72 M A R E C 2011 vedni škrat peljal Jurija, Špelo pa na novo učno pot, na Mirno goro. V peti zgodbi Črnobrad odpelje Marka v škocjanske podzemne jame, ki so pri UNE- SCU vpisane v seznam naravne dediščine. Tu se Marku izpolni želja, da prvič vidi prave kapnike v naravnem okolju. Ne le planincem, pač pa vsem ljudem, še posebej otrokom pri- poročamo, da gredo vsaj kdaj v naravo. Otroke lahko zvabimo od doma, če jih nagovorimo, da prehodijo kako učno pot in si ob tem ogledajo zanimivosti. Seve- da jih moramo starejši na teh po- teh spremljati in jih opozarjati na vse zanimivosti. V naravi je veli- ko lepega in zanimivega – tudi ob petih izbranih poteh, ki jih opisuje pričujoča knjiga. Ciril Velkovrh PLANINSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti Planinske zveze Slovenije – marec 2011 Goriška podružnica s loven- skega planinskega društva praznuje sto let svojega obsto- ja. Ustanovljena je bila na pobu- do Henrika Tume, danes šteje okoli petsto članov, pred dvema letoma pa je bilo zamejsko dru- štvo sprejeto v okrilje PZS. Na 22. državnem tekmovanju Mladina in gore v Gorici pri Sliv- nici so izvedli glasbeni nate- čaj za nove planinske pesmi. Zmagali so predstavniki Mla- dinskega odseka PD Idrija. Iz PZS so sporočili, da pripra- vljajo nov tematski produkt za povečanje prepoznavnosti in uporabe naših planinskih koč in poti. Komisija za alpinizem PZS je iz- vedla obnovitveni seminar iz zimske in ledne tehnike za al- pinistične inštruktorje. Komisija za turno kolesarstvo je razpisala dve usposabljanji za turnokolesarske vodnike za ti- ste, ki bi želeli voditi kolesarske izlete v gorski svet v okviru pla- ninskih društev ali drugih orga- nizacij. idrija je na Prešernov dan pre- jela plaketo alpsko mesto 2011, ki jo je nasledila od lan- skoletnega alpskega mesta Bad Ausseja. Glavna tema, ki jo je Idrija izbrala v »svojem letu«, je trajnostni razvoj s poudar- kom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Iz{lo prvo Glasilo PO MO Podravja in Pomurja Pri ponovni izvolitvi vodstva Po- krajinskega odbora mladinskih odsekov Podravja in Pomurja smo si zadali cilja: večja regio- nalna aktivnost odbora ter več- ja vpetost mladinskih odsekov v odbor in obratno. Porodila se je ideja o Glasilu, mesečniku, ki bi bil on-line ogledalo dogaja- nja v odboru, Mladinski komisiji in društvih. Prva številka je izšla konec letošnjega januarja 2011. Izidor Furjan, vodja PO MO Podravja in Pomurja ^opovo Zlatorogovo kraljestvo na razstavi v Tolminu Januarja 2011 je galerija Knjiž- nice Cirila Kosmača Tolmin go- stila fotografsko razstavo Jake Čopa, ki je s svojo primitivno kamero in strogim očesom ne- izbrisno zaznamoval planinsko fotografijo. Razstavo je posta- vilo Planinsko društvo Tolmin v sodelovanju s Triglavskim na- rodnim parkom in Tolminskim muzejem, ki sta prispevala vsak po košarico Čopovih črno-belih fotografij, ki so izoblikovale raz- stavo v dveh sklopih. Tolminska razstava, posvečena spominu na mojstra Jaka Čopa, je bila tako že četrta v zadnjih dveh letih. Za prve tri je TNP uporabil le gradivo jeseniškega muzeja, tokratna dopolnitev iz zakladnice Tolminskega muze- ja pa je razstavi vdihnila tudi iz- jemno etnološko lepoto. Olga Zgaga V SPOMIN emil plejnšek 1914–2011 Letošnjega 13. januarja smo se poslovili od Emila Plejnška, znanega Prevaljčana, ki je z dolgoletnim udejstvovanjem zaznamoval predvsem Pla- ninsko društvo Prevalje. Mno- gi sokrajani se ga spominjajo še iz časov