihtel Se en domači šahist, mojster Vladimir Ivačič, ŠD Napredek Domžale.
Končni vrstni red: 1. Vide Vavpetič 7(50.0),
2. Karol Kos 7(475), 3. Vladimir Ivačič 6 (475),
4. Rado Tavčar 6, 5. Štefan Režonja 6, 6. Zvone KrZišnik 6, 7 Cveto Trampuž 5,5, 8. Milan Kavšek
5. 9. Maks Djurkovič: 5, 10. Anton Štimec 5, 11. Stanislav Skok 5,12. Peter Zupančič 4,5 itn.
Bogdan Osolin
30 nagrad
za reševalce
novoletne
križanke
Uredništvo bo med izžrebane reševalce, ki morajo rešitve poslati do 6. januarja 1998 na naslov Uredništvo glasila Slamnik, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale -
NAGRADNA KRIŽANKA, razdelilo 30 nagrad:
1. FCT FIZIO CENTER TRZIN: storitve v vrednosti 15.000,00 SIT
2. AS I AHAČIČ SERVIS TRGOVINA: palični mešalnik Gorenje
3. IF.ROVŠEK COMPUTERS d.o.o.: miška s podlogo in igralna palica
OUICKSHOT
4. SERVIS OPEL KOSEC Domžale: 10% popust pri eni storitvi servisa
5. NAPREDEK Domžale: Napredkova torta
6. Trgovina SPINA Kraste; vrednostni bon 5.000,00 SIT
7 PUČKO cementni izdelki: cementni izdelki v vrednosti 5.000,00 SIT
8. Gostilna pri BEVCU: večerja za 2 osebi
9. Frizerstvo POGAČAR Lukovica: lasna kozmetika v vrednosti 4.000,00 SIT
10. -13. BISTRO PIZZERIIA FONTANA DOB: pogostitev v vrednosti po 2.500,00 SIT
14. M MARKET Moravče: vrednostni bon 3.000,00 SIT
15. MLIN ROTAR Moravče: mlevski izdelki v vrednosti .3.000,00 SIT
16. -19. NAPREDEK DOMŽALE: Napredkova novoletna potica
20. Cvetličarna MARKUŠ Moravče: cvetličarske usluge v vrednosti 2.000,00 SIT
21. Picerija FURMAN Lukovica: 1 družinska pica
22. -2.5. DUŠAN HRIBAR s.p. SERVIS IN TRGOVINA RTV TEHNIKE: STORITEV V VREDNOSTI 2.5(X),(X) SIT
26.-30. PIZZERIA KAPRA: pica za 2 osebi
Hvala vsem, ki so prispevali nagrade, vsem bralcem Slamnika pa veliko sreče pri žrebanju!
PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE ŽELI VSEM STRANKAM
FRIZERSKI SALON »HELENA«
DOMŽALE, 5LAMNIKAR5KA13.
ZA 0L3ISK V LETU 1993 SE TOPLO PRIPOROČAMO!
Kemijska industrija KAMNIK d.d.
Vabljeni v našo trgovino, kjer lahko izbirate v pestri ponudbi izdelkov zabavne pirotehnike po ugodnih cenah.
Obiščete nas lahko v Kamniku, Fužine 9, tel. 831-011, int. 340, vsak dan od 10. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
VSEM BRALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU.
Domžale
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
33
NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA
SLIKOVITO STRNJENO NASELJE V SPODNJI SOŠKI DOLINI. Z GALERIJO R.DEBENJAKA
VRV, KONOPEC
PERGAM-SKI KRALJ
LETOVIŠČE BLIZU
CRIKVENICE
MORAVČE: PRAZNIČNI NAKUPI V...		MOTORNI VLAK	SLIKARSKA DEŠČICA ZA RAZMA-ZOVANJE IN MEŠANJE BM PRIKAZ PRED JAVNOSTJO
			
STEKLO ZA ENO OKO, NAMESTO OČAL	T		
MESTO V MAVRE TANIJI			
JUTRANJA PADAVINA			
PODZEMNI ŽUŽKOJED			
SKLADNOST, HARMONIČNOST			
ULITA TISKARSKA ČRKA			
UBRAN			SLAVA
KODER			KLAVORA
LUKNJICA V KOZI
GLOBOKA NEZJES1
PODEZEL. NASELJE
ANDREJ KURENT
PANOGA, PREDEL, PODROČJE
KAREL IZGORŠEK
NADAV, PRIBITEK
nTnaDna
SMRT
VERA
_EBZBL. BOGASTVO GOZDOV
ČEŠKO MOŠ. IME (OTAKAR, KRAJŠE)
SLIKA ALI KIP GOLEGA -JELESA.
POZIREK
LASTNICA CVETLIČARNE V MORAVČAH
JAMA V ŠPANIJI S PALEOUTSKIMI BARVNIMI STEN.RISBAMI
LETOPIS, KRONIKA
LOVRO TOMAN
OČETOVA
ALI MAMINA SESTRA
STARORIMSKI POZDRAV
TISOČ TISOČEV
MAI.IK
NOVINAR, PISEC REPORTAŽ
ANDREJ OSTANEK
GLAVNO MESTO URUGVAJA
JAPON.NA BIRALKA BISEROV
IGLAVEC, ML
SLIKA.FO-TOZATV
OLGA^ ANDERLIČ
EL.MOR-SKABJA.
ILOVICA
ŽIVALSKA
NOGA
QRODJE
JAML.
SIMON JENKO
UNIČEVAL-
POLOTOKA
POKRAJINA IN REKA VSEV.ZAH.
KANADI
kriŽard spremstvo
BARVNI PREMAZ ZNACILN. MOŽATEGA
SLOV. PISATELJ (»OSZIV-LJENJA«)
STRUP.SNOV VMANJIJIH PECELJ PRI GOBI
NAJV, KOPJA ŽLVAL UMETNIK IZ ANT. DOBE
LUTKAR, SJ0NCJ& IGRALKA NIELSEN
SL.GLASB. ANSAMBEL
EGIRBOG MESECA
TUREK, OSMAN
DOBITEK NA TOMBOLI
TRAVNIK OB VODI
POKRAJ I-KONJSKI NAVSEV. TEK ŠPANIJI
VILKO EMERSIĆ
MESTO NA BAVARSKI
TJJKKA STRANKA
VODJA LETALA
ALI LADJE
ARABSKI ..KNEZ GRANT
oddeTeT terciarav
GEOL.ZGO DOV.ZEMUE
.ESIONtC ERWIN RESCH
PETER OBLAK
AM.MOŠJ-MEiKRAJSEi
VRATA (ZASTAR.)
ANDREJ STOJAK
TOVARNA V CELJU
■-?- ŽERJAL .»ALABASTER«
SOCJAL, POLOŽAJ
OBRAMBNI OKOP
MEM.FILO-ZO^PAUU KNJIŽEVNIK FINCI
FILMSKI REŽISER (OTAR)
ANGL. SVETLO PIVO
PREBIVA-L2LACJJJE
POKR.NA PE LOPONEZU
ITALIJ. DENARNA ENOTA
ODPRTE POŠKODBE TKIVA
MESTO V
JiPANjJL FRIDOLIN ^KRAJŠE)
GLASBE-
VELIKAN. KOLOS
LJUBEZEN DR.ZIVAGA
IGRALKA TKACEV
PTIČ PEVEC Z UKRIVLJENIM KLJUNOM
PODZEMNI DEL RASTLINE
SLAVILNA _EtSiM_
STANKO ARNOLD
AM. IGRALKA BLYTH
ATOL V TUAMOTU
JANEZ TRDINA
PISATELJICA PEROCI
IVO, ANDRIĆ
MESO RAZPADAJOČE .POGINULE ŽIVAL! PERNATA DOMACAliVAL
DOLGO-REPATROP PAPIGA
RADIO
ZA REŠEVANJE USPOSOBLJENA OSEBA
DALMAT. ZEN.IME FRANCEK RUDOLF
VRSTA DALJNOGLEDA ZA OPAŽ ZVEZD
ZNAK.ZNA-MENJE, DEJSTVO
Rudolf
AHČAN
HRIB PRI BEOGRADU
NEDA ARNERIĆ
ŽIV.INDUS TRIJA V KAMNIKU
GRŠKI BOG VOJNE
BLAGAJNA (LJUDSKO)
SOD.SLOV PESNIK (BORISA.)
PISANA TROPSKA PAPIGA
KRAJ KJER STOJI MLIN ROTAR
STARO-JUDOVSK1 KRALJ
KRIVA TUR. SABLJA ATEM1NP
SVETIŠČE
SPREMLJEV EROSA
PHISPEVZA PREZIVLJ.
GOROVJE VMJANMA RU, NEKD BURMI
KAREL ERBEN
TOMBA
VRSTA OKRASNEGA KAMNA
OZKA
"OOBlA-NA DESKA
IZUMRLO EVROR DIVJE
GOVEDO
NAZIV
PRAŠIČ
DRUGO NAJVEČJE MESTO V SIRIJI
POKRAJ,
L
EGIRBOG SONCA
HIDRO-ELEK-TRARNA
SODOBNIKI KELJOV
GAŠPER LANGUS
KABINA
mm
TIPA! NI ORGAN
VRSTA METULJA
ROBERT ALTMAN
ZAPREKA
AM.PEVKA ZABAVNE GLASBE (YOKOl
ELTrT ZBIRAJ NIK
. ZMIKAVT
POPOlNA ZMAGA PRI
TAROKU
PRISTAŠ
PITA60-ROVE FILOZOFIJE
MITOL. KRALJ EUDE
NAM|
ST.RMSKI PLEMIČ (ZAROTA)
ZGODNJE
SADJE ALI VINO
TRGOVINA V
KRAŠCAH
DALMAT ŽEN IMF
BORIŠČE
V ANT AV-RTEATRU
VODNI /RTINEC
MMSKI ZGODOVI NARI-GER-
MANIA")
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
/bmnik
Domžale
Novi znaki za alarmiranje
Občanke in občane občine Domžale obveščamo, da se s 1. januarjem 1998, na podlagi »Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja« (Ur. list RS št. 45/ 97), tudi v naši Občini začnejo uporabljati novi znaki za alarmiranje prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah. V primerjavi s prejšnjim je nov sistem alarmiranja poenostavljen saj obsega manj znakov, ki so lažje prepoznavni. Preizkus siren se bo izvajal vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Občina Domžale
ZNAKI ZA ALARMIRANJE
OPOZORILO ZA NEVARNOST
(enoličen zvok)
I-1
120sek.