službovanja na že- lezniški postaji, čeprav je od njegove upokojitve preteklo že več kot trideset let, drugi Korošci in ostali pa so ga spo- znali na srečanjih politikov in občanov pod Najevsko lipo nad Črno na Koroškem, ka- mor se je vsako leto pripeljal s kolesom. Emil Plejnšek je bil ponosen, ker je bil, preverjeno, član planinske organizacije z naj- daljšim stažem; v mežiško podružnico Slovenskega pla- ninskega društva se je nam- reč vključil že leta 1936. To piše tudi v njegovi stari dru- štveni izkaznici, ki je ni niko- li zamenjal z novejšimi. Tako imenovane kartice mu niso bile všeč, ker vanje ni mogo- če odtisniti žigov s planinskih vrhov. Pri prevaljskem društvu je bil tajnik več kot štiri desetlet- ja, med letoma 1946 in 1988. Delo je opravljal zelo vestno, se strinjajo vsi, ki so z njim sodelovali. "Če delaš z vese- ljem, ni težko," je bila njego- va jedrnata razlaga, zakaj se ni naveličal skrbi za društve- no pošto, raznašanja vabil, pi- sanja zapisnikov in drugega dela. Kar šestinštirideset let je pobiral članarino, dvanajst let pa je ob koncu tedna zunaj sezone dežural v planinskem domu na Uršlji gori, nekaj let skupaj s prijateljem Otom Pi- kalom, po njegovi smrti pa sam. "Najraje sem kuhal eno- lončnice," je svoje kuharske izkušnje pred leti strnil v po- govoru, ki je razkril, da je v stari koči z gašperčkom res užival, planinci pa so mu bili za gostoljubje iskreno hvale- žni. Lahko bi rekli, da je Ur- šlja gora, kjer je po vojni tudi pomagal obnavljati požgano planinsko postojanko, kasne- je pa graditi prizidek, postala njegov drugi dom. Bil je člo- vek, ki je ljubil stik z naravo, znal je uživati v tišini, vendar ni bil samotar. Obdobje Plejn- škovega društvenega delova- nja v vlogi tajnika je bil tudi čas, ko je društvu uspelo pri- tegniti veliko sokrajanov in je štelo več kot dva tisoč članov – kar vsak četrti Prevaljčan je bil včlanjen vanj. Zasluge za to so tudi Plejnškove, zato je prejel več priznanj, med nji- mi bronasti, srebrni in zlati častni znak Planinske zveze Slovenije ter svečano listino, najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije za izjemni prispevek k razvoju planin- ske dejavnosti in za življenj- sko delo. V gore je Emil Plejnšek za- čel zahajati kmalu po koncu druge svetovne vojne. Veli- ko vzponov je opravil sam, čeprav je užival tudi na sku- pinskih pohodih. Prehodil je precejšen del slovenske pla- ninske transverzale, potepal pa se je tudi po takratni Ju- goslaviji. Med letoma 1989 in 1991 je s planinskimi kolegi, ki so se poimenovali družina Prijatelji planin, prehodil poti prijateljstva treh dežel (Slove- nije, Avstrije in Italije). Pri de- vetinsedemdesetih letih se je z njimi povzpel na Grossvene- diger (3674 m) in tako dose- gel enega svojih življenjskih ciljev. Emil Plejnšek je bil dober zgled zdravega in s športom prežetega življenja, saj se je še v visoki starosti vsak dan vozil s kolesom in opravil tudi do 20 kilometrov dolgo turo, mlade generacije pa bi se lah- ko zgledovale tudi po njego- vem prostovoljnem delu in skromnosti, natančnosti ter doslednosti. Planinsko društvo Prevalje Mladinska knjiga Trgovina Slovenska 29, Ljubljana T: 01 2410 656, E: konzorcij@mk-trgovina.si Pestra izbira knjig s področja gorništva, alpinizma, fotomonografij in potopisov Freddie Wilkinson: One Mountain Thousand Summits: The Untold Story of Tragedy and True Heroism on K2 New American Library, julij 2010 (trda vezava; 352 strani; cena 22,25€)