PREPLAH OZIROMA NEPOSREDNA NEVARNOST
(z.ivij.ijoč zvok)
60 sek
PRENEHANJE NEVARNOSTI
(enoličen zvok) t-
30sek. '
Za preizkus siren se uporablja enak zvok kot za prenehanje nevarnosti!
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE - DAVČNA UPRAVA RS DAVČNI URAD LJUBLJANA - IZPOSTAVA DOMŽALE LJUBLJANSKA 69, 1230 DOMŽALE
OBVESTILO
V IZPOSTAVI DOMŽALE SO URADNE URE ZA STRANKE OD 1. 12. 1997 DALJE PO NASLEDNJEM RAZPOREDU:
PONEDELJEK SREDA
PETEK
OD 8. DO 12. URE OD 8. DO 12. URE IN OD 14. DO 16. URE OD 8. DO 12. URE
Mali oglasi
ANGLEŠČINO za vse stopnje instruira germanist. Dogovori med 19. in 21. uro po telefonu 722-180.
MATEMATIKO in angleščino instruiram. Domžale. Tel.: 713-047 POCENI instruiram angleščino in slovenščino za osnovno in srednjo šolo. Telefon: 711-160.
SLAMNIK
7*1
0   2 2
INSTRUIRAM angleški jezik za osnovno in srednjo šolo. Tel.: Andreja, 721-782. PRODAM ali oddam garažni boks v SPB-1 v Domžalah. Tel.: popoldan 724-031. HONORARNO ali redno zaposlim natakarico. Prednost imajo kandidatke z gostinsko šolo. Tel.: 04V696-112. SPRE|MEM v varstvo otroke stare od 1 do 6 let. Inf. vsak dan na telefon: 727-821. IŠČEM monterja ogrevalnih ali vodovodnih instalacij. Tel.: 727-389,04V631-039. PROFESOR uspešno poučuje angleščino, italijanščino za vse šole. Tel.: 722-281. PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvozi, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056.
SERVIS šivalni stroj, Kajuhova 15, Preser-je (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
Opravljamo vse vrste popravil pri usnjeni konfekciji, menjava podloge, zadrg, krajšanje, ožanje, čiščenje, barvanje. Tel.: 723-429.
TESSIL
tel.:  061 712-167 gsm:   041 674-673
(1.0.0.
Storitveno podjetje Dob Prešernova 8, 1233 Dob
želi vsem občanom srečno novo leto 1998.
Morda v prihodnjem letu razmišljate o menjavi oken in vrat? Odločitev je na vaši strani, mi pa vam toplo priporočamo visoko kvalitetna PVC okna in vrata TROCAL po konkurenčnih cenah.
r
cr
LL
Iz profilov TROCAL se lahko Izdelajo okna vseh mogočih stilnih oblik.
V primeru, da so vaša okna še lepa in zdrava, vam priporočamo učinkovito TESNENJE
Z vgradnjo tesnil vas takoj rešimo neprijetnega pihanja ali prepiha, mraza, hrupa, prašenja,... obenem pa boste prihranili do 30% toplotne energije.
Inf. vsak dan po tel. 061/712-167 aH GSM 041 674 673. TESSIL, pravi naslov za kvalitetne storitve!
Zahvala
V noči med 3. in 4. novembrom letos je zagorelo v mojem gozdu na Krjlovcu Samo hitro posredovanje domačinov in gasilcev iz bližnje in daljne okolice, ki so nemudoma priskočili na pomoč, je preprečilo, da bi ognjeni zublji povzročili veliko gospodarsko škodo. Vsem, še posebej pa poklicnim in prostovoljnim gasilcem, ki so do zgodnjih jutranjih ur požrtvovalno in nesebično gasili ter nato še dva dni pazili, da ogenj ni ponovno vzplamtel, se iz vsega srca zahvaljujem.    LADO STARE
/1KR0L
ROLETE ŽALUZIJE MARKIZE ROLO VRATA
Tel./fax: 061/737-284
GSM: 041/662-483
ALOJZ KOSEC s.p.
Prešernova 8 1234 MENGEŠ
* IZDELAVA
* MONTAŽA * SERVIS
lamelne zavese, alu rolete in brizganje plastike
ROLO GARAŽNA VRATA
NOVO V DOMŽALAH
V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA
OPTIKA
Helena Dolinšek
Breznlkova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436
odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h
VSEM STRANKAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998
ELEl/TRO-l/ hOTNlh
s.p.
nudimo izvedbo
- el. instalacij
- el. priključkov
- strelovodov
- alarmov
- meritev
tel.: 735-453, 735-091
- intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan
tel.: 041-66-88-37
Vesele božične in novoletne praznike in srečno novo leto 1998
NAŠIM ČLANOM, NJIHOVIM DRUŽINAM IN VSEM OBČANOM
ŽELIMO
VESELE IN PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE
V NOVEM 1998. LETU VELIKO SREČE, ZDRAVJA TER BLAGOSTANJA
OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB DOMŽALE
ŠTUDENTSKI SERVIS DOMŽALE
| Posredovanje dela dijakom In študentom z rednim aH Izrednim statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.: 711-790
m i    ^ ^ flffl
Vsem dijakom, študentom, obrtnikom, podjetjem
m drugim organizacijam
želimo
ter srečno in uspehov
polno novo leto j
5$ Božič in novo leto
i \#m \wJ§
KO ItPNIHA NI DOVOLJ...
Naj se vam izpolnijo vse želje!
/
ISCG
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE
1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-278
RAZPISUJE
• SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
- poslovodska šola (V. st.)
- trgovska šola (IV. st.)
- usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program
- ekonomsko komercialna šola
- gostinska šola (kuhar, natakar)
- agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
• PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- nemščina in angleščina
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- Windows 95, VVord for Windows, Excel, OFFICE 97...
• USPOSABLJANJE ZA DELO
- EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- Seminar: računovodstvo malih podjetij
- Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. -- Varstvo pri delu in požarno varstvo
- Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
- Tečaj strojepisja
- Tečaj skladiščnega poslovanja
- Tečaj za voznike viličarjev
- Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
• TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
• PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 1& ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-27a
SREČKE PRAZNIKE IN OBILO USPEHOV VAM ŽELIMO V LETU 1998!
Domžale
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
35
Želimo Vam vesel božič in srečno novo leto, hkrati pa se Vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje v iztekajočem se letu.
Tudi letos se pridružujemo dobrodelni akciji; namesto obdarovanja z drobnimi pozornostmi ob koncu leta, smo v ta namen predvidena sredstva podarili ustanovi »Mali Dom« za izboljšanje življenjskih pogojev najtežje telesno in duševno prizadetih otrok. Ob tem darilu se skupaj z Vami še toliko bolj veselimo prihajajočih prijetnih dni.
Z najboljšimi željami!
TENTOURS
Ljubljanska 85, Domžale
instalacije
Urbanija
ogrevanje, vodovod, vzdrževanje instalacij in diamantno vrtanje železobetona
Marko URBANIJA, s.p,
1235 Radomlje, Gregorčičeva ulica 9
tel./faks: 061/727-389, mobitel: 041/631-039
va$$]&%3tm želimo
ItESEDE <BOŽI&& &R?LZ*Qtl<!£ I9tStH^ĆH9^Pl^OLtBlO
1998
SE PRIPOROČAMO!
—-•
Frizerski salon
TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
8h-18h 8h-15h 8h-15h 8h-18h 7M3'1
ZAPRTO
ul. Matije Tomca 12, Domžale
Veeel \?oi\£ ter ere6r\o in zdravo v letu 1993
Se priporočamo
CEMA,d.o.o.
Tel./faks: 712-081,041/688-752
Računovodske storitve:
- za d.o.o. in s.p.
- svetovanje, mesečna poročila poslovanja
- davčne napovedi
- kvaliteta in ugodne cene
VULKAMZERSTVO V DOMŽALAH
prodaja avtoplaščev vulkanizerske storitve alu. platišča
^6®- Šentjakob
domžale
UGODNE CENE IN POSEBNI POPUSTI!
BREZPLAČNA MONTAŽA PRI NAS KUPLJENIH AVTOPLAŠČEV!
Savska cesta 48, tel.: 716-819
Aktualno:
LASTNIKI STANOVANJ, GARAŽ, POSLOVNIH PROSTOROV!
STE ŽE VPISALI SVOJO LASTNINO V ZEMLJIŠKO KNJIGO? Informacije o postopkih in izvedba vpisa:
Mengeš
TAPIS TRADE, d.O.O., Ljubljana 0609 624 130
VOŠČIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE, 5REČE IN ZDRAVJA V LETU 1993.
Irena Pogačar
NOVO    NOVO NOVO
NOVI DELOVNI ČAS
od 8.30 do 20. ure sobota od 8. do 12. ure
Šentvid 33 Tel.: 061/735-500 Doma: 061/735-615
NOVO
\/\ l\ Iz Lu A.
INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST
Vsem obrtnikom, podjetnikom in ostalim poslovnim partnerjem ter občanom želim
prijetno božično praznovanje. Obenem pa varno, kakovostno, zdravo in uspešno novo leto 1998.
Potok pri Komendi 3b, 1218 Komenda, tel./faks: 061/841-479, 842-408
SIGNA, Ć.O.O.
PE ČRNUČE, Brnčičeva 31, 1231 Črnuče
teh 061/161-14-83, 161-15-83, tel./faks: 061/373-202
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto, predvsem pa varno vožnjo želi vsem občanom Signa, d.o.o., podjetje za izvajanje cestno prometne signalizacije.
Vsem poslovnim partnerjem voščimo vesele praznike ter srečno in uspešno novo leto 1998
m LB - Banka Domžale
PLESNA SCU MIH
vošči vsem svojim plesalcem še veliko plesnih korakov in lepih trenutkov v prihodnjem letu.
Vabimo pa tudi ostale, da se nam pridružijo na tečajih družabnih plesov za odrasle in aerobiki.
9£ DECEMBER JO GRUDEN
/lamnik
Domžale
Ljubljanska 91, 1230 Domžale tel./faks: 061 721-057
atelje za portretno in amatersko fotografijo
ekspres color in čb laboratorij povečave in uokvirjanje fotografij foto reportaže fotografiranje za prospekte foto trgovina
*±k *±* *±* 5*i*t *±* *±Jt *±k *±le -ktk *±i< *±fc *±* A±* *±* *±i(
*5> >rJS *Jn srj* <J> >r$f <ff >r£i< yj> =rpt *ft
ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO
V LETU 1998!
VRRILS7VO
Vido OPARA, ,P
C Radomeljske čete 33,1235 RADOMLJE tel.: (061) 727-255
VARJENJE:
- nerjavnih materialov
- barvnih kovin (Al, Cu, medenina, bron)
- lota nje (mehko, trdo) ■ ■
- spaj kanje mmmm
- raznovrstna popravila in obnova avtomobilskih in strojnih delov
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
OX5
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. TOR., PET.
13.00-19.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
LJ. MARIBOR^-	PETROL ,			i_J	
					
f —--- , ^ CENTER	^3 O	[ O NIKI		-> iS 3 •T	
	mm s, s« S m §|		■	g j i 5	
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN ZDRAVO NOVO LETO 1998
S cvetjem grob Ti tvoj krasimo v ljubezen trajno in spomin, cvetje s solzami svežimo, v srcu pa je polno bolečin.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in prezgodnji izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Heme Juvan
roj. BLAJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti.
Naša zahvala je namenjena tudi g. kaplanu in domžalski godbi.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata in strica
Miha Cerarja
Bunčkovega očeta iz Rače pri Dobu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu spremili nanjegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem za številna ustna in pisna
sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Vladu Pečniku za globoke besede in lepo opravljen obred. Iskrena hvala dr. Svoljšku za zdravniško pomoč. Hvala vsem gasilskim društvom in praporščakom, posebno še gasilskemu društvu Žeje Sv. Trojica in govorniku gospodu Marnu.
Hvala ZB NOV Dob-Krtina in njihovim praporščakom. Hvala pevcem Bratov Zupan za lepo odpete pesmi in trobentaču. Vsem skupaj in vsakomur posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, otroci Ivanka, Slavka, Peter, Marija in |anko z družinami ter ostalo sorodstvo
Raca, Dole, Zalog, Krtina, Domžale
RAZSTAVA JASLIC
Občina Domžale Vas vabi, da si v Likovnem razstavišču v Domžalah od 16. do 23. decembra 1997 ogledate razstavo jaslic.
Vabljeni!
3RO
KNJIGOVODSKI SERVIS DAVČNO SVETOVANJE
CENITVE Tel./faks: 716 108
MAKSIMILJAN JERAN, s.p.
Ljubljanska 34, Domžale
VSEM SEDANJIM IN BODOČIM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE TER USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1998
SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV
GREGORIČ ANDREJ-GREGOR
Vam nudi popravila:
* hladilnikov
* hladilnih skrinj
* električnih štedilnikov
* plinskih štedilnikov
* električnih bojlerjev
* sušilcev perila Gorenje
* pralnih strojev Gorenje
* izolacije hladilnih skrinj
Šolska 22, Domžale Tel.: 714-939
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, dedek in brat
■ Jernej Kralj st.
iz Bišč št. 4
Vsem, ki ste nam v naši žalosti pomagali, z nami sočustvovali ter pokojnega očeta v velikem številu pospremili k večnemu počitku, iskreno hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka
Branka Zajca
se iskreno zahvaljujemo dr. Hacetu, ki mu je do konca stal ob strani, vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem RTV Slovenija in Heliosa, kolegom iz Radio kluba Domžale ter Konjeniškemu klubu Krumperk za tolažilne besede, vso pomoč, cvetje, sveče ter za lepa poslovilna govora, g. župniku pa za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Domžale, 10. decembra 1997
Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pfistopite, spomnite v, kako trpel sem hi vet ni mir mi zaželite.
ZAHVALA
()b boleči i/gubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasla, brata in strica
Jožefa Resnika
iz Preserij 6 pri Zlatem polju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja ler spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Ermi Drnovšek in Zdravstvenemu domu Lukovica za vso skrb, hvala g. župniku Andreju Svetelu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ..'■»• ,
Vsi njegovi
Domžale
/lamnik
DECEMBER Q7 GRUDEN J/
		V samoti čami dih spomnov zadrhti in nežni te prenese v dni nekdanje. In spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo Se v tvoje sanje. (Ada Škerl)
		V SPOMIN
	•5/	3. januarja bo minilo leto, odkar ni več meri nami nam dragega
Janeza Merlina		
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem preranem grobu.		
Žena Danica, hčerka Janja z družino in sin Gregor z Mojco		
		Radomlje, decembra 1997
ZAHVALA
V 59. letu je za vedno zaspala draga mamica in hčerka
Ivanka Pivec
iz Lukovice
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. Rajku Hafnerju, g. Franciju Blatniku in g. Vinku )erasu za poslovilne lx?sede. Hvala vsem sosedom za denarno pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih in Oktetu TOSAMA. Vsem in vsakomur |X>sebej se enkrat hvala.
Sin Peter in mama Lenčka
Lukovica, 10. decembra 1997
V naših srcih ti naprej živiS,
ZatO pol nas vodi tja,
kjer v tiiini spis.
Tam lučka ljubezni vedno gori
in tvoj nasmeh med nami Živi.
V SPOMIN
Dvaindvajsetega decembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila naša nenadomestljiva mami in stara mama
Helena Rode
rojena Sušnik iz Žic
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, se je spominjate v molitvi, prižigate sveče in ji poklanjate cveljo.
Vsi njeni
mrk
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, strica in svaka
Stanka Fajnika
iz Domžal
se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Vsem sorodnikom, hišnemu svetu, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Planike, Alpine, Porsche Slovenija, AS ■ Domžale, sošolcem poslovodske Sole Kamnik, gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem Kranjskega kvinteta za lepo zapete pesmi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga |x>spremili v tako velikem Številu na njegovi zadnji poli.
Žalujoči: žena Kristina, sin Stanko, hčerka Brigita, bratje Jože, Franci in Janko z družinami ter drugi sorodniki
Branko Zaje
V sredini novembra smo se poslovili od naSga Branka Zajca, dolgoletnega prijatelja in enega od pionirjev radioamaterskih dejavnosti ne samo v Domžalah, temveč tudi v Sloveniji.
Naš Branko je bil med prvimi mladimi radioamateriji v sredini petdesetih let v Domžalah v radioamaterskem krožku na takrat Nižji gimnaziji Domžale, ki ga je organiziral prof. Anton Bukovec skupaj z Miho Pavlicem, Cvetom Nagli-čem, Francijem Mermalom, Bogom Gašperinom in drugimi naSimi vzorniki in vodniki v neznani svet radioamaterske govorice. Tudi sicer je Branko dnevno vsrkaval magični svet elektronske tehnike in medijev kar na svojem domu, saj je takrat skupaj s starši stanoval v nanovo postavljenem radio-oddajniku Radia Ljubljana v Domžalah. To je tudi odločilno vplivalo na njegovo odločitev za poklic elektrotehnika šibkega toka, ki ga je po naravni poti vodila v vrste radijskih tehnikov. Tem je ostal zvest do svoje prezgodnje smrti. Branko je bil že zgodaj vodja tehnične sekcije v klubu, kjer smo se učili prvih velikih črk elektrotehnike in še posebej radijske tehnike številni zaljubljenci v ta svet diod, uporov, prevodnikov, anten, radijskih signalov. Nikoli ne bomo pozabili, ko smo tudi pod Brankovim vodstvom prvič sami ustvarili vsak svoj radijski detektor in s preprostimi slušalkami lahko sami doma poslušali radijske postaje - domače in tuje, saj je bil radijski aparat takrat še redka dobrina. Kasneje je bil Branko večkratni predsednik radiokluba Domžale. Klub je rastel tako Številčno kot tudi kakovostno. Širil je svojo dejavnost in pomagal ustanoviti nove klube v Radomljah in Moravčah. Naš Branko je bil vzornik in učitelj mnogim od nas. Vedno je bil skromen in prijazno pripravljen vsakemu od nas pomagati z nasvetom, poukom. Bil je kot tihi krt, ki ustvarja pod zemljo. Njegovo delovanje pa je segalo tudi širše v okrilje organizacije tehnične kulture kakor tudi v vrste mladinske organizacije. Zato so ga poznali mnogi mladi ljudje v Črnem grabnu in na Moravškem, ki jim je Branko nesebično pomagal pri reševanju Številnih majhnih in večjih problemov njihovega vsakdanjega življenja. Naj ne bo pozabljeno, da je bil prav naš Branko glavni organizator delovne akcije, ki je pomagala zgraditi cesto Senožeti-Velika vas, mladincem in krajanom Desna, Prekra in Velike vasi.
Zadnje čase smo se lx>lj redko srečevali. Branko se je potegnil vase, mi pa nismo znali najti pot i rk> njega in njegove duše. Brankova luč je pregorela pred naSimi odprtimi oč:mi. Ugasnila je! Odhaja s tega sveta, ki ga ni vedno znal razumeti in mu pomagati tako, kot da on znafpomagati pogosto nam drugim. ( Mali bomo njegovi večni dolžniki. V naših srcih ostaja praznina in topel spomin na dobrega človeka in prijatelja - našega Branka Zajca.
RADIOKLUB DOMŽALE
ZAHVALA
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v petinšestdesetem letu zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Anton Brodar
iz Krtine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in podjetju Lespal-Količevo za izraženo sožalje in podarjeno cvetje in sveče. Obenem pa se zahvaljujemo tudi gasilcem in pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Vsi njegovi
V naSih srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tiiini mirno spis. Tam lučka ljubezni vedno nori in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
Prvega decembra je minilo leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in skrbni ati
Slavko Pirš
iz Domžal, Zupančičeva 9
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Njegova družina
ZAHVALA
V devetinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša mama
Marija Košak
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darovano mašo. Zahvaljujemo se tudi dr. Zajčevi, patronažnim sestram, župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, vokalnemu kvintetu Gorenjci. Hvala tudi vsem za spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal!
ZAHVALA
V enainšestdesetem letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Franc Bizilj
iz Soteske pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivom Heliosa, Tosame, Žita Mlini in LB za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč
ter darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Viktorju Primožiču in patru Jožetu Urbaniji za opravljen pogreb, moškemu pevskemu zboru Moravče in cerkvenemu pevskemu zboru za zapete pesmi in Pihalni godbi Moravče za zaigrane žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
_Vsi njegovi
Zvenela je lepota cvetja, zdaj vrl je gol in strt, utihnil glas je mehki petja, zdaj himno poje smrti
ZAHVALA
V 81. letu življenja nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in teta
Angela Jemec
* iz Raloč 3
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala velja osebju Kliničnega centra, oddelka Infekcijske klinike v Japljevi, g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem cerkvenega pevskega zbora, govorniku g. Cirilu Gerčaju, pevcem moškega pevskega zbora janka Kersnika Lukovica in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V šestinsedemdesetem letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek in stric
Franc Petek st.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za podrajeno cvetje, sveče,
maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Prevoje, praporščakom in gospodom župnikom za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
V življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V šestinsedemdesetem letu starosti nas je
po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
Nežka Hribar
roj. Cerar
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju dializnega centra UKC Ljubljana, osebju reševalne postaje Domžale in ZD Moravče ter patronažni sestri Kristini Pire. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevskima zboroma za zapete žalostinke in g. Štefanu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
November 1997
ZAHVALA
V petinšestdesetem letu starosti se je po dolgotrajni bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oče, brat, svak in ded
Anton Dragar
iz Dragomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nenadoma, za vse nas mnogo prezgodaj, je v svojem 64. letu življenja odšel od nas naš dragi mož, očka, dedek, brat in stric
Jože Kunaver
iz Domžal, Prečna ul. 19
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh razumevajoče in velikodušno stali ob strani ter še vedno čutite z nami, vsem, ki ste mu pripravili lepo slovo, izkazali spoštovanje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki se ga z Ijuoeznijo spominjate.
Njegovi najdražji
38
/lamnik
Domžale
1PA
»TAFTIirilCA. SERVIS FOTOKOriRHIH STROJEV FOTOKOPIRMCA
ItovalS.  1235 Radomlje. V06I/727-4S7. 728-018
VAM VOSCI VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN SREČNO + NOVO LETO 1998
RTV SERVIS
Hribar Damjan s.p. Kolodvorska 7, Domžale 0611712-389
0411631-035
Vsem strankam se zahvaljujemo za obisk in zaupanje. Želimo vam vesele božične in novoletne praznike.
FIZIOTERAPIJA ZRNEC
tel.: 376-004
V DRAGOMUU 44A deluje nova zasebna fizioterapevtska
ambulanta.
Na voljo so vam:
- mehanična terapija bolečine v hrbtenici
- protibolečinska in druga elektroterapija
- terapija oteklin
- terapevtska gimnastika
- ultrazvočna terapija
- termoterapija
- ročna terapevtska masaža
- fizioterapevtsko svetovanje
- fizioterapija na domu -' protistresni program
Fizioterapijo vodi Barbara Zrnec, višja fizioterapevtka z mednarodno podiplomsko izobrazbo na področju mehanične diagnostike in terapije bolečine v hrbtenici ter inštruktorica na tem področju.
PRIJAZNO VABLJENI!
FIZIOTERAPIJA
ZRNEC '
DOMŽALE
8-|_J
• bambck!
"bar
LJUBLJANA
K3L7
FIZIO CENTER TRZIN
teh: 162 18 371.O.C Trzin, Hrastovec 10
&—~*ZA BREZPLAČNI
PREGLED PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU MANUALNE MEDICINE
Brez bolečin nad bolečine!
IZKUŠNIE RUSKIH ZDRAVNIKOV, FIZIOTERAPEVTOV IN MASER|EV
Svojim pacientom čestitamo za božične in novoletne praznike in želimo veliko zdravja v letu 1998
SLAŠČIČARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, POTICE IN DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOGI TORTA ZA DIABETIKE.
IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT, TUDI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI.
ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7.-22. URE, TUDI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH.
Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699
Vsem občanom želimo
vesel božič in srečno novo leto 1998
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, doa Tesovnikova 27a, Ljubljana
Naročila po tel.: (061) 16 83 700
Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure
Radovan ZajC, dr. vet. med. mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med.
Vesel božič in srečno novo leto 1998
t
LEKARNA FLERIN
Ljubljanska 59, 1230 Domžale tel: 061 71 61 49
VSEM PRIJATELJEM IN OBISKOVALCEM LEKARNE FLERIN ŽELIMO VSE DOBRO ZA BOŽIČNE PRAZNIKE, OBILO ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU 1998
Zahvala
Ob požaru, ki nas je prizadel dne 21. 11. 1997, se najlepše zahvaljujemo vaščanom, poklicni gasilski enoti Helios in vsem gasilcem iz območja moravske doline in okolice Domžal ter vsem, ki ste karkoli pomagali pri odpravi posledic požara
Družina Celarjeva iz Kokošenj
RQDEX
PEUGEOT
SERVIS, PRODAJA
Rova 3a
1235 Radomlje
Pooblaščeni prodajalec In serviser vozli PEUGEOT
prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319
UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM 4- 5%
KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT
P-106
BOXER
P-406
P-406 COUPE NA ZALOGI NA ZALOGI SKUTER PEUGEOT P-306 NOVI MODEL P-PARTNER
AKCIJA ■ NOVE CENE
od 14.800 DEM
odj838ftl2EM od 26.500 DEM
ocD29r3£QEM od 30.500 DEM
od 55.000 DEM od 3.500 DEM
otf23***«3EM od 22.500 DEM
orTjB^escSd od 17.700 DEM
NOVI MODEL PEUGEOT 306
P-PARTNER
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE
Želimo vam veeele praznike in ereino vožnjo v letu 1993
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4b, DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 061/713-288
Prodajni center Latkova vas
Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251
Franšizing: Siporex-SAM
SAK, d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182
\N POSLOVNIA4 Pa
SPOŠTOVANI KUPEC! AKCIJSKE CENE V DECEMBRU!
NUDIMO VAM vse vrste gradbenih materialov: opečne izdelke, kritine, schiedel dimnike, železo in armaturne mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, zidarsko orodje in drugo potrebno za gradnjo po POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU.
Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
HVAIA ZA ZAUPANJE.
Domžale (
/lamnik
DECEMBER GRUDEN
39
ZASEBNA SPECIALISTIČNA ORDINACIJA PEDIATRIJE Prim. SLAVKO POPADIČ, dr. med. pediater-kardiolog TRZIN, Mengeška 48 A
Cenjenim strankam priporočam naročanje in informacije po telefonu (061) 713-478.
CENTER ZA TUJE JEZIKE
Slamnikarska I I230 DOMŽALE Tel./fax: (06I) 7I6 9I3
Vpisuje v tečaje angleškega jezika. Od 12. januarja dalje. Med8.in liter 14.in 18.uro.
Vabljeni na obisk in nakup v Prodajni center
BREZA
na Breznikovi v Domžalah
V predbožičnem in novoletnem času je ponudba še posebno pestra, tudi na stojnicah.
Vsak kupec bo sodeloval v nagradnem žrebanju, ki bo 10. 1. 1998, z lepimi
nagradami: pralni stroj, barvni televizor, video rekorder in več manjših nagrad.
Otroke bo v dneh od 20.-24. decembra
od 15. do 17. ure obiskal Božiček. Prodajni center BREZA bo v decembru odprt od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure in v soboto od 8. do 19. ure.
Vsem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1998.
,.   RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
UD Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
"   E pošta: cllpo cllp-domzale.sl
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, WORD
EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur)
INTERNET (8 ur)
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
- 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD
- 48 ur vaj iz strojepisja
Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in studentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraŽevanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih.
L315TK0 K/V/
v Depali vaei
nudi goetineke usluge za zaključene družbe, poroke, obletnice in oetalo, do &0 oeeb.
Depala vae 20a, 1230 Domžale Tel.: 061/715-147
4 x
AS
DOM2ALE
I. Brezplačen zimski pregled vozila
2. Nova ponudba - VULKANIZERSTVO 'rodaja gum - Miche|in,f ulda, Nokia
4. Kupcem vozil do novega leta podarimo zimske gume, letne pa odpeljejo v prtljažniku
Informacije: Ljubljanska I, 1230 Domžale, tel.(061) 721 804,716 185,715 059, fax(06l)7l6 183
B  nđiririii^UhIb ~
SRECNCf
'S"
s**
Bistriška 1
1230 DOMŽALE
Tel.: 061724-319
Upokojenci do 10. v mesecu še vedno 20% popust!
Vesel božič in srečno novo leto 1998
OPEL ■& V DOMŽALAH
avtotehna WD@ in KOSEC to*.
SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, tel.: 061/716-092 SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, tel.: 061/715-333
KREDIT - TOM + 5% LEASING
MENJAVA STARO ZA NOVO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1998
MOJ NASLEDNJI AVTO
V novem poslovno stanovanjskem centru KARO na Viru pri Domžalah, odpiramo 5. januarja 1998 sodobno zobno ordinacijo IRIDENT, d.o.o., v kateri vam bomo ob najsodobnejši tehnologiji, materialih in metodah zdravljenja nudili zobozdravstvene storitve: preventive, kurative in protetičnega zdravljenja.
IRIDENT d.o.0.
ZOBNA ORDINACIJA
V mesecu januarju bodo prvi pregledi brezplačni, na njihovi podlagi bomo naredili programe zdravljenja zob.
Informacije od 22. 12. 1997 na naslovu: IRIDENT, d.0.o., ZOBNA ORDINACIJA Vir, Šaranovičeva 25 a, 1230 Domžale, tel.: 061/716-635
/lomni
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (S Številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorni urednik
BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100, (0609) 634505
Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA
Člani uredništva
FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC
I Irednk a sirani občine Lukovica MONIKA DOMITROVIČ
Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL
Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah.
Uredništvo
ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100
URADNE URE: vsako sredo od 15,17 tire
rehnični urednik JANEZ DEMŠAR
Lektor
prof. AVGUŠTIN PIRNAT
Glasilo izhaja v nakladi 14.(XX) i/vodov in ga prejel gospodinjstva brezplačno.
Na podlagi zakona O prometnem davku in mner strstva za kulturo spada glasilo med proi/v(xlc, / se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. TISK: DF:LD - Tisk časopisov in revi), drl, Ljubljar
ja mini a katere
od 15. do 31. dec.